Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 11. julija 2019 - Leto XXIX, št. 28 stran 2 »Eno takšo bi rad« Flajsna v šauli in zvün njé stran 4 Lep rezultat števanovske učenke na dijaški olimpijadi - stran 5 Naprej vzemem stare kejpe stran 8 2 »Eno takšo bi rad« Bilau je davnoga leta 2004, gda je pesmarska skupina Sombotelske spominčice oprvin gorstaupila na tedešnjoj Viskoj šauli pod pelanjom glasbene lerance Judite Pavel. Tistoga ipa so Sombotelčarke, članice Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel, eške brezi sprevajanja fud spejvale. Leta 2006 je skupino prejkvzeu Francek Mukič, šteri od tistoga mau s harmonikov cuj k porabskim slovenskim nautam igra. 2011-oga leta so Sombotelske spominčice - s pomočjauv Sombotelske slovenske samouprave, štero vodi Marija Kozar - vödale svoj prvi CD, z naslovom »Gnes je edna lüšna nauč«. Na tom albumi najdemo 22 porabski ljudski pesmi, štere je zvün fudaša Franceka zaspejvalo eške osem domanji žensek. Na CD-ni leko čüjemo bole poznane naute, kak so »Lejpa naša domovina« ali »V jesenskoj nauči«, depa takše ranč tak, štere v Porabji tö samo na rejtki spejvajo (»Lanjsko leto sem se ženo«, »Snočkar sem grafera daubo«). Za dvej leti je vöprišo že drügi album, »Bila, bila deklina«. Sombotelske pesmarce so na tom tö nutpokazale več menje poznani porabski ljudski pesmi, kak sta na priliko »Gde mi je moj prelubi fant« ali »Tören bom pa jas zozido«. S tem CD-nom so Sombotelske spominčice svetile svoj deseti jubilej, gor so vzele 20 pesmi. Pri tom, ka je leko té album vöprišo, je s penezami pomago Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu tö. Leto 2019 je prineslo nej samo 15. oblejtnico pesmarske sku- pine, liki ništerne spremembe tö. Mesto trej nekdešnji članic gnes ž njimi spejvata dvej gere«: »Štirje fantje špilajo«, »Dragi moj saused«, »Kam si djala tisti prstan«, »Mamica, nej davnik pa v Somboteli eške slovenski spejvata Marija Kozar ino Márta Takács Ani Bočkor, Ágota Szenczi, Márta Takács Németh, Dušan Mukič, Marija Kozar, Erzsi Aranyi, Ana Braunstein ino Francek Mukič nauvi »spominčici«, pa eden nauvi »spominček« tö, Dušan Mukič s tamburicami. Nauvi, jubilejni CD z naslovom »Eno takšo bi rad« so Sombotelske spominčice povejte mi«, »Prišla kukanca« ali »Moj očka má konjička dva«. Depa za tiste, šteri majo bole gurmanski žma, album ranč tak skriva pesmi: »Mari, Mari, Marika«, »Sejaj žito no Sombotelske spominčice med nastopom v Püconci gorvzele 2. pa 30. juniuša v kancelaji domanje slovenske samouprave, kama je svoje tehnične škéri, svoj »mini študio« pripelo Drago Jošar z Gornji Petrauvec z Goričkoga. Nej je čüda, ka so pesmarce djenau njega pozvale, vej je pa prviva dva albuma ranč tak un gorvzeu. Nauvi CD má malo ovaški koncept. Če smo pri starejši albumaj bili včeni, ka so Spominčice odebrale rejtke, malo poznane naute, na nauvom čüjemo prave porabske »šla- pšenico« ali »Gda ta prva slanca spadne«. Na tom CD-ni leko na pamet vzememo tau tö, ka je dosta pesmi zaspejvani tak, »kak je od davnik poznamo«, donk pa najdemo več inovativni idej voditela, fudaša Franceka Mukiča tö. Nika nauvoga je glas tamburic ranč tak, vse vküper pa leko na albumi čüjemo 22 naut. Med gnešnjimi šestimi spominčicami gestejo štiri dugolejtne članice: Ana Braunštein, Ágota Szenczi, Ani Bočkor pa Erzsi Aranyi. Od Németh. Sombotelske spominčice želejo z nauvim CD-nom gordržati staro pesmarsko tradicijo Slovencov na Madžarskom, ka aj bi indašnje pesmi leko poslüšale vse generacije našoga lüstva. Depa tau tö, ka aj bi našo lejpo muzično erbo spoznali tak v matičnoj Sloveniji kak naši vogrski padaške. Sombotelske pesmarce pred nastopami doskakrat vküper odijo spejvat, v slejdnji štiri mejsecaj pa so se eške bole na gausti srečavale. Če rejsan ništerne od nji vnoči tö delajo pa samo žmetno dopust dobijo, so v preminauči mejsecaj vküpprišle vsikšo srejdo ino vsikšo paut tri vöre probale. Ali se je splačalo, leko povejte vsi vi, šteri te njini nauvi CD poslüšali. Vej so ga pa s srcom, od srcá za vas gorvzele. (Kejp na 1. strani: Tonski mojster Drago Jošar ino Sombotelske spominčice.) -dm- Konferenca o manjšinah v Železnikih V Železnikih so se od srede, 26. junija, do nedelje, 30. junija 2019, odvijali tradicionalni, že 57. Čipkarski dnevi, ki so letos potekali pod sloganom Evropske manjšine: naša dediščina, jezik, tradicija bogatijo našo skupno evropsko kulturo. Organizator dogodka, Turistično društvo Železniki, je tudi letos pripravil pester in raznolik program. V soboto, 29. junija, so v Spodnji Sorici v okviru projekta Evropske manjšine pripravili zanimivo mednarodno konferenco. Govorniki na konferenci so bili Dejan Valentinčič, strokovnjak za sodobne migracijske tokove in manjšinsko pravo, Valentin Inzko in Nanti Olip iz Narodnega sveta koroških Slovencev, Stane Revinšek iz Belgije in Miha Markelj, velik poznavalec zgodovinskih povezav med občinama Innichen in Železniki. Življenje slovenske skupnosti na Madžarskem, narodnostno politiko države in pravna sredstva za zaščito manjšinskih pravic je predstavila slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss, ki je svoje razmišljanje naslovila »... Slovenska pesem tod še živi, v Porabju dobri so ljudje ...« F. Sütő Porabje, 11. julija 2019 3 Nove publikacije VII – REVIJA SLOVENK IN SLOVENCEV NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM »Živimo v Evropi v času miru. Sklenili smo prijateljstva, ki presegajo meje. To znamo ceniti,« so napisali dijakinje in dijaki gimnazije BORG v avstrijski Radgoni na zadnjo stran publikacije VII – revije Slovenk in Slovencev na avstrijskem Štajerskem 2018/19. Sporočilo mladih je kratko, jasno in nedvoumno, kaj si želijo. Ne delitev, kot je slovenski »hit«, marveč sproščenost in prijateljstvo. Glede na to, kaj se v svetu pa tudi v Evropi dogaja na političnem področju, so besede mladih še kako aktualne. Na fotografiji na naslovnici pa so ugledni gostje na lanski jubilejni prireditvi. Na drugi strani (v nemščini) in na predzadnji strani (v slovenščini) je iz avstrijske državne pogodbe, podpisane 15. maja 1955 na Dunaju, objavljen 7. člen, v katerem je poudarjeno: »Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kot vsi drugi avstrijski državljani, vključno s pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku ... Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zadevi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvaške šole.« V nadaljevanju 7. člena so še druge, temeljne pravice Slovencev na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem. Vsebina tega člena v celoti ni uresničena, še najbolj dosledno je izpeljan na Koroškem in Gradiščanskem ter najmanj in z zamudo na Štajerskem. »Osemdeseta leta so bila zelo pomembna tudi za nas: leta 1988 smo ustanovili Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko, leta 1998 smo slavnostno odprli Pavlovo hišo. Od same ustanovitve se je marsikaj spremenilo. Pot ni bila in ni vedno lahka, kljub temu pa smo letos z veseljem in hvaležnostjo slavili 30 let kulturnega dela za boljše medsebojne odnose,« sta bralce publikacije nagovorila predsednica Susanne Weitlaner in David Kranzelbinder in pristavila: »V letu 2018 je bilo tudi veliko drugih prireditev: dolgoletni predsednik KD Člen 7, fotograf Branko Lenart, je slavil 70. rojstni dan. Neodvisni radio Agora 105,5 – ki ga lahko poslušamo tudi na Štajerskem – je bil ustanovljen pred 20 leti ...