JU
Slovensko-nacijonaten Ust.
.Jeseniška Straža* izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 4 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 3 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
svoboda, narod, resnica.
Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže' v Kranju.
St.

V KRiVJVJU, IT. februarja 10OO.

II. leto.
V boju za obstanek.
Prva in glavna skrb kmetova naj bi bila, da se osamosvoji duševni in gospodarski. To bi se reklo: Misliti s svojo glavo in delati za svoj žep. Ko bi imeli le nekoliko samozavesti in stanovskega ponosa, bi se dalo to kaj lahko uresničiti. Shajati bi se morali in nekoliko bolj zaupati drug drugemu. Vsakemu človeku in najsi bo še tako reven, pride včasih kaka pametna misel. Pri nas je pa stara navada, da le nasvet onega kaj velja in najsi bo še tako zabit, ki ima kaj premoženja ne glede na to, kako si ga je pridobil. Pri občinah je navada, da sede v odboru le taki, ki imajo kaj, in ravno to je največja nesmisel. Spominjam se nekega ob-ičinskega odbornika, ki je bil samo zato odbornik, ker je bil oče njegov odbornik, dasi-ravDO so vsi ljudje rekli, da ni «pol hudiča* vreden.
Po večini imajo v naših občinah župniki prvo in zadnjo besedo na vseh odločilnih in važnih mestih. V cerkvi so nedotakljivi, v občinski zbornici ravnotako. V cerkvi jih čuva postava, v občinski zbornici pa njegovi ki-movci, ki imajo za največji greh, če se brezpogojno ne ustreže zahtevam župnika. Da trpe pri tem občinci, ni treba praviti. — Posledice tega so, da nazadujemo, da se ne moremo gospodarski osamosvojiti. —
Oglejmo si občine, v katerih imajo, ali so imeli prvo besedo duhovni gospodje. Fa-rovž kakor palača, farovški hlevi v primeri s
PODLISTEK.
Skopuh.
Humoreska z gorenjskih hribov.
Andrej Dovžan je stal na vratih očetove hiše in pušil iz kratke pipe. Roke je imel na hrbtu prekrižane, z očmi je pa zrl na tropo golobov, ki so frčali v večerni zarji po zraku, Ko je fant že precej časa zrl proti nebu, ni opazil zale deklice, ki je korakala po vaški cesti proti njemu. Tušarjeva Mina — tako je bilo deklici ime — je bila celo mnenja, da bode prav tik mimo njega šta, ne da bi jo on opazil, ker je bil tako zamišljen. Dekle pa tega nikakor ni hotela, temveč je prav dobro ropotala s podkovanimi čevlji, ko je prišla v bližino Andreja. Toda ta tudi tega ni slišal in je še dalje gledal za golobi.
kmetskimi kočami palače, cerkve, v katerih so stotisoči brezobrestnega kapitala, katerega ti je kmet pristradal, služijo v prvi vrsti njihovemu namenu. Občinski reveži hodijo od hiše do hiše, istMdajo in umirajo v smrdljivih hlevih, gospodje se pa izprehajajo in zaniče-valno motrijo svoje pokorne farane. —
Kdaj ti bo vzkipela kri, kdaj bo.š napravil konec tem neznosnim zate tako poniževalnim razmeram, kmet? Kdaj boš prišel do samozavesti, da je tvoja dolžnost skrbeti v prvi vrsti zase, za otroke, za rodno zemljo? Kdaj boš prišel do spoznanja, da si rabelj svojemu rodu, ker ga s svojo brezbožnostjo, prizanesljiv ostjo in malomarnostjo tiraš v pogubo. — Kruto se maščuje nad nami brezbrižnost naših očetov, a še krutejše se bo maščevala naša malomarnost nad našimi otroci. Od vseh strani pritiskajo nad nas! Od ene strani vlada, od druge rimska nadvlada. Mi pa stojimo tu, kakor obsojeni, s povešenimi glavami in prekrižanimi rokami ter gledamo ravnodušno, brezbrižno in brez moči v žrelo zmaju, ki se igra z nami kakor se mu zljubi, dokler nas ne požre. —
Podpirajmo domačo umetnost!
