r 1 v Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za tm leto • Za pol leta • • ■ • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. r*................... I The largest Slovenian Daily the United States. bweJ every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers« TELEFON: C0ETLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., trader Act of Congreor of March 3, 1878. TELEFON: C0BTLAXDT 2876 NO. 64. — ŠTEV. 64. NEW YOfcK, THURSDAY, MARCH 18, 1926. — ČETRTEK, 18. MARCHA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. VZNEMIRJENI SUHAČ1 NA ZAPADU Suhaski zapad je vznemirjen radi boja suhačev. — Države onstran Mis?issippi-ja podpirajo prohibi-cijo. — V zapadnih državah je v splošnem zelo malo razpoloženja za prohibicijo. COLORADO SPRINGS, Colo., 1 7. marca. — Colorado in ves zapad sta vznemirjena radi gibanja, ki se je pojavilo v Washingtonu in na iztoku, kojega cilj je modifikacija Volsteadove postave. Novice o glasovanjih v listih po vsej deželi so bile sporočene semkaj. Te novice in govori v kongresu glede prohibicije so natisnjene v zapadnih listih na bolj odličnih mestih kot pa vse druge novice. Kljub temu pa je znano dobro informiranim ljudem, da ima v Coloradu in skoro po vsem zapadu suhaski element veliko večino. Kompetentni tukajšnji sodniki izjavljajo, da bi ne mogel biti izvoljen v senat Združenih držav noben mož, ki bi zavzel stališče glede prohibicije, katerega bi ne odobravali suhači. To se tiče tridesetih od pet in štiridesetih senatorjev zapadno od Missi-ssippija. E.dina možnost izpremembe v tem oziru bi bila, če bi se moglo pregovoriti suhače, da bi bi la modifikacija boljša v interesu prave zmernosti. V Coloradu je precej podpore za to teorijo. Colorado je zavzemal pred prohibicijo čudno stališče. Država je bila suha. V njej ni bilo niti enega salona. V njej ni bU o nobene pivovarne in distileri-je. Stanje, kot ga je določil osemnajsti amendment je bilo izvedeno. Stara postava v Coloradu pa je določala, da gre lahko vsak državljan k okrajnemu uradniku ter izjavi pod prisego, da potrebuje žganje za svoje zdravje. Pri tem ni bilo treba nobenega zdravnika. Prisega dotičnega je bila zadostna. Po prisegi je izdal okrajni uradnik dovoljenje, na temelju katerega je smel dotični importirati iz kake druge države žganje, a ne več kot dva kvarta, šest kvar-tov vina ali 26 kvartov piva vsak mesec. N a temelju te postave j e priseglo nekako 160,000 d ržavljanov iz skupnega prebivalstva 900,000. To je ena najbolj zanimivih statistik na polju prohibicije. Nekateri državljani Colorado, ki nimajo nobenega posla s trgovino z žganjem, ki nočejo nikakih salonov in ki se ne brigajo za privilegij, da lahko kupijo pijače sami, žele sedaj povratka razmer kot so prevladovale v državi na temelju stare državne postave. Trdijo namreč, da so v Coloradu prodali in zavžili na temelju stare postave manj žgane pijače kot pa jo privedejo sedaj v državo butlegarji. Pregled položaja v Coloradu in na zapadu sploh pa kaže vspričo vprašanja modificiranja prohibi-cijske postaye v kongresu, da se zavzema večji del zapada za suhaski princip in da bodo vsled tega zastopali v kongresu zapad še nadalje suhači. Colorado je naprimer v številnih ozirih najbolj suha država v Uniji. To je edina država, ki ima postavo, ki smatra posest kotla za izdelovanje o-opojnih pijač za zločin. Tekom dvajset let so zmagali v Coloradu suhači pri vseh državnih volitvah. Preobrat v stavki tekstilnih delavcev. Zvezni posredovalci skušajo končati stavko v Passaicu. — Delavski department je pridobil za načrt par delodajalcev ter upa dobiti tudi podporo delavcev. WASHINGTON. 1). C.. 17. marca. — M«*dtoin ko j«' *lele«racija -tavkarjev \v. predilnic Pa^saiea posvetovala s senatorji, da uvedejo fcon.grresuio preifcka*vo n.jrh pohožaga. so se lomili delavski tajnik in ura-clniki s^pravnegra sveta delilvskeR-a d<*partmenta naJojre. da dosežejo prijateljsko uravnavo -poni s sodelovanjem delodajalcev. Pr^dlogr delavskega <3tajal i7, treh članov, ugaja baje nekaterim d«'lodajle<»m. To j«* izjavil polkovnik C. »Totanson, ki zastopa Botany Mills. Že vee dni so razpravljali o vprašanju, kako bi bilo tikajoči' -praviti skupaj delavce in delodajalce. Tozadevna pogajanja sta otvorila William Liller in John Moffit, spravna komisarja, ki se nahajata sedaj v Passaicu. Glasilo se je. da niso vsi delodajalci privolili v tako rešitev in da niso še vprašali stavka rje v za njih mnenje, a eden uradnikov delav-->kega depart m enta je izjavil, da »>o uravnana stavka na ta način. — l>ost.i vzroka imamo za domnevanje. da smo precej napredovali, — je rekel ta uradnik. — Stvar pa ni dospela še dosti dale«'. da bi biln upravičena defini-livna objava, čeprav upamo, da l«/.aja, se je izgovarjala s senatorjema Boraho min La FoJ-lettom. Po pogovoru sta izjavila oba senatorja, da je treba na vsak način preštudirati i« preiskati razmere v Patsaiicii. ee so res take kot jih je oipisala delegacija. Direkten promet med Hamburgom in Bostonom. BOSTON. Mass.. 17. marca. — Direktna pa rob rodna služba med Hamburgom in Bostonom, ki je bila prekinjena izza izbruha vojne, je bila /.opet ustanovljena, ko je dospel .semkaj parnlk "Westphalia". Parnik je imel vsled viharnega vremena dva dni zamude. Bolivija hoče kupiti sporno ozemlje. WASHINGTON, 1). C., 17. mar. ea. — Le juzno-ameriških diplo-matuejuh krogov poročajo, da bc Tacna-Arieii mejni *por najbrž uravnali ]*>tom pogajanj, n da bi 4>ilo treba vprizoriti splošno ljtkdsko trlfasovanje kot je določil pnecUednifk Coolidge. R«t»Uev vjvraJianja bo mogoče xav/ela obliko, da bo Tacna-Ari-oa okraj pripadel mpubttki Bo-9 i v* j i. V Was motorni bi tako ureditev 7. v«adj«n pojsdraAvli. ker bi uravna va *pora patom glasovanja vzbudila napram Združenim dr- k v kot bi pač ixi bi ik i $>roti njil ni da bi Tisoč let za štiri roparje. ljudskemu glasova-1 ST. PAUL, Minn., 16. marca.