« Avtorja sta omenila tudi več dogodkov, povezanih s Slovenijo, denimo obeležitev stote obletnice smrti pisatelja Ivana Cankarja, ki je živel in deloval tudi na Dunaju. Publikacija VII, ki se je iz skromnih začetkov na okoli 20. straneh in z naslovom Signal – dvojezično je boljše, razvila v obsežen dvojezični zbornik (200 strani velikega formata) tokrat objavlja veliko števi- lo izjemno zanimivih barvnih in črno-belih fotografij, s katerimi so obogateni teksti, ki jih je nekoliko manj kot prejšnja leta. Toda ne v škodo celovite vsebinske podobe publikacije. Kot rečeno, je vsebinski poudarek na pomenljivih obletnicah: dogodkov in osebnosti pod naslovom Slovesni govori (in tudi sporočila). Za uvod je zelo vljudno in tudi vsebinsko pismo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellena predsednici Susane Weitlaner, ob jubileju, v katerem uvodoma omeni 7. člen ADP, v katerem so napisane pravice koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov. Skoraj na začetku omenja dvojezične topografske napise in označbe ter dva uradna jezika. »Po tem, ko so bili leta 2011 izvedbeni predpisi po izrazitih prizadevanjih za gradiščansko in slovensko narodno skupnost zaključeni, pa takšnih predpisov za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Štajerskem še nimamo. To je očitno povezano z njeno majhnostjo. Zato je toliko pomembneje, da na prireditvah, kot je ta, javnosti pojasnite, da obstaja tudi slovenska skupnost na avstrijskem Štajerskem ... Veseli me, da je trenutna predsednica KD Člen 7 za avstrijsko Štajersko tudi predsednica sosveta za slovensko narodno skupnost. Kot avstrijski zvezni predsednik vidim problematiko narodnih skupnosti v Avstriji kot celoto. Avstrija brez svojih manjšin danes ne bi bila, kar je; to ve vsak, ki vsaj deloma pozna avstrijsko zgodovino.« Predsednik tudi obljubi: »Če bo imela Porabje, 11. julija 2019 slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem kakršnihkoli skrbi in želja, ji bom vedno stal ob strani.« Čestitko je poslal tudi nekdanji predsednik Heinz Fischer, ob njegovi fotografiji je tudi fotografija prvega slovenskega predsednika Milana Kučana. Predsednika sta se družno zavzela za obnovo Pavlove hiše, s prispevkom denarja iz Avstrije in Slovenije. Urednika sta se odločila tudi za objavo govorov na lanski slovesnosti ob 30. obletnici KD Člen 7 in 20-letnici dela Pavlove hiše. Prvi je govor slovenske veleposlanice na Dunaju Ksenije Škrilec. Zahvalila se je za pomoč Avstrije pri slovenski osamosvojitvi in poudarila: »Skupaj vodimo tudi dialog za izboljšanje položaja slovenske manjšine v Avstriji, tako na Štajerskem kot na Koroškem.« Objavljeni so še govori Manuele Krommwald, konzulke na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani, župana Radgone Heinricha Smidlechnerja, ki je začel s prigodo učenja slovenskega jezika v znak spoštovanja slovenskega prebivalstva. »Trudil sem se, obiskal dva tečaja slovenskega jezika, nato pa ugotovil, kako zahteven je ... Če smem s stališča občine reči, da je Pavlova hiša vsekakor obogatitev, vem to tudi iz osebnih izkušenj.« Osrednji govornik je bil pisatelj Mathias Grilj, ki je govor naslovil z »Bolečina in slava priklon«. Na sodoben oblikovalski način je predstavljen umetniški fotograf Branko Lenart, ki je kar 13 let vodil KD Člen 7 za avstrijsko Štajersko in prvi bil imenovan za člana sosveta za Slovence pri zveznem kanclerju na Dunaju. Kar je pomenilo, da so štajerski Slovenci priznana manjšina v Avstriji. Branko Lenart je avtor več monografij, vseh razstav v Avstriji in svetu pa ne bi uspeli našteti v enem prispevku. Angela Hödl predstavlja svobodni Radio Agora 105.5, ki je imel prvi oddajnik na Svetih Višarjah v Italiji in oddajal kot Drugačni radio za Koroško, z izrazito protimanjšinskim programom. Nove radijske postaje so začele oddajati šele po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zahtevalo ukinitev monopola avstrijske radiotelevizije in ustanovitev svobodnih radijskih postaj šele od leta 1997. Na tej osnovi je nastal leta 1998 radio Agora s sedanjim konceptom, ko daje glas tudi slovenski narodni skupnosti ter deluje spodbujevalno in povezovalno. Zadnja tri leta pa namenja pozornost tudi Slovencem na Štajerskem, kar podrobno predstavlja Christian Neuhold. V zborniku VII so objavljeni še članki o koncentracijskem taborišču Ljubelj, o Ljubljani pred 100 leti, 150-letnici okrajnih glavarstev; dogodkih v letih 1918 – 1920 od Prekmurja preko Radgone do Cmureka, o Galeriji na meji, o Ivanu Cankarju v stripih in še drugih temah. Naj poudarim še enkrat, izjemno sodobno likovno oblikovan zbornik zaključuje fotokronika Pavlove hiše v letu 2018. Ernest Ružič 4 Ema Kovač – šaularka iz Dokležovja PREKMURJE Arum Murska Sobota je duga lejta bila erična po fabriki Mura. V osemdesetih lejtaj preminaučoga stoletja je ta tekstilna fabrika krüj davala 6500 delavcom, z njau pa je bilo tak ali ovak povezanih frtau lüstva, živečoga v Pomurji. Mura je pomagala delavcom priti do stanovanj (lakás), davala je štipendije šaularom, spodbujala šport pa ške kaj drügoga v krajini na obej bregaj reke, stere ime je prejkvzela za svoje ime. V začetki devetdesetih lejt je ške mela 62 baut, tak doma kak na tihinskom. Te pa sta se zgaudili dvej fontoški reči. Prva je tau, ka je velki jugoslovanski trg razpadno, ške vekša nevola pa je bila ta, ka so vse tekstilne fabrike v Evropi doživele krizo, vej pa je v té tau sveta iz dneva v den prišlo več poceni gvanta napravlenoga v Aziji, gé delovna sila trno malo košta. Z leta v leto je bilou menje zaposlenih ali nej je nika pomagalo, 2009. leta je fabrika šla prvo pout v stečaj. Po tistom je gratala fabrika Aha Mura, samo ka je tüdi ta 2015. leta propadnola. Stečajni upravitelj (csődbiztos) je delo prejk dau Dušani Gomboci, on pa je na noge postavo nauvo firmo z imenom Arum. 1. julija je vgasnila ške ta firma in brez dela je ostalo 245 delavcov. »Nej je bilou nikše hüde krvi, gda nam je na djilejši Gomboc pravo, ka de firma šla v stečaj. Neka delavk je pitalo, gda leko čakajo peneze od jamstvenoga sklada, po tistom smo si vöminile telefonske številke, se obimile, ene tüdi s skuzami v očaj, si zaželele vse dobro in malo pred sedmo vöro zrankoma šle vsakša na svojo stran,« je povedala sindikalistka v Arumi Jolanka Horvat. Na žalost zdaj tak vövidi, ka je v Murski Soboti tekstilna industrija do konca dojmrla. Silva Eöry Flajsna v šauli in zvün njé Tak na Vogrskom kak v Slove- šaularov.« niji šaularge zdaj uživajo na po- Na moje pitanje, ka se je najrajčitnicaj. Ena od njih je Ema Ko- ši včila, odgovori: »Vsi predmevač iz Dokležovja, s sterov sam ti so mi bili včasi bole pa včase pogučavala par dni po tis- si menje fajn. Dosta je bilou tom, ka je z odličnim uspehom odvisno tüdi od škonikov in (kitünő eredménnyel) zgotovila zadnji, deveti klas osnovne šaule. Nej je bila flajsna samo pri pouki, liki tüdi zvün njega, vej pa je uspešno sodelovala na več različni tekmovanjaj, v znanji matematike, logike, slovenskoga, angleškoga in nemškoga gezika pa tak ta dale. Prvo jo pitam, če kaj brodi na šaulo, ali samo ške na tau, ka de delala med počitnicami. »Zdaj samo Ema Kovač rada šte knjige na počitnice ške brodim,« pravi in cujda, ka je njoj leranc, pa tau kak žmetno je devet lejt osnovne šaule brž mi- bilo tisto, ka smo se mogli včinilo: »Prva štiri leta sam odi- ti. V zadnjom leti sam se najla v šaulo v domanjoj vesnici, rajši včila nemški gezik, vej po tistom pa ške pet v Bakovce. pa smo daubili nauvo leran- Gor je rasla vküper s psom Lumpijom Če vküpdejem obej šoule, leko povem, ka sam v Bakovcaj mela več kolegov, tü doma pa je lepša šaula, pauleg toga pa je nej trno vkraj od našoga rama, tak ka mi je nej trbelo peški daleč titi. Bilou nas je devet v enom razredi, zatau smo se včili tak, ka sta bila dva razreda, prvi in drügi pa treči in štrti, vküper, in nas je bilo te osemnajst v razredi. V Bakovcaj pa nas je deveti razred zgotovilo devetnajst co, stera nas je nej včila samo tisto, ka je v učbeniki, knjigaj, liki tüdi drügo, tak ka je bilou tau dosta bole zanimivo.