Akoravno se čujejo vedno glasovi, da se slovenska umetnost ne razvija, kakor bi bilo želeti, se vendar nikdo ne potrudi, da bi pospeševal ta razvitek. Nemški umetniki, nemške tovarne si služijo velikanske svote s sloven-
«No, Drejče, kaj pa vidiš tako posebnega v zraku?« ga je nagovorila.
Mladenič se je nekam prestrašil vsled nagovora, pogledal je deklico v njen smejoči obraz, bil je nekoliko v zadregi in odgovoril:
»Videl nisem nič. Na razne stvari sem premišljeval in se tako zatopil v misli.®
Mina mu je smeje prikimala in rekla; «Mislil si na starega, Drejče, kajne? Na onega z dolgimi lasmi in oblečenega v krila, je-li?»
Mladenič si je dal opravili s svojo pipo, katera hkratu ni dobro vlekla. «Ti se lahko šališ! V sedmih tednih bode ofcet. — Toda jaz . . .! Katero lahko dobim, ne maram, katero bi pa jaz rad, pa ona zame ne mara ...»
Mina je neverjetno odmajala s svojo lepo glavico . . . «Gu(^o je danes na svetu!* je rekla. «Vse ljudi žuli čevelj — in to celo na
skim denarjf m. Ali ni to obsojevanja vredno, ako se pomisli^ .da je število slovenskih umetnikov, ki so slovenski javnosti že itak večali-manj znani razmeromo veliko in da imajo mladi umetniki na Dunaju svojo organizacijo v društvu «Vesni», ki ima ravno nalogo posredovati pri umetniških naročilih v prid svojim članom. Že narodna zavest slovenskih naročevaitev bi zahtevala, naročevanje umetniških izdelkov pri «Vesni». Še bolje pa bi utegnilo uplivati na naročevalce dejstvo, da so cene, ki jih stavlja «Vesna», razmeroma jako nizke, ker so člani navezani na naročila, če hočejo živeti.
Posebno slovenske obrtnike, društva, posojilnice, tvornice i. t. d. se opozarja na gori navedeno.
Za večja dela se napravi konkurenca. V tem slučaju se pošljejo naprej sisice, ki so naročevalcu na izbero. Mala naročila se oddajo brez konkurence temu ali onemu članu.
«Vesna» sprejema sledeča dela: Slike (portrete, pokrajinske in druge slike) v vseh tehnikah. Načrte za razglednice, ilustracije, okraske knjig i. t. d. Dekorativne načrte za umetniško-obrtne predmete kakor: diplome, plakate, okras pohištva in stanovanja i. t. d. — Cerkvene slike, zastave tudi za ženska ročna dela. Arhitektonične načrte za moderno pohištvo, za cerkvene oltarje i. t. d. Kiparske* izdelke, kipe, reliefe, miniature i. t. d., sploh vse. kar spada v updabljajočo umetnost.
Cena se določi naprej. Pri konkurenčnih razpisih naročevalcu ni treba plačati posebnega doneska za ceno. Za posredovanje ni treba plačati «Vesni» nobene takse.
Slovenci, storite toraj svojo narodno dolžnost in naročajte pri «Vesni»! Informacije brezplačno! — Naslov: «Vesna» Dunaj HI. Kollergasse 20. IV.	Odbor.
eni in isti strani! Baš tako kakor ti, mi je danes govorila Katrica. Povsodi enako!»
Mladi Dovžan je hkratu zardel v obrazu. Plaho je zrl Mini v oči: «Mlinarjevo Katrico meniš, Mina?>
Deklica je prikimala. »Uprav ta. Saj imamo tu samo eno prijateljico in to je Katrica.*
»In . . . hm . . . Mlinarjeva dekle . . . kaj bi pa pogrešala pri tebi? Edini otrok od bogatega mlinarja ... to bi vendar maral...»
Andrej je sedaj še bolj zardel nego preje. Mina je pa postala še bolj zgovorna. «No pa saj bogastvo nič ne de. Lahko ima kdo toliko denarjev, kakor sena, a vendar mu ni dobro. Glej primero: Taka deklica kakor Katrica ima vsega dovolj. Kaj ima ona od svojega denarja in posestva, ako jej fant, katerega bi imela rada, ne zaupa, ker je siromak. Taka vendar ne more iti k njemu
Jfovičar.