— 2. veseljem .sprejeli Na tisoč let ječe so bili včeraj tu- ^n.nndbo Bolivije, da >e ku4>i oporno ozemlje. Nevvvorške banke so pripravljene dati Boliviji v ita tia-nien posojilo v znesku petdesetih milijonov dolarjev. Tihotapstvo kot stranski zaslužek. OTTAWA, Oni., J«, marca. — J. Bi*sailon, prejšnji višji carinski Uradnik v Quebec u, se je pečal s tihotapstvom žganja kot stranskim zashiakom, — kot je ieyavil pred partainontamo komisijo, ki preiskuje tihotapstvo ob meji Zd roženih držav. Preiskava je že ali v dosed a j dognala, da je izgubila Canada v zadnja h par letih na milijone dolarjev vt#ed delovanj)! kaj obsojena štirje moški, ki so se udeležili več rqpan&ih napadov. Olxsodlw) je izrekel sodnik O'Brien. Trije mrtvi vsled petroleja. DES MOINES, Iowa, 17. marca. Tri osebe ko mrtve in dve nadalj-ni sta srn rt notne varno poškodovani, ker je skutšala včeraj zjutraj Mrs. Donald Trichell, zanetiti o-jienj v peči s pomočjo petroleja. Mntvi so farmer TricbeH, ki je stanoval v -bližini -Carlisle ter njegovi dve 'hčerki, Ida in Marjo-rie, stari dve leti in »tiri leta. Mrs. TrieheH in nadaljni otrok sta bila smrtnonevarno opečena. ZOPET V STARI SLUŽBI UNotnweoo *_, Slika nam kaže brigadnega generala Smedley IX Butlerja (na desni). ki je bi! precej časa piohibicijsld paša v Philadelphpji. Ko je dospel v Philadelphijo. je rekel, da bo mestto v par tednih osu-o!. Ker je pa prihajalo v mesto vedno več mokroite, se je vrnil Butler v San Die^io. CaJifornija. ter prevzel poveljstvo nad svojo posadko, slika nam ga kaže, ko nadzoruje parado. Splošne homatije v Ligi narodov. Vstop Nemčije v Ligo bo odgoden, če ne bo Brazilija v zadnjem trenutku izpremenila svojega stališča. — Pogodba, sklenjena v Locarnu, ni prizadeta- Predvolilni boj v Pennsylvaniji. Governer Pinchot je izjavil, da se proglaša senator Pepper suhim, da pa vendar podpira mo-krače. — Igral je dvojno vlogo ter je sedaj brez podpore. ŽENEVA, Švica. 17. marca. — Velika bitka med mednarodnimi naoori je dosegla včeraj zvečer usodep<>ln višek, ko so se sestale sile, ki so podpisale Locarno dogovore ter izdale konmnikej, da je vstop N<*meije v Ligo narodov v sedanjem času nemogoč. PripiLst Nemčije bo preložen do septembra, razven če bo prišlo dn-ne.s zjqitra.j. do desetih, -poročilo, da j«* Brazilija nmakntla svoj u-gi-vor proti vstopu Nemčije. Včeraj zvečer pa sta pričela kaucelar Luther ter zurumji mi-n rster St resema n n, |>osprav]jati svoje stvari, ker se hočeta vrniti v Berlrin. Francoski ministrski predsednik Briaad je objavil, da bi brio sedaj, tudi če bi Rraizilija umaknLki svoj dogovor, prepozno strmoglavita ,-kle.p, ker so prišli vsi narodi. ki so sklenili Locarno dogovore, do prepričanja, da je najboljše preložiti vse do septembrskega sestanka Lige. Briand namerava še danes.-odpotovati v Pariz in angleški zunanji minister, Sir Chamberlain, bo ob istem času od potoval p.rot Londonu. Iie-sedilo komunikeja se glasi: — Zastoipaiiki Nemčije, Belgije. Francije. Afliglije in Italije so se sestali, da preiščejo položaj, ki je posledica itežkoč. ki so se pojavile in ki ovirajo dosego skupnih -želja. — Ce bodo te ovire Še naprej trajale, bodo zastopniki sedmih sil, ki so podpisale Locarna dogovore. obžalovali, da ne morejo v tem trenutku doseči cilja, po katerem stremeli. Veseli pa jih <3poznane, da je ostalo intakfeno delo miru, Jci je Jbilo realizirano v Locarno. Kljub hinavskim besedam tega komunikeja pa je vendar jasno, da Txmieinjajo brezuspešna pogajanja v Ženevi, trajajoča celih dvanajst dni, silen udarec za prestiž Lige in da vsepovsod o-majala vero v Locarno duha. Nesoglasje je doseglo svoj višek tekom konečnih ur neotficijel-nega sestanka «aveta Lige, ki se je sesjtaif, da odobri uravnavo, doseženo med Nemčijo m drugimi tvilamii, ki so podpisale Locarno dogovore. Dogovor se je glasil, da : HARRISBURG, Pa., 1/. marca. \T iigotovilu. ki je bito posledica ( (itvori-lnega mapada senatorja Pepperja na oba njegova nasprotnika v senatorskem boju Peiinsvl-va-nije, je obdolžil governer Pinchot senatorja Pepperja, "da govori z nasilnostjo moža, ki je bil močno i>oškodovan". — Pokoril se je poveljem gan-IEGO, Ca!.. 17. marca. Niti eenga glasu niso oddali v tukajšnjem občinskem svetu za pivo in lahka vina, ko so preč-itali pismo kVbčknsfeŽh ob fast i >y Mil-i waukee s prošnjo, naj se posije kongresu resoluoijo za modificiran je "Volsteadove postave. Prošnja je bila soglasno položena 'med akite\ Oblasti v Milwaukee so poslale to prošnjo oblastim vsakega mesta, ki ima več kot 10,000 prebivalcev. naj &vedsflca in Čehoalovaarka re-signirata, da napravita prostor Poljsl&i do prihodjijdh. rednih to- 1 litev septembra meseca. OBRAVNAVA PROTI MORILCEM POSLANCA MATTE0TT-JA Eden obtoženih je rekel, da ni bil Maiteotti umorjen. — Mož, kj je bil obdolžen umora italijanskega socialističnega poslanca, je izjavil, da se je zadavil Matteotti nad krvjo, ki se mu je vlila. CHIETI, Italija, 1 7. marca. — Obravnava proti petim, ki so obtoženi umora Giacomo Matteotti-ja, tajnika socijalistične stranke ter člana poslanske zbornice leta 1 924, se je pričela včeraj v tukajšnjem mirnem mestecu. Obtoženi jetniki so: — Amerigo Dumini, Amleto Poveromo, Giuseppe Volpi, Augusto Malacria in Albino Putato. Roberto Farinacci, generalni tajnik fašistovske stranke posluje kot zagovornik Duminija, kojega zaslišanje se je pričelo včeraj. Vdova Matteotti-ja m hotela nastopiti, ker je ves proces imenovala 44nedotakljivo senco resničnega procesa'*. Mesto je bilo praznično razpoloženo ob priliki o-tvorjenja procesa. Javna poslopja so bila okrašena. Ob vhodu v mesto je poseben urad, kjer preiščejo vsakega, ki vstopi. Urad izdaja posebna dovoljenja, brez katerih je vstop v sodnijsko dvorano prepovedan. Ljudske množice so čakale zunaj, v upanju, da jim bo dovoljen pogled na obtožene, a bile so razočarane, kajti jetnike so privedli v poslopje skozi stranska vrata. Mesto je polno plakatov, katere je izdala krajevna fašistovska organizacija in ki pozdravljajo tajnika Farinacci-ja. Dumini, ki je najbolj prizadet izmed vseh obtožencev, je nosil obleko, katero so mu podarile fašistovke v Abrucih. Bil je prvi zaslišan ter je povedal, kako je delal v Parizu kot fašistovski a-gent, kojega naloga je bila razkriti delovanja italijanskih socijalistov in proti-fašistov. Dumini je trdil, da je prišel do prepričanja, da je Matteotti tekom svojega obiska v Parizu zasnoval umor Nikole Bonservizi, fašistovskega tajnika v Parizu, marca meseca leta 1 924. — Radi tega sem tudi sklenil odvesti Matteotti-ja, — je rekel — Nisem imel namena ubiti ga ter tudi ni bil ubit. — Kako pa je Matteotti umrl, če ni bila njegova smrt nameravana? — ga je vprašal predsednik d* v v isca — Ne vem, kako je umrl, — je odvrnil Dumini. Odvedli smo ga v avtomobilu, ker smo hoteli od njega marsikaj izvedeti. Jaz sem sedel pri kolesu in nekdo znotraj mi je rekel, da se ne počuti Matteotti dobro. Ustavil sem avtomdbil ter mu zaman skušal pomagati. V petih minutah je u-mrl, ker ga je zadušila kri v grlu. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dane« 10 na<* mm JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50 M n«fc»,mh, M tnaiij, nal ko* m M thaijn II M*, n poštnino in drngv ilniHm Bm»«Iilja mm ndnje paftto In IsyWtaJe Tita ZTALUA I1C ZAJ3XDBKO OKBMM- 200 lir ........... $ 9.10 600 lir . ........|21.75 300 Ur .......... $13.35 1000 Ur..........|42.60 Pri nmrottUh, ki snl*J* manj kal Mt Ur, ninnai p* 11 n poftnloo In drage stroške. ▼ Trstu. Z* poiLUatr«. ki pewegaje PBTTISOČ DIKABJBV aH pa DYAXUOC UR dovoljujemo po mogočnosti še poeeben popust. Vrednost Dinarjem In Lira« sedaj nI stalna. msJi ss mftmt ta ■oprti šakorano; Is toga milega naat nI anfis padatt satanine sew Tosprsj; rmimmmn pa ceni tistega 4ao, ka nam pcUa poslani tear t bste PO&ILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Dsnnr nam |o podan naJMJe pa DamaaMs Mai Msmt Mm M pn Maw Ink Bank Dmtt. FRANK SAKSER STATE BANK 88 Oortludt ftml !•« Tark. m. T naročajte se na "Glas Naroda", največji V Združenih dfž&vsh« . i ill inn S" • S" m M* GLAS NARODA, 18. MARCA 192S L GLAS NARODA (8LOVBN1 DAILY) NAJNOVEJŠI AMERIŠKI HIDROPLAN Owned and PubUeked bf PMY3NI0 PUBLISHING COMPAHX (A Corporation) 9r*nk tUk—r. nreetdeni_Lonii Bwdlk, treasurer PUm of brmin—i mi th« corporation and addreeeee of abov« officer«: » Cortlandt Si., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Yaiae af ike People" '____ Issued K very Day Except Sunday* and Holiday*. Za —1» Ufa velja Ust ma Ameriko *n Kanada____$6.00 5a pal 1st a______$3.00 ta tstrt Ufa______$1A0 Za Now York aa eela lata — $7.00 Za pol lata_____ $3 JO Za nioeemstua ea aala lata — $7.00 Za pol Ufa______$340 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. V MILLER, WAIN. D- C. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (F*r«lfln Lantuai* Information torvlco. — Juiotttv Bureau.) NEKAJ O POEDINIH DRŽAVAH UNIJE. New Jersey* Vklenjena med državama New York in Pennsylvania leži država New Jersey. N'jena površina meri 8224 kvadratnih nrilj. kar pom en -.ja. da je po obsegu taiko velika kot približno polovica Jjjvice oziroma skoraj ravno tako velkka kot Slovenija v Jugoslaviji. Velemesti New York in Philadelphia sta bližnja soseda te države, prvo ob seve- Jersev 3.155.000 duš prebivalstva. Glavno mesto države je Trenton, ki leži ob reki Delaware ob skrajni zapadni meji države. Prebivalstvo glavnega mesta je štelo leta 1920 približno 120.00 Ijnd. Največje mesto države pa je Newark, ki je od* 1 al jo n le oso m mulj od Now Yorka. s +15.000 prebivalci. Jersey City s prebivalstvom skoraj 300.000 ljudi je drugo največje mesto in loži ravno nasproti Peter Zgaga I "Glas Naroda" takaja vtaki dan ievsemii nedelj m praantken. Pred kratkim so preiskusa'i v