« Tak kak dosta drügih se tüdi sama strinja s tem, ka več gezikov znaš, več velaš. Pouleg nemškoga se vči ške angleški gezik, steroga se gnesden mladi zavolo interneta tak ali tak že brž začnejo včiti, ške pred tem, gda dejo v šaulo. Zdaj, gda tau štete, je Ema Kovač že prišla domau z mordja. Z držino, očom Robertom in mamo Jasno, že duga lejta odijo na rovaški otok Pag. »Letos smo najšli eno nauvo mesto, nauvi ram, steri stogi pouleg mordja. Meni je fajn titi na na en tabor, in tau na drügi tau Slovenije, v Trento. »Zatau ka sam dobila zlato priznanje na Zotkinom tekmovanji, leko den na en njihov tabor, pa mi nej trbej nika plačati. Vö sam si odabrala tabor, na sterom mo se včili, kak se dobro kejpa s fotoaparatom,« mi raztolmači in cujda, ka sta vküper s sošolko Glorio Makovec tau zlato priznanje slavnostno prejkvzeli na prireditvi, stera je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Raziskovali pa sta zanimivo temo, in sicer kak tau, kak krmiš pa držiš kokauši vpliva na tau, kelko pa kakša djajca te té kokauši Zadnji den šaule, na valeti z očon in mamo znesejo. mordje, vej pa vsakšo leto naj- Ema Kovač se je odlaučila, ka de demo kaj nauvoga. Rada pla- 2. septembra, gda de se začnilo vam, se potapljam z masko in nauvo šolsko leto, začnila oditi gledam, ka vse gé v mordji. v gimnazijo, in tau nej v Murski Plavati sam se dobro navči- Soboti, liki v Ljutomeri. »Šla sam na informativni den tak v Mursko Soboto kak v Lotmerk, pa se mi je tam bole povidlo. Šaulo so znali lepše predstaviti, tau ka se včijo pa ka vse drügoga delajo, kak pa v Soboti. Vpisala sam se v umetniški (művészeti) oddelek gimnazije, najbole zavolo toga ka mamo menje biologije, kemije in fizike, vej pa tej predmetov nemam trno Triletna Ema prvo pout na šifti, pa že s krmilom rada, kak v normalv roki nom razredi. Mo pa malo bole spoznala la, vej pa smo meli več lejt v tüdi gledališče in film,« na šauli tüdi plavalne tečaje. konci ške pove Ema Kovač, stePouleg toga na mordji rada roj želejm, ka bi bila ške naprej štem tüdi knjige, tak ka mo s tak flajsna in nasmejana, kak sebov vzela najmenje osem jo poznam že od njenih mladih knjig, za vsakši den po eno,« naug. mi je prva kak je šla na Rovaško Silva Eöry povedala mlada sogovornica, Kejpi: osebni arhiv stera se veseli, ka de sredi avEme Kovač gusta, ob konci počitnic, šla ške Porabje, 11. julija 2019 5 V spomin padlim v 1. svetovni vojni Peš k Mariji v Mariabildu Na Dolnjem Seniku so leta 1925 postavili spomenik tistim vaščanom, ki so padli v 1. svetovni vojni. Bilo jih je 13. Občina Dolnji Senik se je lani prijavila na natečaj Javnega sklada za raziskovanje zgodovine in družbe Vzhodne in Srednje Evrope, s podporo le-tega se je obnovil spomenik, ki ga je prvotno naredil monoštrski kamnosek Jožef Močnik. Obnovljeni spomenik je blagoslovil domači župnik Tibor Tóth Obnovo spomenika v obliki obeliska sta opravila kiparja András Kontur in Gergő Ámmer, ki sta sanirala razpoke in v prvotni obliki vklesala črke imen ter jih ponovno pobarvala. Spomenik je v okviru vaškega dneva blagoslovil župnik Tibor Tóth. Župan Dolnjega Senika Zsolt Monek je izpostavil, da so vojaki, ki so padli v vojni, dali za domovino največ, kar človek lahko da, žrtvovali so življenje. Po prvi svetovni vojni je Dolnji Pri obnovljenem spomeniku so vence položili (z desne): članica slovenske samouprave Marija Csató, predsednica nemške samouprave Hilda Škaper Czuczai in župan Zsolt Monek Senik imel dve vojni vdovi in pet vojnih sirot. Toda tudi tisti, ki so se vrnili s fronte, so doživeli travme. Eden od njih je tako pisal o ponovnem snidenju z očetom. (Odlomke sta na proslavi prebirala Levente Dejčič in Noel Horváth.) »Oče me ni spoznal, saj sem imel dolgo brado in razcafrano obleko. Šele ko sem se oglasil, me je z grenkobo v glasu vprašal: „A ti si, sin moj?” In mu je iz rok padlo orodje, s katerim je delal. Pa so ga polile solze. Saj sem izgledal kot star berač, čeprav sem imel le 24 let.« Po blagoslovitvi obnovljenega spomenika so pred njega položili vence župan Zsolt Monek, predsednica dolnjeseniške nemške samouprave Hilda Škaper Czuczai in članica slovenske samouprave Marija Csató Balogh. Proslavo so s svojim nastopom popestrile članice nemške pevske skupine z Dolnjega Senika. LRH ŽELEZNA ŽUPANIJA Moramo biti previdni Društvo za krščanska gibanja iz Monoštra je na dan Petra in Pavla organiziralo romanje v Mariabild na avstrijski strani meje. Približno 50 romarjev, ki so se peš napotili v Marijino svetišče, sta pospremila tudi monoštrski župnik Imre Bodorkós in kaplan Csaba Kaszás. Pri sveti maši sta se spomnila tudi pokojnega Lacija Žamparja, ki je bil dolga leta pobudnik in organizator romanj iz Monoštra. LRH Lep rezultat števanovske učenke na dijaški olimpijadi 20. maja 2019 so organizirali v Železni županiji športno tekmovanje z naslovom »Za majhne šole«. Olimpijada je bila v Sombotelu. Tudi učenci iz Dvojezične osnovne šole Števanovci so se prijavili. Trije, Yvett Čizmar, Tamara Hojsa in Martin Dorogi so se s pomočjo učiteljice telovadbe Mariete Szalai aktivno pripravljali na tekmovanje. Yvett Čizmar, učenka 7. razreda, je dosegla 2. mesto na teku na 800 metrov. S tem se je kvalificirala na državno tekmovanje, ki je potekalo v Debrecenu od 17. do 20. junija. Naša pridna tekmovalka je tekla tretji dan, ko je bilo 35 stopinj. V tej panogi jih je teklo 33, Yvett je dosegla 11. mesto. Zelo smo ponosni nanjo. Upamo, da bodo naši učenci dosegali lepe športne rezultate tudi v prihodnje. Yvett čestitamo, učiteljici Marieti pa hvala, da je svojo učenko pospremila v Debrecen. Agica Holec ravnateljica Porabje, 11. julija 2019 S tejn ka je že več kednauv vročina, naravne vodé so se že tak gorsegrele, ka se leko kaupamo kak v mlakaj pa jezeraj tak v potokaj pa rekaj. Tak se je te začnila sezona za kopanje, v zvezi s tejm so reševalci meli edno predavanje, na koj vse moramo skrb meti, če se kaupat demo. V Železni županiji več mlak mamo, na Rabi pa taša mesta, gde se leko malo razhladimo v taujoj velkoj vročini. Še prvin kak bi v vodau skočili, moramo biti previdni, nej ka bi se kakšna nevola zgaudila. Dapa zaman se vsakšo leto tapovejo tej dobri tanači, nesreče se itak vsakšo leto zgodijo. Na koj moramo skrb meti, če se kaupat demo v naravne vode? Prvo je tau, ka si s kremov tejlo namažemo, nej ka bi dolazgoreli. Kak v mlako tak v potok, če ne vidimo dna, ka je mautna voda, nikdar nej slobaudno nej s poplatami, sploj pa nej z glavauv naprej nutraskočiti. Zato ka ne vejmo, kak je globoka voda pa tau tö nej, ka je pod vodauv. Naletja se leko zgodi, ka goraskaučimo na kakšnen pen, kamen ali na kakoli, ka so v vodau ličili. Dapa nej samo zavolo tauga nej slobaudno tak naglo v vodau skočiti, skrb moramo meti na tau tö, nej ka bi srčni krč dobili od mrzle vode. Zavolo tauga prvin kak bi v vodau skočili, roke, prsi pa šinjak si moramo malo zmočati. Drügo, ka moramo v poštev vzeti, ka tisti, steri ne vejo 200 metrov plavati, tisti samo aj do boje dejo. Tau tö nej vseedno, gde plavamo, dočas ka v Balatonu 100-200 mejtrov se leko šetamo, v Rabi ali v drügi jezerej že za par mejtrov se pogroznemo, zavolo tauga tisti, steri so nej najbaukši plavalci, aj se samo tam kaupajo, gde je zatau označeno mesto. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Šarec je papeža povabil v Slovenijo Slovenski premier Marjan Šarec se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom in državnim tajnikom Pietrom Parolinom. Med temami pogovorov so bili odnosi med Cerkvijo in državo v Sloveniji, govorili pa so tudi o številnih drugih zunanjepolitičnih in mednarodnih temah, med drugim o migracijah. Slovenija se zavzema za to, da bi bilo treba na zunanji meji EU aktivirati agencijo za upravljanje evropskih meja Frontex, je dejal Šarec. Pogovori so potekali zelo odkrito in iskreno, je povedal Šarec in dodal, da je znova izrekel vabilo papežu na obisk v Slovenijo. Frančišek je po premierjevih besedah tudi sam izrazil željo, da bi čim prej, ko bi bilo to mogoče, obiskal Slovenijo. »Papež je izjemno naklonjen Sloveniji in sva imela temu primerno dolg pogovor,« je novinarjem še razložil predsednik slovenske vlade, ki se je v središču Vatikanskih muzejev udeležil tudi odprtja razstave z naslovom Plečnik in sveto, ki prinaša 33 izbranih predmetov liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval priznani slovenski arhitekt Jože Plečnik. Slavnostnega odprtja razstave, ki bo v Vatikanu na ogled do 7. septembra, nato pa jo bodo v okviru dni evropske kulturne dediščine 26. septembra odprli v Mestnem muzeju Ljubljana, se je udeležil tudi slovenski minister za kulturo Zoran Poznič. Skupne policijske patrulje Slovensko-italijansko mejo na območju policijskih uprav Koper in Nova Gorica so začele nadzirati skupne policijske patrulje. Za ukrep, ki temelji na sklenjenem sporazumu med Slovenijo in Italijo leta 2007, sta se sosedi odločili soglasno. Mešane patrulje se bodo do 30. septembra sorazmerno izvajale na obeh straneh meje, in sicer na odsekih, kjer prihaja do zgostitev nedovoljenega prečkanja meje. PORABSKI učenci preŽIVE Proti koncu šolskega leta dnevi postanejo prekratki. Prave poti se ne pozabijo. In odlični izleti tudi ne. 6. in 7. junij je bil dan D. Učenci 5., 6., 7. in 8. razreda Osnovne šole Jožefa Košiča so se z učitelji odpravili na Gorenjsko. Učenci so pri pouku veliko raziskovali, brali in nadgrajevali znanje o Sloveniji. Izlet, ki nas je čakal, je bil njihova želja, izbira. Pričakovanja so bila zato velika. Gorenjska nas je čakala okopana v soncu. Naša pot se je začela ob šestih zjutraj. Povsem sveži, polni energije smo dan začeli s pesmijo. Siva pot vodi me, kamor hoče srce. Na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me siva pot. Prvi del izleta se je začel v Vrbi, rojstnem kraju Franceta Prešerna. gar na tem izletu izpustimo. Športni učitelj Daniel je prevzel nadzor, odlično motiviral in učence naučil nekaj osnovnih pravil orientacije. Ti so nato kljub vsem zapletom izbrali daljšo pot in ogled Vintgarja. Slovenski stavki, ki se rodijo v težavah: »Učiteljica, to je Auschwitz 2.« »Kaj smo se mi izgubili?« »Še dolgo?« »Koliko še?« »Jaz ne morem več.« Pot smo nadaljevali proti Bledu. Dihjemajoča turkizna barva je narekovala drugačen dan. V naravi, le lučaj od jezera, so nas pričakala ljudska pravljična bitja. Spili smo čaj za velik um in spoznali Ajdo Velikanko, Divjo babo, zasanjano vilo, Povodnega moža ... Zakurili smo ogenj, spekli kruh in se odpravili proti soteski Vintgar. Pot je bila izven vseh pričakovanj. Obnova ceste je narekovala novo, neznano pot. Po uri hoje v hrib je ta pot postala rahlo vprašljiva. Pokazali so se prvi obupani obrazi. Motivacija učiteljev, da smo v gorah in da to spada k poti, ni bila dovolj. Daljši postanek je zahteval analizo in ugotovitev je naš izlet spremenila v šolo preživetja nad sotesko Vintgar. Tri ure daljša pot je bila ena tistih, ki jih je nemogoče načrtovati. Polna smeha – tudi na račun porabskega časopisa in namišljenega časopisnega članka z naslovom Izgubili so se. Po porabske učence prišel helikopter ... – in pridobljenega novega znanja. Imeli smo kratke sestanke, na katerih smo skupinsko odločali o poti naprej (krajši/daljši) in možnosti, da se sputimo v dolino po drugem koncu in Vint- V sotesko Vintgar smo prišli s ciljne strani. Tako nas je prevzelo bučanje reke Radovne. Prihod na začetek soteske in čakanje na avtobus sta prinesla ugotovitev, kje smo pot zgrešili. Nočete vedeti. Sledila je pot proti Bledu in vožnja s pletnjo. Nato ogled cerkve na otoku, prošnje in želje. Zvon je zvonil in zvonil in zvonil ... Porabje, 11. julija 2019 7 ... DO MADŽARSKE ELI IN SE ODLIČNO IMELI! Ali bo uspel referendum? V kolikor bi se volivci tako odločili, bi se lahko kontroliralo, ali politiki (poslanci in druge javne osebe) v izjavi o premoženjskem stanju blefirajo ali resnično navedejo svoje dohodke, prihranke, nepremičnine itd. Pobudo za referendum je dal bivši zeleni politik Dániel Kassai. Njegovo referendumsko vprašanje se glasi: Ali se strinjate s Bi pričakovali, da nam bo zmanjkalo energije? No, ni je zmanjkalo. Tekmovalnost na šoli je zdravo prisotna. Sledili so pot nazaj proti Bledu, okusno kosilo in neposrečen postanek ob blejskem gradu. In tako smo bili pripravljeni še na kup zgodb, norčij in užitkov. Dan se je počasi poslavljal in pot proti Bohinju je bila nenavadno tiha. Čakala nas je večerja v hostlu Pod Voglom z izjemnim razgledom na jezero. Noč je bila prekratka za vse zgodbe. Luči se niso in niso želele ugasniti. Tako kot ne jeziki. Težko bi si zaželeli lepšo Gorenjsko. Jutro je bilo vabljivo in prvi junaki so klepetavo začeli svoj napev že ob petih. Popuščanja ni bilo. Učitelji smo druge zaspance zbudili z velikimi zvočniki, ki jih imajo glavni junaki naše šole, in daleč, daleč je odmevalo: Dobro jutro, življenje, lahko noč, negativa. Kaj bo jutri, ne vem, a ta moment tukaj šteje. Dobro jutro, veselje, lahko noč, slabe misli. Generacija poje, nosi nas tale ritem. (Alya) Po zajtrku nas je pot vodila h gondoli. Odpeljali smo se na prečudovito razgledno točko Vogla. Priprave na valeto so bile tudi na poti domov v polnem teku. Na avtobusu smo nekajkrat ponovili pesmi in se važili, da poznamo veliko slovenskega. Ustavljali smo se, nekajkrat pretegnili, klicali domov in na družbenih omrežjih javnost zelo vestno obveščali o dogodkih. Bilo je kratko. Sladko. Ogledali smo si slap Savica. »Izlet v Slovenijo je bil zelo lep. To je bil naš zadnji izlet. Veliko smo peli, se smejali. Najlepši mi je bil Bled in izlet s pletno. Odlična je bila vožnja z gondolo na Vogel. Slap Savica je bil prečudovit. Gore so mi všeč, vendar bi rada v prihodnje šla še kdaj na slovensko morje.« Laura, 8. razred »Blejski grad je bil zelo lep. Na gradu je lep razgled. Tam smo videli ves Bled. Šli smo v Bohinj. Tam smo videli slap. Z gondolo smo se peljali na Vogel. Vogel mi je zelo všeč, želim si še enkrat tja. Upam, da bom prepričala mamo in očeta.« Eliza, 8. razred Hvala Ministrstvu za šolstvo Republike Slovenije, ki je omogočilo in financiralo oba izleta. Hvala tudi turistični agenciji Putra. Valentina Novak tem, da bo parlament predpisal stalno in večkratno kontrolo podatkov izjav o premoženjskem stanju tistih oseb, ki jim je zakonsko določeno dajanje takih izjav ter primerjanje podatkov s podatki evidenc raznih državnih organov? Ker vprašanje zadovoljuje vsem zakonskim predpisom, ga je Nacionalna volilna komisija potrdila z devetimi glasovi za in dvema proti. Vrtec Gornji Senik IZLET V ZABAVIŠČNI PARK ZOBORI Ob koncu šolskega leta 2018/2019 smo se otroci, starši in vzgojiteljice odpravili na celodnevni izlet v Zobori park, eden večjih zabaviščnih parkov na Madžarskem. Že navsezgodaj zjutraj smo se polni veselega pričakovanja odpeljali proti Zalaszabaru, kjer se nahaja zabaviščni park. Ob prihodu v park smo zagledali veliko površino, na kateri se razprostira celotni ambient, ki nudi najrazličnejše zabavne igre z aktivnostmi na prostem in v zaprtih prostorih. Uživali smo lahko v poletnem sankanju na okroglem krofu, vožnji z drsečim čolnom na vodnih toboganih, skakanju na trampolinih, ogledu virtualnih pustolovščin (4D filmov) ter igri na najrazličnejših igralih na prostem. Tudi plezanje in spuščanje po vrvi je bilo izredno zabavno. Otroci so bili zelo pogumni, saj so preizkusili vse aktivnosti v parku. Sledil je še ogled ter druženje z različnimi živalmi. Videli smo lahko kenguruje, surikate, koze, lame, zajce, želve itd. Otroci so se lahko tudi nekoliko ohladili v vodnem bazenu s toboganom in vodnimi fontanami. Vsi Letno vržemo v smeti kakih 6 kilogramov zelenjave in sadja na osebo To je ugotovila raziskava Zavoda za varnost živil (Nebih), med vzroki pa je ob tem, da se zelenjava ali sadje pokvari in zgnili, naštela tudi to, da ljudje vržejo v koš sadje tudi takrat, če ni popolnoma sveže ali brezhibno. Zato je zavod začel kampanjo, da bi nas odvadil teh slabih navad. Kampanja ima tri osnovne cilje, prvič, da se ljudje zavedajo, da ima popolnoma enako hranilno vrednost tudi sadje in zelenjava, ki ni brezhibna, drugič, da svežino sadja in zelenjave lahko podaljšamo skupaj smo se nato okrepčali s prijetnim kosilom in sladoledom. Polni prečudovitih doživetij in morda s kančkom utrujenosti smo se počasi odpravili proti domu. To je bil zares izvrsten uvod v težko pričakovane in navdušenja polne poletne počitnice! Zapisala: Andreja Serdt Maučec Porabje, 11. julija 2019 s pravilnim skladiščenjem po trgovinah ali shranjevanjem doma. Tretji cilj kampanje je, da opozori ljudi na prednost doma pridelanega sadja in zelenjave, saj se pri teh ne uporabljajo razne kemikalije za ohranjevanje svežine kot pri produktih, ki jih pripeljejo od daleč. 