Sape je zmanjkalo fajmoštru Zabukovcu, ker slednji dan bolj uvideva, da še kljub svoji zvezi z Nemci ne dobi občine v oblast. Naša slovenska stranka je v taki premoči, da bi moral Zabukovec prodreti v vseh treh razredih, če bi hotel potem delati po svoje. Morebitna zmaga v dveh razredih mu niti najmanje ne pomaga. Ako zmaga naša stranka v dveh razredih, je občina naša, če pa prodremo le v enem razredu, smo v toliki moči, da lahko onemogočimo vsako delo občinskega odbora, ki bi hotel delati brez nas ali pa proti naši vojji. Toliko stoje torej za nas razmere ugodnejše kakor pri našima združenima nasprotnikoma. Iz te^a pa je tudi razvidno, da je na Jesenicah za nami vse, kar je neodvisno in ki res nekaj reprezentira.
Za obema kaplanoma strašno toži Zabukovec, če bosta vsled reklamacij izbacnena iz prvega volilnega razreda. Po postavi spadajo namreč kaplani v III. razred, ker jih ni smatrati za dušne pastiije v pravem pomenu besede, ker sta le nekaka pomagača'župni-kova, kateremu pristoja naslov cdušni pastir*, kakor zahteva to volilni zakon. V tem smislu je že tudi razsodilo upravno sodišče za neko drugo kronovino. Stvar utegne priti zopet pred najvišje sodišče in bo razsodba gotovo velike važnosti. Cemu pa naj bi tudi kaplan volil v 1. razredu, katerega delo obstoji v tem, da vsaki dan zmoli par očenašov?
Jeseniški požarni brambi še vedno na-čeluje zloglasni kričač Krivec. Kako dolgo še! ?
Žnpnik Zabukovec porabi vsako najmanjšo priliko, da javno oblati kakega našega pristaša in če isti zagreši le toliko, da gre n. pr. s svojim prisluženim denarjem iskati sreče v Ameriko. Zakaj Zabukovec ni poročal o pismonoši Lamovšku, ki je bi! odpuščen iz službe, ker je hotel ubogi vdovi odnesti okrog 180 K. Zakaj ne poroča o *ženi svojega pristaša Krivca, ki prodaja svinjsko meso, ki je tuja last in je skrivnostno izginilo izpod nekega podstrešja? Zakaj molči o škandalčkih, ki se gode med mašo v znani €šnopsapoteki» na Savi med marijinimi otroci? Ali naj morda zopet mi kaj zanimivega priobčimo o Zabukovčevem pobratimu in pristašu svobodne ljubezni, pisarju Pongratzu ?
in ga objemati, namreč k priprostemu fantu in ga vprašati: Ali me hočeš? Tako bi bila prav zaradi njenega premoženja le nesrečna. — No zdrav ostani, Drejče, domu moram. Danes večer moram iti se h Katrici. Pri zadnjih vrtnih vratih me bode čakala čez pol ure. Potem bodeve malo kramljale.*
Prikimala je z glavo in se nasmejala, potem pa odkorakala, ne da bi čakala na slovo mladega Dovžana,
Drejče je težko dihal in vroče mu je bilo. Drgnil si je oči, kakor to stori oni, ki prav ne ve, ali čuje ali sanja.
Ali bi Katrica morebiti res---?
Ona je bila vedno tako prijazna proti njemu, ako jo je slučajno naletel, bodisi na potu jiroti cerkvi, na polju, ali sploh kje drugje. In ko se je prod pol letorii vrnil od vojakov ter imel svojo ekstra - čepico potisnjeno na levo uho, postala jo popolnoma rdeča v obrazu, ko ga je srečala je zardela
Preiskava proti znanim razgrajačem,
ki so zakrivili vsled Zabukovčevega hujskanja nad občinskim odborom hudodelstvo javne sile, je v popolnem teku in so bile prve priče zaslišane 16. t. m. Opozarjamo še enkrat, da so glavni hudodelci bratje Krivci, delavec Torkar, Vilman iz Kurjevasi in še par drugih, katerih imena se bodo kmalu našla. Zaslediti se morajo zlasti tisti, ki so s pestjo tolkli ob mizo in grozili gospodoma Schreyu in Legatu.