Washington Navy Yard« najnovejši ameriški hodroplan. Poskusi so se jako dobro obnesli. bree podpisa in oaebnooli ae ne priobčuj©£~ Denar naj te j »iaftOToli pošiljati po Money Order. Pri ipremmbi kraja naročili-1 j vsega skupaj čez štirideset lir, proaima, da — nam tndi prejšnje bivali«« namnani. da kigreje j poslopij. Ta poslopja obsegajo 10 najdemo naslovnika. G 'u A 8 NAKOD A", 82 Cortlandt Streel New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. {tAac^ s I j o t. RESNIČNO LICE FAŠIZMA ini jp uveljavil (»oktavo, ki »podreja vse mezdne spore v Mu. ijt prisilnim razsodiščem i:i ki »jiva dejanja. Zadnja določba naj bi 1 1 • '"'<» in/.kih j»1 «'- itaiijauvkih delavcev pa je treba smatrati - j akrov steklom pokritega sveta, j V en«»«n teh poslopij je o^m okrov prostora, na katerem so posajene gobe, tkaterih se vsak dan nabere od 500 do 700 zabojev. To bakse ; z gobami tehtajo po tri funte in •p: oblajajo se po $1.40 za!>oj. T<> | pob«* irast^jo zaiova vsako noč, ■ in saerr od ->rede septembra do ! konca maja. Med tem častem se morajo pobirati dnevno, pa naj oznat-u e stavke in te "« kot " ' ' --(enajstih letih se jo že samih obre- o..na< u.i< s .n vi m -zpi ja "o J)otek a[- svetek. Gobe i>oši]ja sli nabralo nad poldrugi >sto do- kom panija vsak dan po ekspresu pri-" al a o nepristranosti fašizma. Vspri-- , • , - 1 1 na vse -strani, ker naročil je vedno še preveč. Koliko jpa še zraste »Um za korjNj |>odjeti«iktnih govorov, ki je bil vojna napoved vsaki razred-i zavedi proletarij^ra. Z «lv* m.i trditvama pa -e je Mussolini vendar bolj približal u «l. !avccv kot delajo to ponavadi teoretiki kapitalizma. Z ■■ al: ja-Ls»ko-imperija list ičnega stališča je imenoval doktrino n.i i*-Ia (iomjx rsj. knjiga stopinjam je Ameriška delavska federa-j,4 vrtino >i«''lii,1. VgoUtkFni izraz proletjarskega šovinizma". Da • /.«- i i '-v.; .Mussoijui od prometa rija ta Združenih d'ržav razredne •; i L; rno-t, ]stavili Slovenci na Mulberry St., Slovenski dom. ki ga las tuje Samostojno društvo Domovina, ki šteje 315 članov. Dvorane si ni- seiin mogel ogledati odznotraj, to pa vsled te.ga, ker njena vrata se odpirajo le ob večjih prireditvah. rozapad'U. drugo ob j>ugozapadu. in le široka reka loči ob velemesti odiXew Yorku- Paterson (13G.0O pre-... j države New Jersey. Ti dve sosedni bivalcey) je 17 milj daleč otl New velemesti \*plivata kot dva magneta na prebivalstvo New .Jersey-ja; priseljencev iz tistih dveh krajev največ prebivalcev se nahaja ravno Stavljen in sprejet je bil predlo- preko reke nasProti velc" da se za vsak kraj iizbere ene-a mestomJL ^^ Morati mestu kolektorja, kolektorji naj pa pri- Xew Yorku se ™»haja mnogo new-spevke izroče blagajniku. Ko je b lo ka-mpanje konec, sem vprašal nekega kolektorja, koliko se je 1 skuP,:ega skupaj nabralo. Odgovoril v ^ ^^ ^ ltah*m> mi je. "* j * i k.i-ko drugače bi mogel izmreti kapitalistični sistem. n * j • i« ;n pievl.itlanja močnejšega obeh razredov? To drugo pro-i •» lo v je \ i jvullage fas'iznva. Fašizem si .polaga kot te- i; , , i » , , ^ . ... . . . t Tukaj imajo Slovenci tudi dru- neij riariMl, ki ne o ostaja iz nasprotujočih si razredov, pac pa je,. št.vo, spadajoče k SNPJ ter društvo, ki spada k JSKJ ter istota-ko društvo KSKJ. Slovenci v tem mestu so večinoma naprednega mišljenja/ iter j ako ^j^tftežl^lv.'. za kar se jim tem po>tom lojx* zahvaljujem. Lepa hvala tudi Mr. Matiji l*stnik-u ter njegovi soprogi za prenočišče ter drugo postrežbo. Lepa hvala tudi rojaku Joe Lahu, ki mi je pokaizal. kje rojaki stanujejo ter mi tako pripomogel do boljšega uspeha. Priporočam se vsem tamošnjim rojakom za njih naklonjenost v prihodnjič. Iz Barbertona sem se podal v prijazno mesto Ken more, , ... ... . . . .. .. ...........,Ohio. Tam sem našel napredne ro- loji najbolj priljubljeni vlogi "resi-telja Italije iz boljševi-1 ^^ ^ enoten. o:M razi• tla naj predstavljata skupno utelešenje naroda, l a < ii"' iio>t ra/ri lov v narodu je nenaravna fikcija, in temelj fa-j \s|.<) t. -a prazen /rak. Da se more vzdržati, mora fašizem ]■ v- m n;iravno • opin na stran enega razreda, namreč kapitali-- H"g«i. iz katcuga jo >z.šel. Nasprotni korak bi jK>m«nj'al za fašizem samomor. Kapilalt-t :čni s.-»tem je baje oživel v deželah, v katerih so ga 1./ ■ no /a; i i i. Nasilna so ga zopet uvedli na Madiarskem. V sovjetsdci Iui -i. i pa 1- /i v zadnjih /dihljajiii ter postaja vedaio boJj slab. To j. resnica. Sm-ijaiLstom je oevitad govornik, da delajo srrečo človeštva odvisno izključno le od materijalnega blagostanja .Vsakdo ve, da ne dela inatenjalno blagostanje popolnoma nikogar srečnega, da pa .j- pte<|poj2oj življeiLske sreče, da so materijaLne potreba zalo*. « ne in sioer za \>:e ljudi na enak način. R< sničao je. da .^o v onemoglem in razorgan'uziranem narodu vsakdo slabo počuti in da ga je -ram. S tem fooče Mussolini nastopati v 'oiVfja kao>»a \ St^ve I""ed krat- . l:.M,,.m. 1» via,.al v I.alg, red. k, ,b. M bla^lo,- za pre-' s„u r„ T„ izi,oluj(.jo (1 te/no "Vt iiio prebivalstva, ne pa prekletstvo. 