8 Naprej vzemem stare kejpe Gda so Upkašna Micka, po možej Bajzek, na sto djali kejpe, najprvin so mi sline začnile tečti, nej zavolo kejpov, liki zavolo škatüle, gde so kejpi bili. Zato ka so v tej škatüli tak tresti ali še več lejt nazaj bonboni bili, višnjovi. Vogrstji, z velkimi literami piše, ka Konyakos meggy, tau so tak dobri bonboni bili, ka se še gnesden ne najdejo baukši. Gda sem mali bejo pa sem do tašoga bonbona leko prišo, tisti den je svetek bejo zamé. Še prvin kak bi mi rejsan sline začnile tečti, sem brž dola vzejo vrnjico škatüle pa smo začnili kejpe prebirati s teticov Mickov. - Tau ste prajli, ka ste se na septembra. Edno leto prvin so pa oča mrli, osemdesetdevetoga, tak ka cejlak sama, pa tam smo delale. Stariške so sami ostali, brat se je tö nej dosta brigo z njimi, oni so Upkašna Micka zdaj v Varaši živé brezi družine sem ostala. Tau je sreča bila, ka müva z možaum sva se te že v Varaša zdržavala, ovak bi se mi tak zmejšalo.« - Kak gledam te stare kejpe, gde ste še mali, na ednom ste z nišim moškim dolavzeti. Sto je on? »On je očin brat, nej se je oženo pa on je tö z nami živo v rojstni iži. Sledkar, ka je on erbo, ka je svoj tau emo, tisti grünt Na zdavanjskom kejpi sina Micka pa mauž s prave je namé dau strani spisati, zato ka Seniki tak zvali, ka Upka- nikoga drügoga je nej emo. šni, na sterom tali ste bili Gda je mrau, te sva ga müva z vi doma, pa ka je zdaj z ra- možaum dala pokopati.« mom? - Gde se je te kejp delo, gde ste »Na Janezovom brejgi smo tri dekle dolaposlikane? bili doma, mi smo ram odali »Edna je Ovčarska, drüga leta 2007 ednoma Nemca.« Ulcova, stera zdaj v Šoprona - Kelko vas je bilau mlajšov? žive, pa ge, mi smo dobre pa»Dva sva bila, brat pa ge, daškinje bile. Te kejp smo te samo on je že mrau leta devet- dale naprajti, gda smo v Sodesetoga. On je v Mosonma- proni delale na državnom gogyaróvári delo pa gnauk so ga spodarstvi (állami gazdaság). samo v vodej najšli mrtvoga, Petdesetšestoga leta smo me pa niške ne vej, ka se je zgau- tö odišle v Avstrijo, samo nej dilo. Tau je strašno leto bilau, k rdečomi križi smo šle, liki apriliša so mati mrli, on pa pri ednom pavri smo ostale dosta djaukali, ka nikoga nejmajo, pa te zavolo tauga sem za dva kedna nazaj domau prišla.« - Ka ste tista dva kedna delali, ka ste v Avstriji bili? »Te pavar, gde smo bili, je dosta mare emo, pa te še emo edno krčmau tö, tak ka dela je bilau zavole. Edno nedelo, gda smo nazaj domau prišli, ka poglednemo, ka je nauvoga doma, te smo si tak zmislili, ka itak doma ostanemo.« - Kak tau, ka vse tri dekle gnake kikle mate na sliki? »Te je taša šega bila, mi trgé, ka smo padaškinje bile, smo si gnake kikle dale zašiti.« - Sto je ta banda na tertjom kejpi, na srejdi s fudašom? »Oča, mati, ge pa mauž, te fude je gnauk eden, gnauk drugi vlačo, dapa eden je nej znau igrati, moj brat tö probo, dapa njema je tö nej šlau. Vejn zato, ka prvin dosta dela bilau pa je nej bilau telko časa se včiti igrati, kak je tau gnesden. Fude so po pravici mojoga pokojnoga bile, on se je tö nikdar nej navčo igrati, te fude še gnesden nin v omari mam tadjane.« - Gda ste se oženili? »Müva z možaum sva se petdesetdevetoga leta, februara ženila, doma je bilau gostüvanje kak je tau tistoga ipa šega bila. Zato v zimi, ka te je kak mesau pa vse, ka so pekli, bola je tastalo. Tau dobro vejm, ka fejst je mrzlo bilau pa fejst je snejg üšo. Po staroj pauti smo pejški šli v najprvin v cerkev, sledkar pa v Cifer krčmau do paunauči. Gda smo s krčme domau prišli, te pa še drügi den doma do večera smo meli gostüvanje. Tau je te taša šega bila. Na pa te šestdesetprvoga sem tak rodila. Na tom starom kejpi se že mali tö vidi, ne vejm, ka je te bilau, zaka smo se kejpali, dapa tau gvüšno, ka tau je še na Gorenjom Seniki bilau.« - Kak dugo ste živeli s starišami? »Par lejt gvüšno, zato ka poleti sem po repi odla, da je mali že zraso, pa tašoga ipa so stariške skrb meli na njega. Mauž je tö ranč tak odo na steroga, kak tistoga reda vse drüge, je fotograf Tanai redo.« - Kak ste pripovejdali, med prvimi ste bili, steri ste Trabant meli. Na tojm kejpi, steroga zdaj gledam, sta vaš prvi Trabant pa oča. »Gda smo pripelali Trabant, te smo se najprvin na Gorenji Senik pelali pa smo ga pokazali starišom, zato ka tau je te velko delo bilau. Skur sedemdeset gezero forintov smo plačali za njega pa več lejt smo mogli čakati, dočas smo ga leko küpli. Te je tau tak bilau, v šestdeseti lejtaj. Tisti Trabantge gnesden že velko vrejdnost majo, milion pa pau forintov dajo za ednoga tašoga staroga Trabanta. Če bi ga še mejla, zdaj bi dobre peneze dobila za njega. Mena se je trabant fejst vido, zato ka dober avto biu, vsigdar se Padaškinje v gnaki alaj (oblekaj) repo, samo on je traktor vozo. Gda smo šetsdesetsedmoga leta te ram küpli pa hčer se je tö naraudila, te sem ge že več nej odla na repo pa mauž že več tö nej. Njega so v židano fabriko goravzeli, samo tau tö nej bilau dobro, zato ka edno leto je ta gor v Pešt mogo odti delat.« - Na tom kejpi, steroga zdaj v rokej držim, se že sin ženi, če dobro vidim. »Tau je zdavanski kejp, steroga v rokej držiš, moj sin, müva z možaum, sneja pa njeni stariške so na kejpi, Porabje, 11. julija 2019 je vužgo pa vsigdar nas je ta odpelo, kama smo šli.« - Kak se mate zdaj, gda ste že v penziji? »Zdaj, gda bi že dobro bilau, zdaj sem pa tak sama, pa tau tü nej dobro, samo, ka vejmo, tak mora biti. Gda že kaj ne vejm, te kak zdaj, naprej vzemem stare kejpe pa tiste gledam.« (Kejp na 1. strani: Irašnje fude v očini rokej, pauleg mama, mauž pa Micka.) Karči Holec Kejpi: K. Holec in osebni arhiv M. Bajzek 9 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 14. Botra smrt Inda svejta, gda se je smrt eške nej skrivala človečim očám, se je ednoma srmačkoma ribiči kraj Müre naraudilo edenajseto dejte. Bratke so ma nej bili radi, vej pa samí so nej meli zavolé krüja, oča ma je tö nej rad biu, vej je pa mogo za sineka botro najti. Odo je od rama do rama, po cejloj vési, depa vseposedik so ma pred nausom zaprli dveri. Leko je proso, kelko je sto, edna ženska je nej stejla biti botra njegvoma deteti. »Oj, aj bi samo smrt prišla pa ga vzela k sebi,« je obvüpano želo ribič, gda je žalosten drlancko domau. Komaj je tau povödo, že ma je prauti prišla smrt. »Zvau si me,« je pravla. »Ka želejš od méne?« »Proso bi te za botro svojoma edenajsetoma deteti,« je brž na pamet prišlo ribiči. »Vse rame sem že gorpoisko, depa vseposedik so me taposlali. Zdaj si ti moje slejdnje vüpanje.« »Dobro, ka si se spomno namé. Baukšo botro bi svojoma deteti nej mogo dobiti.« Smrt je üšla ž njim ino na krstitki držala svejčo. Gda je edenajseto ribičovo dejte od krsta prinesla pa ga okaupala, je slobaud vzela, eške prva pa ribiči tri zlate v dar dala. »Gda dejte vekšo grata, pošli ga v šaulo, ka se vönavči za padara,« je velejla oči. »Što pa je njegva botra bila, ma leko povejš eške samo te, gda padar grata.