Nesramnost klerikalnih razgrajačev.
Franc Krivec je vedno lagal po Jesenicah, da ga je notar g. Plantan spravil ob premoženje. Pred kratkim pa je trgovec Zupane iz Ljubljane javno pojasni! vso zadevo. Jasno je kot beli dan, da je hotel Krivec na stroške drugih ljudi imenitno živeti in je prav brezskrbno delal «puf». Lahko je bilo tisočake zapraviti, toda težko vrniti. Mož je prišel na boben. Krivec je vsled svoje lahkomiselnosti zapravil Vse, potem pa je pričel druge doižiti, da so krivi njegove nesreče. — Francetu Krivcu damo torej prijateljski svet, naj lepo molči in ponižno živi v svoji baraki pri »petih cejiih» !
Bivši Župan Jože Klinar, ki je hotel v svojem političnem življenju sedeti na treh stolih, se je srečno vsedel na tla. Šele sedaj je mož jasno pokazal, da je z dušo in telesom vdinjan klerikalno - nemškutarski zvezi, ker je dovolj kratkoviden, da misli, da ga bo ta garda zopet dvignila na površje, kakor ga je posadila na tla. Mi pristavimo samo to: ljubši nam je odkrit nasprotnik, kakor pa človek, ki ni krop in ne voda in mi smo zato tu, da taki ljudje izginejo s površja!
Pipčarsko draštvo nabira člane po Jesenicah. Opozarjamo vsakogar, da je to društvo pristno ajmohtarsko pod okriljem raznih zabitih Torkaijev i. t. d. in je dolžnost dostojnih ljudi, da odklonijo vsiljive ajmoh-tarske «pipce». Čudimo se, kako pridejo celo nekateri člani jeseniškega »Sokola do tega, da se vdeležujejo veselic, ki jih prirejajo ti ljudi, ki so hodili demonstrirat proti naprednemu slovenskemu občinskemu odboru!? To se pravi poniževati samega sebe in svoje prepričanje! Značajen človek ne hodi med ljudi, ki so ponižni hlapci raznih Zabukovcev in Čukov!
še pod rumenimi lasmi in v rdečem licu so tako posebno odsevale nje modre oči!
Oh joj, kak «bebec» je bil ves čas. Sedaj je hodil že pol leta žalosten okolu kakor oskubljen petelin, pustil si je mučiti srce od tajne ljubezni — in ni nič opazil. Njegova deklica je morala šele k njemu poslati svojo prijateljico, da mu odpre oči!
No, sedaj je tej dvomljivosti in sanja-vosti konec. Tako preslepljen pa tudi še ni bil, zakaj mu je Mina tako jasno odkrila, da se more še danes sniti s Katrico, na zadnjih vratih mlinarjovega vrta. No, to se pravi biti že preje tam, kakor Mina.
Mladenič je zmajeval z glavo. Ali bi vi)rašal prej očeta? Oh kaj. stari mož bode tudi brez njega večerjal, ako njega ne bode doma. In ako bi tudi moral čakati. Ako mu njegov sin potem pove, zakaj ga ni bilo pri večerji, potem mu to bode vzel za zlo.
iJ.iije prih.
Farovška politika. Župnik Zabukovec je pričel pri raznih shodih vplivati na ženske, naj pregovore svoje može, da volijo njegove kandidate v občinski odbor, ker drugače jim preti »večno pogubljenje*. Mož je postal že od samega hujskanja tako najiven, da ne ve več, kaj pravzaprav dela, ker drugače bi pač ne mogel početi takih predpustnih pri-smodarij. Gospej Bal o ho vi je celo odpovedal stol v cerkvi, ker se mu je baje Balo-hova rodbina zamerila. Ako poj de po volji Zabukovca, bo nazadnje vse ljudi pognal iz nebes in bo menda sam s svojimi kaplani in svojo kuharico sedel za nebeškimi vrat m i. Ce pa bo sv, Peter slabe volje, porine morda še našega pobožnega bojevnika Zabukovca pred vrata.