1 J D opisi Kenmore, Ohio. V Akron u. O., seni sedel v voz poulične železnice ter sem se po polurni vožnji pripeljal v mesto Barb o rt on, Ohio. To mesto leži -deloma v pro-stram dolini, deloma pa tudi po malem gričevju. Ravno \ sredi m^ta je prijazno malo je-zrro, obsegajoče približno en a-) er površine. V m<»stu so razne velike tovarne., kakor . Columbus Division, Sever Pipe, Pittsburgh Plate O la s Co., ifcd. V mo«tu je precej razvita tudi obrt gumijevih izdelkov ter je pet velikih ruboT tovarn ter več manjših tovarn, kjer izdelujejo vse gumijeve izdelke. V mesfru je velikanska tovarna vžijraKe. z imenom Dia-moitd M»te4i Co. Ta tovarna je zidana iz opeke ter je visoka »tiri nadstropja. Samo na eni strani p< se v^t^je 320 oken. V { tej tovarni izdelujejo dnevno ve-IJta^UJ^itt^e vžigalic. Tu je zaposlenih tudi miaj naših roja- b61j lati- ____ J no velike množine soli. V mestu se i nahajajo tudi še druge tovarno, j v katerih so zaposleni naši ljudje, j Dela se še dosti dobro, tako da ni ka dela ter prilično še dobro zn-'vpliko 1jl,roli Miday, Pa. kjer se >lopje, ki je \-sera že od daleč vid i S1"^aj nahajam, no. Tc je takoccvana Barber farma, j John Žust. potovalni zastopnik Po tej farma je dobilo mesto ime. "Olas Naroda". Samo tri črke je 'bilo treba dostaviti. pa se imenuje mesto Barber- Calumet, Mich, ten. _ Ta farina je na^imodernej- fa naše na-elbime so dopisi jako še urejena ter vsa «z žico ograjena. redki. Toda ne smete misliti, da Za vsakovrstno živkno je zgrajen 'spimo. Dovolite mi, da sežem n*-poseben hlev. Kakor sera cul, je koliko nazaj v zgodovino. Leta lastnik te velike farme pred par.]9i4 ^ je .sprožila misel, da leti umrl ter ni zapustil nobenih ^kličemo calumeto&i rojaki shod dedičev. Farma je menda sedaj v ter na njem kaj ukrenemo za ro-nekakem rentu. K tej farmi je- jake onstran morja. Kako& reče-^padalo 37 velikausflcih takozvanih no, storjeno. Shod je -bH sklican v Green house, v 'katerih raste po-1dvorani sv. Jožefa. Tudi jas* sem zimi in poloti vsakovrstna zelenja- bil navzoč. Predlagano in podpira, va. To Green house sta kupila br*- ^ je bflo naj -se pobirajo pro^to-ta Todens, ki sedaj poslujeta pod|voijni prispevki za prizadete ro-TV^lers Bno« Co. ,Zanje sta dala ( jake izvoljena sta bila tudi .tajnikih 000 dolarjev. Ta vsota se jimi ;n blagajjnik. Na vprašanje, kam je pa v kratkem času izplačala, naj ^ pošljejo pr*rpe\iki, je bdo ker denar tukaj takonekoč kar. določeno, da na kako zanesljivo eez noč raste. Omenjena dnižba W,0 r čmamaljski ali novomeški je podjetje »e povečala; tako da je I okoliei, ker je y Calumetu največ k'Mn požar, ki_je poslopje popolnoma upepeliil. Ogenj je povzročil neki delavce, ki so je z "gorečo vžigalico preveč približal zalogam bencina, ki nato eksplodiralo. Skoda je zelo velika. Le z ogromnim naporom se je gasilcem posrečilo preprečiti, tla požar ni objel tudi'sosednjih poslopij. železnici vs{1k dan na delo v New Vork 5n Philadetphio m njuni oko. Vork ;*beseda "eommuter" je iz- ,iei 2 zelenjavo. Leta 1020 je bilo poljana iz besed "commutation v (,ržavi sfcora^j 30.000 farm. Po-ticket", mesečnega voznega list-,vPrečni obseg vsake farme je bi! ka ob znatno znižanih cenah. _lsk°raj 77 akrov. število v Arneri New Jersey je kraj. kjer ti ljudje ki r°jwiih Marmorjev je znašalo spijo, aH New Vork je kraj. kjer|Pn'ko 22 000. število tujerodnih delajo. Zato se je že večkrat na- 113 6600- Ti ^ bi,i večinoma l pravil dovtip na račun .teh prebi-]t: ....1____ J.___• • 1 T , talijani. Nemci in Rusi. valcev. da pozimi, kadar u- kumaro-delajo v sosebro Splača zlasti v bli-č Ina poteza te države. jžini New Vorka. New Jersey je dobil svoje inid' Tndustrijaliu okraji države po otoku Jersey, ki leži med An -New Jerse-V nahajajo v bližani glijo in Francijo Ln je izvirna do- meslt Nexv Yo|Hk 'n Philadelphia, movina proslavljene goveje pas-1 ^Iesto Xewark samo izdeluje me. ki so zove Jersey. Država New več raznovrstnega blaga kot vsa-Jersey je skoraj popolnoma <>},. k,» ameriško me.sto. Nowark dana od vode. Za 120 milj oziro- lovi z,a-sti radi in«l'»'trije ma za tri četrtine vse dolžine dr- ^S('rov- klobukov in cehi- žave tvoj-i Atlantski ocean vzhodno mejo. Ob tej obali se nahaja niz letovišč in kopališč, meti temi proslavljeno kopališče Atlantic City. Ob jugovzhodu države -e nahaja Delaware Baj* in jvroti lojda. Paterson slovi ]x> svojih svilanrnah in tudi po svojih tovarnah za lokomotive. V Passaicn vse nahajajo velike tovarne za vf»l neno blago. Gla\-ni produkt mosta Jersey City sta tobak in milo zapadu tvori vso zapaidno mejo re--,n- Trf,nt°n Je ™an po svojih Ion. ka Delaware, ki deli državo New *evinah kakovosti, po stav Jersey od sosednih držav Dela- benih je^^inah, po svojih želez ware in Pennsylvania. Na severo-1 nieah hl kav5uku- v Camdenu ^ zapadu meji na Pennsylvanijo in nahajajo velike ladjedelnice in ko na severu na draavo New York. |mk'nc tm'arne- Elizabeth slovi po Podnebje je Mkoro ito kot v vz- svo,.iih šivalnih strojih in po svo-hodnem delu držare New VorK Jih lad'jedelai. -Skrajna temperatura po leti' Država New Jerse.v ie tudi pre je 99 stopinj in j>ozimi 7 stopinj coJ bo-ata na nw]ah- ^ mnogo pod ničlo. Dostikrat jo hudomuš- plaSti ik>vice ™ oiH*kf>- kamenino noži zove j o državo komarjev — in iu lon&vLile' kakf>r tlldi Noto vsled neštevilnih komarjev v vieo; ki rahLJ° v manufaktnri nižavah ob morski obali in v moč- PaPirJa