RAZSTAVA OB JUBILEJU PROF. DR. ANTONA POLENCA V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je bila ob priliki osemdesetletnice nekdanjega dolgo letnega ravnatelja Antona Polenca 24. okto bra 1990 odprta priložnostna razstava. Na začetku je pozdravil navzoče ravnatelj muzeja dr. Ignac Sivec in spregovoril o jubi lantu nekaj besed. Ravnatelj Slovenskega et nografskega muzeja dr. Ivan Sedej se je jubi lantu zahvalil za vzorno oskrbovanje stare rojstne hiše pri Nacetu v Puštalu, ki je zgled kmečke arhitekture na Slovenskem iz leta 1755. Jubilantu je čestital tudi prof. dr. Tone Wraber in se spomnil na teta skupnega dela v muzeju, preurejanja dioram v razstavnih dvoranah po ekoloških načelih in mnogih za nimivih občasnih razstav. Poudaril je, da je za to delo Anton Polenec prejel od Skupnosti muzejev Slovenije Valvazorjevo nagrado. Ob tem so pred menoj zaživeli spomini na tvorno obdobje petnajstih skupnih let v muzeju, ki so kar prehitro minila, saj je ravnatelju An tonu Polencu uspelo vsak naš delovni dan obogatiti s svojo široko razgledanostjo v na ravoslovju in kulturi. Prav zato sem ob nje govi osemdesetletnici z veseljem prevzela pri pravo in postavitev razstave in zbrala vso bibliografijo. Za dolgoletno sodelovanje z založbo Mla dinska knjiga se je zahvalila nekdanja ured nica Draga Tarman. Omenila je, da je založba prof. Polencu dvakrat podelila Levstikovo na grado in Bevkov kipec kot priznanje za po ljudnoznanstveno literaturo za mladino. Prof. Polenec se je zahvalil za čestitke in povedal, da je še sam začuden nad obilno bero svojih objavljenih del, saj zaradi neneh nega snovanja ni imel prave predstave o vsem. Poleg obsežne bibliografije je bilo v vitri nah na ogled več kot petdeset različnih knjig in knjižic avtorja in prevajalca Antona Polen ca, večina iz medbibliotečne izposoje Narodne in univerzitetne knjižnice. Zanimive poljudne naravoslovne članke je pisal predvsem za Proteus, kar štirideset jih naštejemo... Nje gove spise najdemo še v Pionirju, Pionirskem listu, Cicibanu, koledarjih Prešernove družbe, dnevnem časopisju in še kje. Razstavo so popestrile fotografije. Kratek življenjepis je prispeval dr. Marko Aljančič. Poleg portreta osemdesetletnika smo si lahko ogledali prof. Antona Polenca ob mikroskopu doma v svoji delovni sobi v Kranju in pri delu na terenu, ko je zbiral pajke na Trnovcu v Kočevskem Rogu, Gračišču v Sočergi, na Travni gori in na Škofjeloškem. Ves čas je sodeloval z Inštitutom Jovana Hadžija ZRC SAZU; materiala, ki čaka na obdelavo, ima dovolj. Na tem področju je oral ledino in napisal nešteto znanstvenih razprav v doma čih in tujih revijah. Strokovne članke in raz iskovanja domače arahnidske favne je objav ljal predvsem v Biološkem vestniku in Loških razgledih. Za velik obisk ob odprtju razstave je bil sicer prostoren muzejski hodnik kar pretesen. Obdan z dobrimi znanci in prijatelji se je 202 Del razstavljenih knjižnih izdaj A. Polenca jubilant še dolgo zadržal v prijetnem pogo voru. Prelistajmo Loške razglede izpred desetih let in preberimo spet članek Franceta Planine o Antonu Polencu. Takrat objavljeni biblio grafiji dodajmo še naslednjo: 1973: Naši visokogorski pajki, Proteus 35, št. 9/10, str. 401-403. 1975: Naš najlepši pajek, Proteus 37, št. 5, str. 202-205. 1975: Centrophanthes gen. n. und zwei neue Lepthvphanthes Arten aus Slowenien (Cheli- cerata, Aranea), soavtor F. Miller, Vestnik československe společnosti zoologicke, 39, no 2, Praha. 1978: O starinskih pajkih s Slavnika, Pro teus 40, št. 5, str. 183-185. 1979: Še o pajkih s Slavnika, Proteus 42, št. 1, str. 19-21. 1980: Zwei vvenig bekannte Deckennetz- spinnen Siidost-Europas: Centromerus vin- dobonensis Kulczvnski (Arachnida: Araneae: Linvphiidae), Senckenbergiana biologica 61, no 1/2, (soavtor K. Thaler), Frankfurt. 1982: Nekaj novosti med pajki, Loški raz gledi 29, str. 62-68. 1983: Pajki s Križnogorskega hribovja, Križna gora, 678 m, Loški razgledi 30, str. 76-85. 1983: Živi svet, Mladinska knjiga. 1984: Pajki z Martinj vrha-Vancovec, 1085 m, Loški razgledi 31, str. 77-86. 1984: Pauci, prirodni neprijatelji mrežaste stjenice platane, Zaštita bilja 35, št. 2, str. 168, Beograd (soavtor J. Balariii). 1985: Pajki iz gornjega dela Selške doline. Termofilni bukov gozd nad Zalim Logom, 650 m, Loški razgledi 32, str. 98-107. 1986: Termofilni bukov gozd v Soteski, Lo ški razgledi 33, str. 99-109. 1987: Smrekov gozd na Hrastniku, 806 m, Loški razgledi 34, str. 79-86. 1988: Nekaj novosti med pajki, Loški raz gledi 35, str. 29-32. 1989: Pajki z Loškega pogorja. Sistematski pregled, Loški razgledi 36, str. 69-82. Maja Hafner 203