Važno za občine. Pravosodno ministrstvo je izdalo odredbo, da velja izgon iz kake občine le proti stalnemu bivanju v občini, ne sme se pa preganjati izgnanca, ako se mudi v občini le mimogrede brez stalnega bivanja.
Dražba sv. Cirila in Metoda je poslala 1. 1904 in 1. 1905 vsem svojim podružnicam okrožnico, v koji pojasnjuje, da se v njenih «Vestnikih» izkazujejo vsakokrat le oni dohodki, ki jih je prejemala za preteki o-upravno leto. — V poročilu za veliko skupščino v Št. Juriju ob juž. žel. 14. septembra 190.O so zaznamovani torej dohodki za solnčno leto 1904. Zato ne more biti tiskan med onimi prispevki za 1. 1904 n. pr. oni, ki se nam je izročil še le 8. januaija 1905. leta. Priobči se samoumevno šele v «Vestniku* za prihodnje leto. — Velik nered bi včinili v svojih knjigah, ko bi delali tu izjeme. — Naj se nam ob podobnih 'slučajih ne očita «nepaznost» in naj podružnice ne pišejo z izrazi, kakor n. pr. ♦'zahtevamo popravo* i. dr. Ko bi vodstvo, — oprto na zgoraj zaznamovane svoje izjave — rabilo tuprilično take besede, bilo bi to umljivo. Nam napram niso na pravem mestu. A ni na tem, da bi dokazovali, kako napak včin-jajo drugi in naše pismo tudi nikdar ne gre na robatost izrazov. Pač pa stojimo vsakokrat za domovinsko darežljivo ljubav, na kojo Vas vabimo to že v tretje pojasnjujoč tudi danes. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V	Ljubljani, dne 30. januaija 1906.
Slov. pevsko in bralno dmštvo „Tri-glav" v Radovljici se tem potom najiskre-neje zahvaljuje slavni »Slovenski Matici«, od-nosno slavnemu odboru iste za blagohotno podarjene knjige v namen javne ljudske knjižnice, katera se snuje tu. Vrednost «Ma-tičnihv. knjig znaša nad 60 K! Naj bi izgledu slavne «Matice slovenske* sledili i drugi knjižni zavodi in meceni, prijatelji ljudske prpsvete! Darila v ta plemeniti namen je nasloviti na odbor društva »Triglav*, darila in čč. gg. darovalce objavimo svoječasno v listih.	Odbor.
Poseben deželni zakon za nadaljevalne šole. «Učit. Tov.* poroča, da se Cehi zadnji čas posebno zanimajo za nadaljevalna ?ole. Zato so sklenili, da uveljavijo poseben zakon, po katerem bodo morali v določenih slučajih snovati nadaljevalne šole. Kjer bi pa teh poleg ljudskih šol ne bilo mogoče ustanoviti, bodo morali uvesti vsaj nadaljevalne tečaje. Nadaljevalne šole naj bi snovali z ozirom na dejanske potrebe v posameznih krajih. Tu bi učence šolali bolj za trgovino, tam za obrt.
V	tem kraju bi se pečali bolj s črevljarstvom, tam z mizarstvom itd. V vseh slučajih pa naj-bi se gledaAo, da bi se fantje naučili veliko praktičnih stvari in da bi se snov kolikor možno delila po strokah. G':hi menijo ustanoviti poleg deželnega šolskega sveta lastni deželni šolski svet za nadaljevalno šolstvo. In Slovenci ?
Vojaški nabori se više na Gorenjskem po nastopnem redu: 16. in 17, marca v Kam-
Tliku, 20. in 21, marca na Prevojah, 11., 18. in 19. aprila v Škofji Loki, 20., 21. In 23. aprila v Kranju, 25. aprila v Tržiču in 27., 28. in 30. aprila v Radov-ci-
Domžalski „Sokor' je pristopil slovenski sokolski zvezi. To je 21. v zvezi stoječe so-Icolsko društvo.
