sprememb na bolje. Nenazadnje je bil velik poudarek na konferenci namenjen tudi različnim geografskim okoljem v vidika stopnje urbaniziranosti, lege, gospodarske razvitosti in podobno. Udeleženca konfe- rence po tej izkušnji zagotovo meniva, da so družbene inovacije eden od zelo primernih okvirov za naslavljanje družbenih izzivov v različnih geografskih kontekstih. Naslednje leto bo konferenca med 1. in 3. septembrom v Sheffieldu v Združenem kraljestvu. Več informacij bo kmalu sledilo na spletni povezavi: https://isircconference2020.com. Jani Kozina, Jernej Tiran Tematska konferenca Mednarodne geografske zveze Koper, 24.–28. 9. 2019 Konec septembra je v prostorih Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pote- kala tematska konferenca Mednarodne geografske zveze (International Geographical Union/Union Géographique Internationale). Ideja tematskih konferenc je predvsem v povezovanju različnih komi- sij, ki sestavljajo Mednarodno geografsko zvezo in s tem vpogled v prepletenost procesov v pokrajini. Skladno s pravili Zveze, morajo pri tematskih konferencah sodelovati vsaj štiri komisije, vsako leto pa sta lahko organizirani le 1–2 tovrstni konferenci. Naslov tematske konference v  Kopru je bil »Preobrazba tradicionalnih kulturnih pokrajin« (Transformation of traditional cultural landscapes). Pobuda za konferenco je prišla s strani Komisije za spreminjanje rabe in pokrovnosti tal (Land Use and Land Cover Change), sodelovale pa so še Komisija za biogeografijo in biodiverziteto (Biogeography and Biodiversity), Komisija za lokalni in regionalni raz- voj (Local and Regional Development), Komisija za Sredozemlje (Mediterranean Basin) in Komisija za degradacijo zemljišč in dezertifikacijo (Land Degradation and Desertification). Pri organizaciji dogodka sta poleg že omenjene Fakultete za humanistične študije sodelovala Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ter Zveza geografov Slovenije. 187 Geografski vestnik 91-2, 2019 Zborovanja Slika 1: Udeleženci konference pred pričetkom uvodne slovesnosti. MATJAŽ GERŠIČ vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 187 188 Zborovanja Geografski vestnik 91-2, 2019 Slika 2: Opuščen del Sečoveljskih solin (Fontanigge) s propadajočimi solinarskimi hišami. MATJAŽ GERŠIČ Slika 3: Udeleženci pokonferenčne ekskurzije ob ruševinah na Pugledu. MATJAŽ GERŠIČ vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 188 189 Geografski vestnik 91-2, 2019 Zborovanja Slika 4: Razlagam o spremembi rabe tal v Bojancih je pozorno prisluhnil tudi predsednik Mednarodne geografske zveze, Japonec Yukio Himiyama. MATJAŽ GERŠIČ Slika 5: Skupinska fotografija udeleženk in udeležencev pokonferenčne ekskurzije ob izviru Krupe. MATJAŽ GERŠIČ vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 189 Konference, ki je predstavljala največji letošnji dogodek Mednarodne geografske zveze, se je ude- ležilo preko 70 raziskovalcev iz 23 držav in štirih kontinentov (slika 1). Konferenca je bila sestavljena iz dveh delov. Prve tri dni so v dopoldanskem delu potekala predavanja, v popoldanskem pa stroko- vne ekskurzije. Vsak dan je bilo na sporedu vsaj eno plenarno predavanje, ostala predavanja pa so bila razdeljena v dve ali tri vzporedne sekcije. Udeleženci so predstavili skupno 60 referatov in 6 posterjev o izsledkih raziskav na področju fizične in družbene geografije, prostorskega in regionalnega načrto- vanja, naravnih nesreč, biodiverzitete in drugih tem. Popoldanske ekskurzije so bile po vsebini močno prepletene z osrednjo temo konference. Prva ekskurzija je potekala v Sečoveljske soline, kjer so ude- leženci spoznali pomembnost pridelave soli v preteklosti ter aktualno