in P'P- Ilovica za opeko se virjih zapadno od Palsad (.s?ka- iiahaja v debelh plasteh ob roki virja, 'ki tvori izapadno obrežje Delaware- Raritan m llaeken reke Iluidson). Tekom zadnjih let ^^ 0b teh Plavn'h rekah se napa so vodili neusmiljeno borbo ha.jajo velika skladišča opeke, ki proti tej sitnobi in iztrebitev ko- *ala?ajo večino gradenj v mestih marjev je precej napredovala. IXew Vo,"k in Ph-Hadelphiji. Poleg Leta 1920 je imela država New teSa nahajajo v bližini Newar- - - | ka, Patersona in Little Falls ka- menolomi peščenca. Portland ce-| ment spada trudi med važne indu-strije države. I Država se deli v dvanajstorico kom greši j on a ln rh distriktov, od katerih voli vsak po enega poslanca v poslamsko zbornico v Wa^ih-ington. Državno zakonodajstvo j obstoja, kot v vaki držaji, iz dveh zbornic: iz državnega senata, ki ima 21 članov, izvoljenih kot governor za dobo treh let, in iz Assembly, (ki ima 60 poslancev, izvoljenih za dobo enega leta. Vo-lilci morajo biti državljani Združenih držav in morajo biti nastanjeni v državi vsaj leto dni in v svojem okraju vsaj pet mesecev. PIRUHI za VAŠE v STAREM KRAJU * Se vedno lahko razveselite svojce v domovini za Veliko Noč, ako jim nakažete darilo v denarju potom brzojavnega pisma. Izplačilo se izvrši tekom enega tedna, stroški pa znašajo samo $ I.— FRANK SAKSER STATE BANK - 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ''i*' ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVA& Takih poročil kot je to, je v newyorškili listih vsak dan brez števila. V torek popoldne je našel v Brooklynu neki policist štiridesetletnega moškega. Bil je tako slat), da ni mogel hoditi. S patrolnun vozom so ga odvedli na policijsko stražnico. Tam je s težavo povedal. da je že pet mesecev brez dela. da hna doma veliko družino in da ne vna beračiti. Odvedli so jra v bolnišnico, kjer je dve uri nato unci. Kot že rečepo, takih poročil je donti v časopisih. Nobenemu uredniku pa ne pride na m sel. da bi pod tako porodilo natisnil sledečo pripombo: — Štiridesetletni moški je moral lakote umreti v najbogatejšem mestu svetu. V mestu New Yorku je 67r»f» oseb. ki ima jo nad en milijon dolarjev premoženja. * V nekem poročilu sem čital, da ni več daleč čas. ko bo imela vsaka ameriška družina avtomobil. radio, klavir, svojo hišo, parno kurjavo in v m* udobnosti. To je znamenje moderne dobe. Moderna doba jo nekaj krasnega, uspešna je in plodovita. Le še. nekaj mora proizvesti — namreč družinske očete, ki bodo vse plačali. kar je v poročilu omenjeno. Izvedel som, da se je newyorski gospod poslovil od slovenske cerkve na Osmi. Gospod je Vrl svoječasno afriški misijonar ter jo preživel dolgo vrsto let. v Afriki. Sedaj odhaja v Leniont . . . Prišel bo med >voje znance. Angleški prrine ima zvezano roko. ker jo padel s konja. Rana to prepričan. — je vzkliknil. — da me »»lučaj ne bo pti>t d na eediku. Sedaj se tipom-l im. . . da sem šel izjutraj z doma. dn tra ulovi«. Da iriač&m za.pal i termin za stanovanje, je res pri-m«*1 v »noji odsotnosti. Najini poti sta križali, to je vse. Kako sem dobro napravil, da *em pustil kljuA v omari! — SJavItka neumnost ! — jo Ji^w1. ta-l R :o bili videti v začetku zelo /ačudrni, da so skupaj; Sehau-nard. <'olline in Rudolf so se držali kot da sc ne poznajo in so se nagovarjali z gospodom. Marccl jih je moral opomniti, da so prišli prejšnji večer »fkupaj. V tem trtnofku je vstopil v so-lx> o«"-k a Durand. — Gospod, — je rekel Marcelu, — danes je devetega aprila 1840. Po cestah je blato Ln Njega Veličanstvo Louis Philipe je še vedno kralj Francije in Navare. — Kaj je to! — je zakričal očka Durand. ko j*» zapazil svojega ktarejm najemnika, — pospod Schaunard! Kako ste vendar pri-šl i v s*j4k> * — Po telegrafu, je odgovoril Sehaunard. — A glejte ga vendar, — je povzel vratar, — vi ste še vedno ša- ljivec! — Durand, — je rekel Marcel. — nimam rad, da se mesa služin-čad v moj razgovor; pojdite v sosednjo restavracijo in naročite, naj pfineso zajtrk za artiri osebe. Tu je jedilni list, — je ipri^tavll in mu dal košček papirja, na katerega je ilkil napisal svoj menu. — Idite! — CJospodje, — je zopet rekel Marcel trem mladim ljudem, — sooči ste mi postregli z večerjo, dovolite, da vam ponudim sedaj zajtrk, ne v mojem domu, temveč v vašem, — je pristavil in ponudil roko Schuiunardu. Ko je bil zajtrlfa-končan, je pro-h1 Rudolf za besedo. — Gospodje, — je rekel, — dovolite. da vas zapustim. . . — O ne, — je sentimentalno od. vrnil Schaunard, — ne zapustimo kc nikoh! — Rt^i je, tu nam je tako dobro. — jc pristavil Colline. — Da vas zapustim za. trenotek. — je nadaljeval Rudolf, — jutri izide "Mavrica", modni list, ki sem mu gla vni urednik • in iti mo-ram opravljat korekturo, v eni uri so vrnem. — Hudiča! — je rekel Colline, — to me Kpomni, da moram iti na •lekcijo k (nekemu indijanskemu princu, ki je prišel v Pariz, da bi se naučil arabsko. — Boste šli jutri, — pravi Marcel. — O ne, — je pristavil fiteof, — pnmc mi mora danes plačati. In potem vam bom priznal, da bi bil ta lepi dan zame polkvarjen. če bi ne skočil malo k starinarjem. A *e vrneš? — je vprašal Schaunard. v L »fcrelje. metnik. — moram, ker imam sodno odpoved, stane pert: frankov. — Toda, — je