« Po tej rečaj je smrt preminaula, kak liki bi se v zemlau pogroznila. Oča ribič go je nikdar več nej vüdo. Živlenje pa je teklo dale, s vsejmi radostmi ino žalostmi, za en malo je bilau vse po starom. Mlajši so rasli ino vsakši den več krüja prosili, zatok je mogo oča delati od zranka do večera. Edenajseti ribičov sin je raso kak vrba pri potoki, biu je zdrav ino krepek, depa tak čeden tö, ka je nej bilau gnakoga v cejloj krajini. Gda je svoje tretje lače raztrgo, ma je mati spekla pogačo, oča pa ga je odpelo v veuki varaš v črno šaulo. Devet lejt je živo na tihinskom, devet lejt so domanji nika nej čüli od njega. Te pa se je en dén povrno na- vajala. »Ti si moj krščenec, zatok mo ti vsikdar pomagala,« ma je pravla. »Aucigamau se pokažem samo tvojim očam. Stala mo pri vsakšom betežniki, kama te pozovejo. Moreš pa seti den zrankoma je prišo na dvaur betežnoga krala. Vsi na gradi so se radüvali, ka je prišo, včasik so ga pelali k posteli betežnika. Padar je krala pogledno pa na pamet vzeu svojo botro smrt ravnan v črno, v rokaj je noso veuko padarsko turbo. Biu je visiki ino krepek, gda pa je oči pa materi podau rokau, sta ga komaj spoznala. »Domau sem prišo, oča,« je pravo. »Grato sem padar, kak ste želejli.« »Nej sem ge želo, liki tvoja botra,« je dau valas ribič. »Botra? Što pa je v istini moja botra? Nikdar ste mi od njé nej pripovejdali.« »Tvoja botra je smrt.« Tak je oča sinej tapravo vse, ka se je zgaudilo pri njegvom narodjenji. Sin je en malo tüoma biu, te pa je pravo: »Ge mo vsikdar hvaležen svojoj botri, ka mi je pomogla. S svojim delom go nemo zatajiu.« Komaj se je mladi padar spočino od duge poti, so ga že pozvali k ednoma betežniki. Depa njegva prva paut je bila zaman. Med ižinimi dverami je srečo visiko süjo žensko s kosov na plečaj. Njegva botra je prišla pred njim ino že napravila svoje delo. Padar je tüoma stapo prauti domi. Botra smrt ga je spre- znati: če me vidiš stati pri betežnika nogaj, tisti ozdravi, če pa stogim pri njegvoj glavej, tisti mrgé. Drži se moji tanačov pa boš grato najbole eričen padar na svejti.« Kak je smrt velejla, tak je bilau tö. Padar go je od tistoga mau srečo pri svoji betežnikaj. Gnauk je stala pri glavej, drgauč pri nogaj. Njene odločitve se je držo, če rejsan se ma je dostakrat nej pravična vidla, najbole, gda se je postavila k glavej mladoga človöka. Nej se je prauti postavlo, vej je pa znau, ka je tü brezi mauči. Lejta so tekla ino edenajseti sin ribiča je grato daleč najbole eričen padar. Niške na svejti je nej biu njemi gnaki. Zgaudilo se je, ka je krau sausednjoga rosaga betežen grato. Razglaso je po cejlom svejti, ka dobi njegvi rešitel pau kralestva pa njegvo čér za ženau. Padarge s cejloga sveta so se paščili v tisti rosag, depa eden ga je nej mogo ozdraviti. Za kralovi beteg je zvödo ribičov edenajseti sin tö. Nej je dugo brodo, včasik se je napauto v sausednji rosag. Odo je devet dni ino eške samo de- pri njegvoj glavej. Včasik se je obrno, vej je pa vüdo, ka za betežnika nega pomauči. Te pa je zagledno kralovo čér. Njeni žalosten pogled je počivo na njem, njene lampe pa so šaušnjale: »Rejšite mi očo!« Mladi padar je skoro kamen grato. Nikdar je eške nej vüdo lepšo deklo, gda pa ma je na pamet prišlo, ka go leko dobi za ženo, je biu pripravlen na vse, na čalivanje tö. »Obrnite postelo!« je zapovödo slüžabnikom. Tisti so tau včasik napravili, vkanjena smrt pa se je najšla pri krala nogaj. Krau je opro oči ino gorseu v posteli, prelejpa kralična pa je srečna skaučila v roké ribičovoga siná. Na kralovom gradi je bilau vse veselo. Včasik so se začnili pripravlati na zdavanje lejpe kralične pa mladoga padara. Krau se je čüto bole zdrav kak liki gda koli prva ino sam je pomago nalečüvati gostüvanje. Veseldje pa je nej dugo trpelo. En den pred zdavanjom je k ribiča sinej prišla njegva botra smrt. »Poj z menov!« je zapovödala. Porabje, 11. julija 2019 »Nika ti morem pokazati.« Smrt ga je pelala s sebov v edno kmično gauško. Prišla sta v veuki laug, gde je stau špajsen gračenek, šteri je biu ovaški od vsej gračenkov na svejti. Tam so nej bile drejve, rauže ali trava, liki samo vsefelé svejče. Edne so bile komaj prižgane, drüge so že skoro dojzgorele. Smrt je mérno stapala po gračenki, padar pa za njauv. Na konci sta stanila. Smrt je vövtegnila svojo čontasto rokau ino velejla: »Gračenek, v šterom stogiš, je gračenek žitka ino smrti. Vsakša svejča, štero vidiš goreti, je živlenje ednoga človöka. Tista, štera vgašüje, je svejča krala, šteroga si ozdravo prauti mojoj vauli. Ta visika svejča pauleg njé je svejča tvojoga žitka. Té dvej svejči morem zdaj vöminiti. Ti dobiš svejčo kralovoga žitka, un dobi svejčo tvojoga živlenja.« Padar je blejdi grato. Spadno je na kolena pred botro. »Smiluj se mi!« go je proso. »Njaj mi svejčo mojoga žitka. Nikdar več nemo nika prauti tvojoj vauli delo.« »Nej je mogauče,« je pravla smrt. »Vsakšoga na svejti leko vkaniš, samo namé nej. Meni so gnaki vsi, krali ino kaudiške. Ti si biu slejdnji, šteri me je vüdo na moji potaj, eden sami, šteri je znau za živlenje lidi. Čalivo si, zatok moreš mrejti. Idi nazaj na grad ino vzemi slobaud od kralične pa vsej, štere si lübo. Zranje podnék tvoja svejča vogasne ino pridem po té.« Gda je padar slobaud vzeu od svoji starišov, bratov, krala pa njegve prelejpe čére, je smrt tapofudnila posvejt njegvoga žitka. Na kraleskom gradi, gde je bilau že vse pripravleno za gostüvanje, je kralüvala žalost. Mladi padar je mrau. Mesto zdavanja so zvonili k sprevodi. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- 10 »To mesto resnično živi za košarko« 21. junij je bil véliki dan som- njihovi dvorani,« se je pobotelske košarke. V finalu hvalil srbski trener. madžarske lige NB I/A je eki- Miloš Konakov poudarja, da pa Falco-Vulcano Energia KC uspeh ni bil samoumeven. z rezultatom 3:0 premagala »Imeli smo novega trenerja, večnega rivala ekipo Egis nove igralce. Na začetku je Körmend, in tako po sezoni bilo težko postaviti vse koc2007/2008 drugič v svoji zgo- kice na mesto. Od desetih dovini osvojila naslov madžar- mesecev lige smo potreboskega prvaka v moški košarki. Na začetku sezone ste lahko v našem časopisu prebrali pogovor o pričakovanjih s prvim trenerjem Falca Gašperjem Okornom, Slovencem iz Ljubljane, dan po sijajni zmagi pa smo na obrežju sombotelskega jezera spraševali pomočnika trenerja Miloša Konakova, Srba iz Novega Sada v »Oče mi je zmeraj rekel, naj bom prvi v ulici. Zdaj smo prvi v državi«, je ponosen pomočnik trenerja Miloš Vojvodini. Konakov Strokovnjak v poznih tridesetih letih ni imel glasu, saj je vali zagotovo osem, da smo bila prejšnja noč dolga: po se spoznali. Šele v zadnjem kratkem slavju v Körmendu mesecu in pol je naša ekipa je ekipo pred sombotelsko delovala tako, kot si je to zaAreno Savaria pričakala mislil Gašper Okorn,« se je ogromna množica. Ni manj- spominjal pomočnik trenerja, kalo penine in ognjemeta. ki sodelovanje s slovenskim »Nekateri navijači so nam strokovnjakom označuje kot poklonili metle, kajti pomet- odlično. »Po prejšnjem treli smo s Körmendom,« se je nerju Srečku Sekuloviću nasmehnil Miloš, ki je priznal, je Gašper Okorn prinesel da so praznovali do šeste ure popolnoma drugačno vizjutraj, saj so jima s prvim zijo košarke. Potreboval trenerjem povsod po mestu sem nekaj časa, da se le-tej plačevali pijače. »Bila je neo- privadim. Mi pa je zmeraj pisljiva noč po zelo dolgi in pomagal in me usmerjal, naporni sezoni. Občutek pa probleme sva reševala s skupše ni resničen, zmage prav- nimi močmi. Uspešno delo zaprav še nismo dojeli.