stanje. Najprej smo si ogledali opuščen del solin (Fontanigge; slika 2) z ohranjeno solinarsko hišo ter spoznali posebnosti naravnega habitata, pomembnega predvsem za nekatere vrste ptic. Sledil je tudi ogled solin na Leri, kjer se je ta dejavnost ohranila do današnjih dni, pri čemer je metoda pridobivanja soli le rahlo modernizirana. Drugi terenski dan je bil namenjen spoznavanju geografskih značilnosti obalnega zaledja, deloma terasira- nih obdelovalnih zemljišč, poraslih z vinogradi in oljčniki ter le v redkih primerih ohranjeno mešano kulturo oziroma culturo misto, kjer na isti parceli rastejo različne sadne in druge vrste. Dan smo skle- nili z obiskom vinske kleti Rodica, kjer smo se seznanili z ekološko pridelavo vina. Zadnji terenski dan je bil namenjen spoznavanju primorskih mest in obale. Pot smo pričeli v Kopru, se sprehodili skozi mestno jedro, nato pa smo se z avtobusom odpeljali do Fiese. Pot smo pričeli ob jezercih, ki so nasta- la kot posledica kopanja materiala za opekarsko obrt ter sprehod nadaljevali pod piranskimi klifi do starega mestnega jedra. Drugi del konference je bil namenjen dvodnevni pokonferenčni ekskurziji. Prvi dan smo obiska- li Kočevsko. Prvi postanek smo naredili že na Blokah, kjer smo si ogledali ponor Bloščice ter s pomočjo franciscejskih zemljevidov spoznali spreminjanje rabe tal na tem območju od 19. stoletja do današnjih dni. Sledila je pot mimo Gotenice in Kočevske Reke do Kočevja. Popoldne smo najprej obiskali Pugled (slika 3), opuščeno kočevarsko vas, zatem pa grobišče pod Macesnovo gorico ter Rajhenav. Drugi teren- ski dan je bil namenjen Beli Krajini. Pričeli smo v Črnomlju, pot nadaljevali v Bojance (slika 4), kjer smo spoznavali uskoško dediščino, zatem Šokčev dvor ob Kolpi ter krajši postanek naredili pri Marindolskih steljnikih. Po kosilu smo si ogledali še izvir Krupe (slika 5) in spoznali naravovarstveno problematiko povezno s tem območjem. S tem smo enotedensko tematsko konferenco Mednarodne geografske zveze v Sloveniji tudi sklenili. Miha Koderman, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Matej Gabrovec Jugovzhodna Evropa in meje – posvet o zgodovinskih in sodobnih predstavah in praksah Berlin, Nemčija, 14.–15. 11. 2019 Sredi novembra 2019 je v Berlinu potekal mednarodni posvet z naslovom Borders and Spaces in South East Europe – Historical and Contemporary Imaginations and Practices of B/ordering, ki ga je orga- niziral Berlinski center za transnacionalno preučevanje meja pri Humboldtovi univerzi v Berlinu (Berliner Zentrum für transnationale Grenzforschung, Humboldt-Universität zu Berlin (slika 1); https://crossing- borders.hu-berlin.de/de). Posvet je bil posvečen mejam v jugovzhodni Evropi oziroma »izkušnji« oblikovanja meja predvsem na območju nekdanje Jugoslavije v zadnjih treh desetletjih, ki je pomembno sooblikovala družbeni raz- voj v regiji. Posvet so organizirali s ciljem po razpravi ali je mogoče bolje razumeti globoke družbene spremembe, ki jih je v številnih primerih spremljalo nasilje, z osredotočanjem na načine, kako so meje nastale ter kako so se posamezniki in družbene skupine soočile z njimi, se jim (ne)prilagodile. Predstavitve na posvetu časovno niso bile omejene zgolj na zadnja tri desetletja, pač pa so odsti- rale zgodovinsko perspektivo nastajanja nacionalnih držav in njih meja na Balkanu od 19. stoletja. Sodobni primeri pa so osvetljevali današnjo mejno realnost v tem delu Evrope, predvsem povezano z migrant- sko problematiko. Slednjemu je bil posvečen tudi poseben film na koncu posveta. Zvrstilo se je blizu 190 Zborovanja Geografski vestnik 91-2, 2019 vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 190