Važno za konjerejce. Kmetijsko ministrstvo potrebuje za leto 190G GO do 70 žrebeev težkega pincgavskega plemena. Te žrebce bode dotična kom sija ali v deželi sami ali pri razstavi žrebeev o jeseni 1906 v Judenburgu na Štajerskem in v Ensu na Gor. Avstrijskem nakupila. Pri dotični razstavah razdelila se bodo štiri darila po 1000 K in še 40 drugih manjših daril od 50 do 200 K. Posestnike žrebeev na ta nameravani nakup s povabilom opozarjamo, da ob priliki letošnjih premovanj svoje žrebce premovalni komisiji v pregled pripeljejo, da se jim glede ^nadaljnih ukrepov zamore nasvetovati. it! * *
Kmetovalec povabljen na srebrno po-joko cesarja Viljema. Cesar Viljem je povabil kmetovalca Štefana Hesse iz Hihite v Kanzasu na svojo srebrno poroko in mu poslal v ta namen potnino. Ta kmetovalec je svoj čas služboval v kompaniji, kateri je podeljeval cesar Viljem še kot princ in je nekoč cesarju rešil življenje s tem, da mu je obdržal splašenega konja. Cesar ga je povabil pred leti na svojo ženitev in zdaj na svojo srebrno poroko.
Dmštvo „Vesna" na Dnnajn si usoja naznanjati, da ima v zalogi še šestero vrst umetniških razglednic, ki jih prodaja po sle-•dečih znižanih cenah: Pri posamičnih je cena izvodu 4 vin., pri nakupu vsaj 10 izvodov 3 vin., pri nakupu vsaj 50 izvodov 2 vin. Kdor namerava naročiti večje število razglednic (vsaj 50 izvodov), dobi na zahtevo od vsake vrste po en izvod brezplačno na ogled.
Tržiške novice.
— Naš oče župan Mallj' — agi-t a t o r. Mnogo lepih lastnosti imajo naš oče župan, a da so tako dober agitator — tega še nismo vedeli. Kakor znano «Gorenjčevim» bralcem, izpolniti se mora v Tržiču naduči-leljsko mesto. Za to mesto so bili štirje prosilci: trije izvetAržiški in naš «predobro» znani pedagog Miklitsch, ki ima edino to lepo lastnost, da je navdušen Nemec, in da zna županu Malljju dobro pihati na srce. .Minuli torek, 13. t. m., je bila seja krajnega šolskega sveta in ta je v svoji preveliki modrosti postavil v temo na prvo mesto najslabejše kvalificiranega prosilca .Hiklitscha, seveda samo raditega, ker ga je predlagal župan Mally. Da se nekoliko izve, na kak način je Miklitscha doletela ta čast. naj posvetimo zadevi še nekaj vrstic. Kako je razmerje v šolskem svetu, si vsak lahko misli: Slovenci v manjšini. Vendar bi iSe pa to pot Miklitschu le slaba godila, da se nam ni izneveril zadnji trenotek svetnik Primožič ki je glasoval v imenu svoje slovenske občine za nemškega kandidata, dasi nam je en teden dni prej ■obljubil svoj glas in dal še celo svojo moško besedo. Razmerje glasov Je bilo; za Miklitscha t r i j e, proti dva. Inte-resantno pa je, kako so vjeli Primožiča v svoje mreže. Zadnjo nedeljo videli smo stopicati župana Mallyja v spremstvu dr. Gzni-ela proti Slapu, kjer stanuje Primožič in ima svojo krčmo. Namen je bil seveda pregovoriti Primožiča, da odda svoj glas Miklitschu; ker pa je odmevalo iz krčme slovensko petje.
germansko srce pa se takoj izgubi v hlačah, si gospoda nista prav upala v hišo. Opre-zovala sta nekaj časa okoli hiše, potem pa sta odkurila nazaj proti Tržiču. Takoj drugi dan ^a je dobil Krvin, da ne bo kake zamenjave, Jakob Primožič, po domače Krvin, «auftrog», da se mora zglasiti pri Mallyju. Primožič — pohlevna ovca — se ni upal upirati in jo^ urnih krač pobral k našemu županu, Začelo se je pregovarjanje in najhujši argument, ki ga je porabil ,Mally za Miklitscha je bil — ne sme-jite se! — da bo nemščina takoj izginila iz tržiških Ijudskih šol, če bo drug imenovan za nadučitelja nego Miklitsch. O jerum, jerum! Ti uboga tržiška nemškutarija, od kakih ljudij si odvisna! Slabo se ti bo še godilo, Če se boš morala opirati na take može! Ali argument je pomagal — Primožič je glasoval za Miklitscha — boljši učitelji so se morali umakniti na ljubo Miklitschu. Ali bo deželni šolski svet pritrdil tako podlemu postopanju, da se zaslužne učitelje zapostavlja takim učiteljem, ki so priznano najslabejši v celem okraju? Upamo, da ne. Če se pa zgodi to, potem vemo,, da smo Slovonci povsod le pastorki naše slavne vlade. Gospodu županu pa povemo, da ga zna v kratkem začeti boleti glava, ki ga v prav kratkem času ne bo nehala.