nadaljeval Marcel, — če se izselite, ali boste od-|H»ljali svoje pohištvo? — Zato imam pravico: ne bom pustil niti lasu; kot pravi gospod Bernard. — Za vraga, 1o mi ne hodi prav. — pravi Marcel, — najel sem vašo sobo z opremo. — No, to je res, — je odvrnil Schaunard. — A, — je melanho lično pristavil, — nimam nobenega dokaza, da bo,m dobil 65 fnai-kov danes, niti jutri, niti potem. — Čakajte no. — je vzklikni! Marcel. — Imam neko misel. — Ra^odenite jo. — de Schaunard. — Situacija je ta: postavno jr to stanovanje moje, ker sem plačal za en mesec vnaprej. — Stanovanje pač, a pohištvo lahko postavno odpeljem, če plačam ; če pa "bi bilo mogoče, bi odpeljal tudi nepostavno. — je dejal Schaunard. — Tako. je nadaljeval Marcel. — imate vi pohištvo, a ne stanovanja. jaz pa stanovanje, a ne pohištva. — Tako je, — reče Schaunard. — Meni to stanovanje ugaja. — je odvrnil Marcel. — Meni pa, — je pristavil Timet nik. — ni več ugajalo. — Kaj pravite? — Ni več ugajalo. O, že vem. kaj govorim. — No, torej lahko poravnava to zadevo. — ostanite pri meni. jaz ibom d..I sobo, vi pohištvo. — In najemnina ? — je rekel Schaunard. — Keir imam danes denar, bom plačal; prihodnjič pridete vi na vrsto. Premisl:te! — Jaz nikdar ne premišljujem, po-ebno ne, če mi je treba sprejeti predlog, ki mi je prijeten; — sprejmem takoj: izare«, slikarska in glat&ena umetnost sta si sestri. — Pohisestri, — je rekel Mar-. Cftl. V tem tnenoftloi sta vstopila Rudolf in Colline, ki sta se bila srečala. Marcel in Sobaunard sta jima povedala o svojem drtožabništvu — Gospodje, — je vzkliknil Rudolf in pozvonil z novci v žepu, — plačani skupno kosilo. — Baš to sem hotel imeti čast pretilagati. — jc dejal Colline, potegnil iz žepa cekin in si ga za-tallcnil na oči. Moj princ mi ga je dal, da iknipim indijsko - arabsko gramatiko, ki sem jo pravkar (kupi! za gotovih šest grošev. — Ln jaz. — «je reke-l Rudolf — isem si vzel od blagajniea/rja "Mavrico" predujem trideset frankov pod pretvezo, da se hočem cepiti. — - Danes je torej plačilni dan. — je rekel Schaunard, — samo da jaz nisem nič dobil, to je sramota. — Med tem, — je povfccl Rudolf, — ponavljam, da vas povabim na obed. — In jaz tudi, — reče Colline. — Dobro, — je dejal Rudolf, — igrajmo na glavo ali grb, kdo bo plačal obed. — Ne, — je zakričal Schaunard, — jaz vam bolje, neskončno bolje svetujem, dal se potegnete iz zagate. — Povej! — Rudolf bo plačal kosilo, Colline pa bo dal večerjo. — To je zares Salomonova sodba. — je vzkliml filozof. (Dalje prihodnji«.) Narava diktira svoje zakone, \ toda pri tem nasn (nudi možnost, da te zafkone razumemo, upravljamo in obvladamo. Vprašanje le-potičja spravljajo ljudje radi v zveizo i naravnimi zakoni, češ, da so puder, razna barvila, fina to-' aletna urila in druga taka roba v nasprotju z naravo, ki je dala človeku svojo barvo in polt. Tasko [ sodijo večinoma moški, ki nikakor j ne priznavajo ženski pravice, da ! bi naravne nedostatke popravila | ali odstranila. i Objektivno pa moramo priznati, da ni greh, ako si ženska osveži svoj obca'z z lepotikun in barvili, če je to potrebno. Marsikatera ženska ima preveč bledo polt že po naravi ali pa kot posledico bolehnosti odnosino starosti. Naj bo že kakorkoli, gotovo je stvar taka, da izgleda ženska veselo, če gre v veselo družbo. Pri lepati-čenju je treba paziti, da koža ali polt ne trpi. Prvo pravilo je, ne št edit i z izdatki. Barvila in puder morajo biti najfinejša. Cenen in slab piKfer ima v sebi zelo škodljive primesi, ki razjedajo in u-ničujejo kožo. Kosmetika. ne trpi pri lepotiČ-ju površnosti in malomarnosti. — Pri lepotičenju je ravnati taiko-le: Najprej potegnemo «s kvast o par-krat rahlo po vsem obratu. Nato začneš.lepotičitj oči, zakaj oči .so najvažnejše. Najmanjša lisa pokvari acs efdkt. Obrišemo si trepalnice in obrvi, da ne ostane puder na njih, nato vzamemo črno palčieo z ostro konico tako, da se da vsaka obrv ali trepalnica posebej pobarvati. Obrvi je treba barvati od znotraj na zunaj tako, kakor rastejo. Barva ne sme nikoli segati čez obrvi. Oči se pobarvajo na zgornji in spodnji trepalnici, tik ob resnicah, in sicer z zelo ozkimi progami. Plast barvila mora brtii zelo tenka, sicer se ne tla razmajati. Zgoraj proti sencu se lahko pobarvani del nekoliko podaljša, da dobe oči podolgovato obliko. Vendar pa je treba Nikdar ne boste vedeli, kako dobra je cigareta, dokler niste kadili Camel Ne glede na to, kako srečen je dan in vesel večer, noben kadilni prijatelj ne povzdigne veselja človeškega življenja tako kot Camel. V Camels je najbolj izbran tobak, ki raste po celem svetu. Nikdar ne utrudijo vašega okusa in nikdar ne pustijo cigaretnega po-okusa, ne glede na to, koliko ste jih pokadili. V Camels je zavita vsaka dobra tvarina, kakoršno ste kdaj želeli v cigareti. V te cigarete gre vse znanje in izvežbanost največje tobačne organizacije na svetu. Najboljši turški in ameriški tobak. Najlepša mešava. Celo cigaretni papir je najboljši, ki se izdeluje za nje v Franciji. Nobena druga cigareta ni taka kot je Camel. Pri najbolj razvajenih kadilcih sveta je najbolj priljubljena. Ako še ne poznate kakovosti Camels, jih poskusite. Ne imejte nikakega dvoma, ne glede na ceno, katero ste pri volji plačati, nikdar