« želiva nadaljevati,« je Miloš Po zadnji, tretji zmagoviti nakazal na dogovarjanje tretekmi v finalnem dvoboju nerjev z vodstvom kluba, po so sombotelski košarkarji v katerem naj bi dvojica OkornKörmendu - po tradiciji - od- -Konakov po velikem uspehu rezali mrežico s koša. »Ko to pogodbo pri Falcu podaljšala počneš v gosteh, je dvojno za nadaljnji dve leti. (V času lepši občutek. Ne le, da smo izida našega časopisa je Körmend premagali trikrat, dveletna pogodba z obema dvakrat nam je to uspelo v trenerjema že podpisana - op. avt.) Srbski strokovnjak je prišel v Sombotel pred dvema letoma. »To je bila igra naključja. S takratnim trenerjem Srečkom Sekulovićem sem se spoznal v košarkarskem kampu v madžarskem mestu Baja. Posedala sva in se pogovarjala o košarki, iskal je pomočnika trenerja. Vedel sem za Falco, ki je takrat igral v evropskem pokalu, zdela se mi je to zanimiva košarkarska zgodba. Udaril sem prvo žogico,« se je spominjal trener, ki si je najvišjo možno strokovno izobrazbo pridobil v Srbiji, pozitivno pa gleda tudi na razvoj madžarske košarke. »Ta športna panoga se zadnja leta razvija z neverjetno hitrostjo, na Madžarskem so zakonski in finančni pogoji zagotovljeni. To omogoča udeležbo velikega števila tujih igralcev, od prihodnje sezone dalje pa bodo več možnosti dobili tudi domači košarkarji. V ligi je 5-6 dobrih ekip, ki se borijo za vodilne položaje in so še štiri, s katerimi je izredno težko igrati tako doma kakor v gosteh,« je poudaril Miloš. Mladi srbski trener se je preizkusil tudi v eni od eksotičnih dežel. »Nekega večera me je poklical trener senior reprezentance iz arabske države Oman, ki je bil Srb. Potrebovali so strokovnjaka za kadetsko reprezentanco, ki se je pripravljala na ’Zalivske igre’. Tamkajšnji trenerji delajo po 3 do 5 mesecev, z nikomer ne podpisujejo pogodbe za dve leti. To je bilo zame nenavadno, sem pa sprejel izziv, ker se mi je obetala vrhunska izkušnja. Tudi kar se tiče kulture. V tistih petih mesecih sem se počutil fenomenalno - tako košarkarsko kakor osebno,« se je spominjal Miloš Konakov, ki pravi, da Arabci nikogar ne povabijo na svoj dom. Čudno zanj je bilo, da je znance srečeval v kavarnah ali restavracijah in to le enkrat na dan. »Ko sem odhajal iz Omana, mi je predsednik tamkajšnje košarkarske zveze rekel: ’Čestitam za pogodbo na Madžarskem. Veliko lažje ti bo tam kot tukaj, saj govorite isti jezik in imate isto kulturo’«, se je z nasmehom na obrazu spominjal pomočnik trenerja. vi. »Moja napaka je, da se madžarščine nisem naučil od babice. Še vedno pa redko najdem v mestu človeka v kavarnah, restavracijah ali trgovinah, ki bi govoril angleško. To me je prisililo k učenju madžarskih besed,« je objasnil srbski strokovnjak, ki pa želi v Sombotel pripeljati tudi svoje najbližje. »Izredno pomembna je zame družina, želim, da bi bili vsi skupaj. Moj sin se bo zaradi svojih let hitro naučil madžarsko, vseeno pa ga želim vpisati v tukajšnji hrvaški vrtec. Koristno je, če ga vzgojiteljice vsaj malo razumejo.« Zaradi jezikovnih ovir se je Miloš Konakov težje vključil v žiZlata košarkarska medalja se je v Sombotel vrnila po družabno vljenje v mestu. enajstih letih »Ko sem prišel Srbskemu strokovnjaku Mad- v Sombotel, sem imel samo žarska ni tuja država. »Moja trenerja Srečka, z dvema stara mati se je rodila v srbskima igralcema nismo Kispestu, tako imam celo postali prijatelji. Trener mi madžarske korenine. Vsi je veliko pomagal, da sem pa me sprašujejo, ali sem se dojel madžarsko miselnost že navadil na dunajski zre- in razumevanje košarke. zek. Zmeraj jim pravim, da On je istih let kakor moj oče, tudi doma jem ocvrte zrezke v bistvu me je imel za svojetrikrat-štirikrat na teden,« ga sina. Danes imam tukaj je priznal Miloš, ki smo ga pravega prijatelja, soseda, spoznali prav med pokuša- s katerim se videvava, prinjem te dobrote na terasi ene rejava večerje v krogu druod sombotelskih restavracij. žine. Tako me nekaj že veže »Sombotel je zame zelo lepo na Sombotel,« je pripovedomesto, spominja me neko- val mladi trener, ki ga pogosto liko na Subotico v Vojvodi- videvamo v že prej omenjeni ni. Tam imam brata, ki ga restavraciji. »Ko končam s kovečkrat obiščem. Všeč mi je silom, me po telefonu zmeraj staro središče Sombotela, po vpraša mama: ’Ali si srečal včerajšnji tekmi pa sem pre- Dušana?’ Dobro je, če imaš pričan, da to mesto resnično neke svoje, na katere lahko živi za košarko,« je trener računaš. Če izmenjaš deset uperil pogled v otok na jezeru. besed v lastnem jeziku, ti je Miloš govori le nekaj besed že psihično malo lažje ...« madžarsko, z angleščino pa -dmimajo težavo domačini, pra- Porabje, 11. julija 2019 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 12.07.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.45 Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, dokumentarni film, 11.35 Začnimo znova: Keksolog, slovenska nanizanka, 12.05 Moj pogled na znanost: Življenje z roboti - prof. dr. Marko Munih, dokumentarna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Iskalca, dokumentarni film, 14.50 TV-izložba, 15.05 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Čist zares, 17.55 Izzivalci, EBU dokumentarni film, 18.10 Lepši svet: Promet, animirana risanka, 18.15 Frfra in Cufek, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Festival Vurberk 2019, 21.30 Sledi: Filatelija - Še kralj med konjički?, dokumentarna oddaja TV Maribor, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Key Largo, ameriški film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo PETEK, 12.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.55 Videotrak, 9.25 Slastna kuhinja, 10.10 Dobro jutro, poletni izbor, 12.40 Festival Seviqc Brežice – Violino fantastico, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 7. etapa, 17.20 Judo: svetovni pokal, 19.30 Videotrak, 20.00 Ali imajo živali pravice, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Pobalina, irski film, 22.20 Televizijski klub: Ljubim te, vendar nisem več zaljubljen(a), 23.20 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 7. etapa, 2.10 Videotrak, 2.45 Zabavni kanal SOBOTA, 13.07.2019, I. spored TVS 6.00 Odmevi, 6.30 Poletna scena, 7.00 Otroški program: Op! 10.05 Čist zares: Youtuberji, 10.30 TV-izložba, 10.45 Čarokuhinja pri atu: Ciper, 11.05 Prava ideja: Berryshka, destilarna in čokoladnica, 11.35 Tednik, 12.40 NaGlas: Zlatan Čordić Zlatko, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 TV-izložba, 14.10 Circom Regional: Mož s harpuno, 8. del, koprodukcijska magazinska oddaja, 14.40 Po Evropi 2019, koprodukcijska magazinska oddaja, 15.10 Indija z Joanno Lumley, britanska dokumentarna serija, 15.55 Nova dvajseta: Naša hiša je naša, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Babilon.tv: Pokrivalo, 17.40 Slovenski magazin, 18.05 Ozare, 18.15 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 18.40 Reaktivčki, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Dobrodošli pri Hartmannovih, nemški film, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Deklina zgodba (II.), ameriška nadaljevanka, 23.20 Sirija – zadnji branik dediščine človeštva, francoska dokumentarna oddaja, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SOBOTA, 13.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 5.55 Videotrak, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Spomini: Dušan Hren, dokumentarna oddaja, 10.20 Slastna kuhinja, 10.35 Sledi: Filatelija - Še kralj med konjički?, dokumentarna oddaja TV Maribor, 11.30 Karmela, dokumentarno-igrani film, 12.55 Televizijski klub: Ljubim te, vendar nisem več zaljubljen(a), 13.45 Avtomobilnost, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 8. etapa, 17.40 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 18.10 Judo: svetovni pokal, 19.05 Videotrak, 20.30 Športno plezanje - svetovni pokal: težavnostno plezanje, 22.35 Zvezdana: Strast na vozičku, 23.15 Aritmični koncert - Nula Kelvina, 0.25 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 8. etapa, 1.55 Videotrak, 3.00 Zabavni kanal NEDELJA, 14.07.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.10 Špasni učitelj: Umazanije nikar, nizozemska otroška nanizanka, 10.35 TV-izložba, 10.50 Prisluhnimo tišini, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: 25. pomladansko romanje, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Festival Vurberk 2019, 14.40 TV-izložba, 14.50 Playtime, francosko-italijanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.40 Muk: Darilo za rojstni dan, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Kjer bom doma (VI.): Končno doma, avstralska nadaljevanka, 20.55 Intervju: Lojze Peterle, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Žvižgači digitalne dobe, nemški dokumentarni film, 23.45 Iz noči klavirjev: Pianist Danijel Brecelj, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič - S. Rahmaninov: Rapsodija na Paganinijevo temo, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo NEDELJA, 14.