—	Najnovejši' trabant v ozvezdju župana je dr. med. Czniel. Da nam Slovencem ne bo kdove kako prijazen, smo vedeli že naprej, ker je prišel po naročilu župana Mallyja. In čeprav se je enkrat izrazil proti nekemu gospodu: «Ich bin auch ein Slave* — mož je Rusin — mu teh besedi nismo posebno verjeli. Ali mož je postal nepreviden in je začel očitno ruvati proti nam. Dozdaj smo ga pustili pri miru, a obljubimo mu, če ne bo pustil aktivne politike, da se bomo zanj malo bolj zanimali. Torej pozor!
—	«Tržiški Sokol® priredi predpustno veselico dne 24. februarja 1906 v gostilniških prostorih A. Perneta v Tržiču. Spored: Godba na lok. Začetek ob osmi uri zvečer. Vstopnina za člane v sokolski obleki 40 vin., za nečlane 50 vin.; godba prosta. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.

Skrb vsake gospodinje je posvečena družinski blaginji!
Kathrefnerjeva Kneippova sladna kava
jt pO Kathreinerjevem načinu ivo> jefa proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprecen-IJive prednosti za vsako gospodinjstvo I
Poudarjajte pri nakupovanju Izrečno ime Kathreiner in zahte* vajte ie izvirne zavoje z varst vene znamko Župnik Kneipp.
HOTEt; »HJRIJA"
. Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobnirestavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvenft najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska* naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrva^lci pelinkovec. — Izborna kuhinja. Poatrei)>a točna. Cene niske.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
dobi vsaka oseba (tudi dama) v vsakem tudi najmanjšem kraju na Slovenskem proti neznatnemu pismenemu opravilu. Gg. učitelji, trgovci, obrtniki in obč. tajniki imajo prednost. Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro »Pismeno opravilo*.	is—3
M. Vidic
izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalio (kraherl)
v Lescah na (lorenjskem
priporoča svoje izdelke.	29—40
postrežba točna- Cene nUke.

urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov 1. t. d., dalje zlatnine In srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah,	6—58
9
Mk K— . .	^M -l A—	idočo uro poceni
■ i^m	kupiti, zahtevajte cenik;^
tvrdke J{. Sutfner, urar v J(ranju.
31-35
Kaj je

Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat ' odlikovana kozmetična
ustna voda.
k
Dobiva se pri gg. I. KraSovicu, A.Trevnn
ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7.	3—60
PiVoVarna
C. Ann-jeVib ddiilef
V Cjnbljani
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marino in na baVars^l na^in Varjeno piVo
Poštne hranilnice račun št. 867.569.
Tisliania in založništvo
Poštne hranilnice račun št. 867.569.
Ji fr. Cainprct ^ Kranj«
UrcdniHtVo in tipraVniliVo
»Gorenjca"
ItrcdniiltVo in npraVniiltVo
„Jeseni$l(e 5traž(«
Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna drnštva, hranilnice in posojilnice.
Viatnice, kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d.
Razglednice v več barvah.
JzVrsttie
VsalioVrstna tisKars^a deta
V Vsal((m oksegn po l(oiii(or možno nainižiili («nah.
Zaloga:
Šolske tiskovine.
Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem".
^Osebna dohodnina'
Uredil Valentin Žun, C. kr. davčni nadzornik.
Cična in nlsusna izVrUtcV. — pra in to(na postrežba. — ](a željo s« poHlje tndi proračun troSHoV
Izdaia narodni konzorci) .Jeseniške Straže'.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.