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.05 Babilon. tv: Pokrivalo, 7.25 Slastna kuhinja, 7.40 Glasbena matineja, 9.25 Mame, slovenska nanizanka, 11.35 Pozabljeni Slovenci: Friedriger&Czeike, dokumentarni film, 12.25 Čez planke: Mit o kralju Matjažu, 13.50 Ambienti, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 9. etapa, 17.35 Nogomet - državno prvenstvo, Bravo : Olimpija, 1. kolo, 19.35 Po etapi, analiza dirke po Franciji, 20.00 Judo: svetovni pokal, 21.00 Žrebanje Lota, 21.10 Hommage Pengov - Tomažu Pengovu v spomin, 22.40 Zvezdana: Strast na vozičku, 23.20 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 9. etapa, 0.55 Videotrak, 2.05 Zabavni kanal PONEDELJEK, 15.07.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, 6.25 Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.20 Joker, kviz, 10.35 Intervju: Lojze Peterle, 11.20 Začnimo znova: Rep Evrope, slovenska nanizanka, 11.50 Obzorja duha: 25. pomladansko romanje 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Dnevnik nekega naroda: Gremo se zemljo krast, dokumentarna serija, 14.20 TV-izložba, 14.40 Globus: Madžarska in Orban, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Festival Artstays 2019, oddaja TV Maribor, 18.10 Bacek Jon: Pospravimo!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.05 Otroci Sredozemlja: Albanija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Glasbeni večer, 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.05 Napovedujemo PONEDELJEK, 15.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.10 Videotrak, 8.45 Otroški program: Op! 9.20 Slastna kuhinja, 10.05 Dobro jutro, poletni izbor, 12.35 Sledi: Filatelija - Še kralj med konjički?, dokumentarna oddaja TV Maribor, 13.30 Ljudje in zemlja, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 10. etapa, 18.00 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 19.00 Studio kriškraš, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Čez planke: Flores, 20.55 Mame: Zmenki, slovenska nanizanka, 21.20 Votla krona, britanska nadaljevanka, 22.15 Vaja zbora, slovenska TV-igra, 23.50 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 10. etapa, 2.55 Videotrak, 3.35 Zabavni kanal TOREK, 16.07.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.15 Vikend paket, 10.25 Tednik, 11.30 Začnimo znova: Iz vrste sesalcev, slovenska nanizanka, 12.00 Umetni raj: 72. canski filmski festival, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Otroci Sredozemlja: Albanija, 14.20 TV-izložba, 14.45 Babilon.tv: Pokrivalo, 15.05 Potepanja – Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.10 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Nevarna Zemlja: Strela, britanska dokumentarna serija, 18.00 Ernest in Celestinca: Reševanje gospe Tulipan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Spopad za Luno: Projekta Gemini in Apollo, francoska dokumentarna serija, 20.55 Krvava svatba, francoska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Pričevalci: Pavla Simčič, 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Napovedujemo TOREK, 16.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 11.05 Slastna kuhinja, 11.55 Dobro jutro, poletni izbor, 14.10 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 14.30 Slovenski magazin, Porabje, 11. julija 2019 OD 12. julija DO 18. julija 15.15 Avtomobilnost, 15.40 Čez planke: Flores, 16.40 Športno plezanje - svetovni pokal: težavnostno plezanje, 17.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 18.55 Adrenalinci: Zipline, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.25 Videotrak, 20.05 100 let slovenskega poklicnega baleta: Mednarodni koncert baletnih zvezd, 21.10 Mame: Izlet, slovenska nanizanka, 21.40 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Damian Merlak, 22.30 Prevara (IV.), ameriška nadaljevanka, 23.30 NaGlas: Zlatan Čordić Zlatko, 23.50 Videotrak, 0.25 Zabavni kanal SREDA, 17.07.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.45 Ljudje in zemlja, 11.35 Začnimo znova: Veliki osvajalec, slovenska nanizanka, 12.00 Ambienti, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: Lojze Peterle, 14.20 TV-izložba, 14.45 City folk - Obrazi mest: Ljubljana, 15.10 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.40 TV-izložba, 16.10 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Tujerodne vrste v gozdovih, dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, 18.00 Knjiga o džungli: Si to ti, Kaja?, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Moški ne jočejo, koprodukcijski film, 21.40 Srečno pot Nedim, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Profil: Urša Menart, 23.50 Tujerodne vrste v gozdovih, dokumentarna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 17.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.55 Videotrak, 9.25 Slastna kuhinja, 9.40 Dobro jutro, poletni izbor, 12.10 Joker, kviz, 14.05 Čarokuhinja pri atu: Ciper, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 11. etapa, 17.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 18.55 Ribič Pepe: O ljubezni, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Po poteh slovenske opere: Dohitevanje Evrope, glasbeno-dokumentarna serija, 20.45 Žrebanje Lota, 20.55 Mame: Boks, slovenska nanizanka, 21.20 Zadnja beseda!, 22.05 Zapuščina (III.), danska nadaljevanka, 23.15 Nočemo belega kruha, dokumentarni film, 0.15 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 11. etapa, 3.15 Videotrak, 3.50 Zabavni kanal ČETRTEK, 18.07.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 TV-izložba, 9.30 Vikend paket, 10.45 Za pogledom, dokumentarni film, 11.35 Začnimo znova: Morala je zakon!, slovenska nanizanka, 12.00 Tujerodne vrste v gozdovih, dokumentarna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Dosje: Televizija 2, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.05 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft, 17.50 Na kratko: Konvencije, 18.00 Žanov svet: Mivka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Sinji planet II: Velika modrina, britanska dokumentarna serija, 21.00 Dnevnik nekega naroda: Pred nevihto, dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 LP film Buldožer - Pljuni istini u oči, dokumetnarni film, 0.05 Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo ČETRTEK, 18.07.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.55 Videotrak, 9.25 Slastna kuhinja, 10.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 11.30 Nočemo belega kruha, dokumentarni film, 13.00 Festival Vurberk 2019, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 12. etapa, 17.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 18.55 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Kdo laže? (I.), britanska nadaljevanka, 20.50 Mame: Služba, slovenska nanizanka, 21.20 Z Mišo...: Maruša Majer, 22.05 Ambienti, 22.35 Avtomobilnost, 23.10 Slovenska jazz scena, 23.45 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 12. etapa, 2.45 Videotrak, 3.15 Zabavni kanal Spoštovane volivke in volivci! Število volilnih upravičencev, vpisanih v narodnostni volilni imenik slovenske narodnosti (stanje na dan 19. junij 2019) Dragi starši, otroci, mladostniki in ljubitelji konj! NARODNOST: slovenska ŠTEVILO VPISANIH V VOLILNI IMENIK: 709 ŠTEVILO VOLILNIH UPRAVIČENCEV DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE: 251 ZA Sklic: https://www.valasztas.hu/nemzetisegi-nevjegyzeki-nyilvantartas 1 Prosimo vas, da se registrirate in izkoristite priložnost, sprejemajte svojo slovensko narodno pripadnost in sodelujte v oblikovanju prihodnosti slovenske narodnosti na Madžarskem. Vlogo za registracijo lahko vložite po spletu (https://kerelem.választás.hu/vareg/l