ne boste vedeli, kako sladka in prijetna je cigareta, dokler ne poskusite najboljšo, ki je bila kdaj narejena. Vzemite Camel! Camel CIGARET paziti, da ne nastane namesto le POSESTVO pega, pikantnega izraza. karika- štev. 99#v Dolenji vasi pri Cerkni tura ali maska. c; ^ pr(Kia skupaj ali pa po de- Puder mora biti naravne, ne Uh> Kdar w ^ pi£e M . preveč intenzivne barve. Na obr- Anton Kebe> Qakdale, Pa. vi, oči in trepalnice puder sploh ■———---- ne sme p-ritii, ker bi bil s tem ves obraz »pokvarjen. Usta pridejo na vrsto zadnja. Na zatlsnjene ustnice pride samo v sredino malo intenzivno rdečega barvila, ki sc potem previdno razmaže, da nikjer ni pretrgana linija ust. Žen-ike si :zelo rade nalepoitičjo usta v obliki zelo majhnega srčka, dani talcih ust. ni vsak deležen. Pravila veljajo seveda samo za lepotiče-nje k večernim prireditvam, čajankam in diivžsa/bnim veče~om. Ha n in ulica pa ne prenašata ko-smetičnega preobilja. Hiučenburg — protektor dunajske umetniške razstave. Na Dunaju se pripnavija razstava vodilnih nemških slikarjev sedanjosti. Protekrtorat nad to razstavo je prevzel avstrijski zvezni predsednik dr. Ilainksch. V imer.u avstrijske vlade je nato prosit avstrijski poslanik v Berlinu dr. F'i aiik. prezidenta nemške republike, liindenburga, da bi tudi on prevzel pokroviteljstvo obenem z dr. ilainisehem. HLndenburg je prošnji ugodil in tako se bo vršila razstava pod sloupaiflm prot*k-t?ra*f,m avstrijskega in nemškeg-t državii/ga predsednika. % Aretiran defravdant. V Sarajevu je uradnik tamkajšnje tobačne tovarne Aibdikadič Murat poffieveril 26,000 Din., ki jih je prejel od delavcev za čev-Ije, ki jih je doba/vila Hrvatska čevljarska zadruga. Abdikadič y bil izročen državnemu pravdni-št vu. OPOMIN DOLŽNIKOM še izza starih časov, katerih še nisem nikdar nadlegoval. Zdaj jih pa opozorim, da mi plačajo, če so možakarji. Če se ne spominjate podpisanega imena, potem morda pod imenom Joe Collins ali pa Joe Pumpman, pod katerim ste me vedno klicali. Kdor se ne bo javil do 30. aprila, ga bom pa jaz pozval s polnim imenom. Joe Kolenc, 1500 North Broadway, Joliet, 111. (2x 18,19) VDOVA 25 LET STAKA z enim otrokom išče službo pri mali družini. Mary Slama, Box 425, De Kalb, 111. (2x 17,18) NAZNANILO. rS? NAPRODAJ PIŠČETA in jajca za valenje od velikih White Rock kokoši, kakor tudi od več drugih različnih vrst, fa-motzne White Leghorn za katerim stoji poroštvo in zadovolji, vost. Za cene in druga pojasnila pišite na: MRS. GEO. KOSS, Broadhead, Wis. Rojakom v Sheboygan, Wis., Kenosha, Wis. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. KOREN, katerega toplo priporočamo. On je pooblaščen pobirati naročnino m naročila za razne knjige, ki jih ima "Glas Naroda" v zalogi, kakor tudi naročila za oglase. Uprava "Glas Naroda". v NAZNANILO. Rojakom v Chicago, III., naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. FABIAN, ki je pooblaščen pobirati naročnino, kakor tudi naročila za o-glase in knjige, ki jih ima ''Glas Naroda" v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni zavedno zaspal soprog oziroma oče FRANK DOBERDRUK. Umrl je 3. marca 1926 v Gill Hospital v SteubenviUe, Ohio. Doma je bil iz Prečna pri Novem mestu na Dolenjskem. Zavarovan je bil pri Southern & Western Life Insurance Co. in član postaje štev. 1 I. S. & T. W. Union. Pogreb < -« inin ponižnost tako ljubezni vredno. Takim značajem ne povzroča i»oniy..t nj»- pivil ljudmi nikake l>olesti. Sploh pa ne uvi-ino!o. da te razkačijo. — jo rekla s .-jhlinje-»Hrom. Oprodi. Človek .j'- -nžen.j tradicij in osramočena primi. »/na. na madež, niževaln<>, če izve. da je u i?. !,i i-ue. k.Miin »i< -i, i usmiljenja. T«- ideje p.i ne odrtehtajQ \Kpru<» tw»j«' vevje %trpl ji vo»ti. Kne/ -»> z obema rokama npr] na mizo ter zrl z neh-Kiijonim ure-^ ne.-enjem na N\njo svakinjo. le?* ne i azii m m. — je vzkliknil nestrpno. — Kaj pomen ja-1| ' l'j«:.j». /.;lula dobro ime njenega očeta rn s\x>-v moža. Kaj n ore nedolžno dete za to hi kakšen madež more imeti na sebi v «>• «h kišeau>-ko mislečih ljudi.' Žali bog pa prevladujejo !ia svetu 'ii a' • n k »-. i ::i sovraštvi« in Ijtwlje, ki r»e imenujejo kriotfi-aii> . «.. ju \ t uin.ikn.-jo |» • 1 . lov. kom. zaznamovanim od nesreče ter sm.itr;fja za le-ulež to kar ni bilo nikdar njih krivda. Globoko 11 '»»" - ni . azo.-arau, Stgr-.l, »la ne cga tega. — je rekla. — Rekli mi le. da je In- nezakonska hči . . . Tako, ro pravijo .' — jo je prekinil knez ter nadaljeval, nči-no zelo "iajsan. — Hva a liogn, da ne pravijo niče>ar drugega. I»a mas prav. ."e l»i irrs to izvedela. bi ^e čut H a globoko poniji.' u li svojega ponora in radi ljudi, temveč radi mene in T ž »n o" - I »o i cm bi bi! jii/. 1 :kaj. da jo zof>et postavim na noge. Mogoče bi bi-r, !,» ■ 'ki izve. kar . • znano tebi. Ker pa že veš nekaj, je f»"i;s--. da ti po Vi 'i 11 vse. da mi ipoinajra.š prikriti to pred Iris. Ali si Vedela, da je imel tvoj oče sestro? -1'1«! jc i kimala. — -a v -e na -vetu bi ne mogla govoriti. Dobro. — |H /inal sem Marijo Vrbsko ter bil pogosto v njeni li si, potem ko -e je ]>oročila r .)•' I" -vetil diplomaitični karijeri in glaVhlo se je. da se mu " ' • > lepa !» b eno It. Bi! j'.julniznjiv in dofrcr ter miren, jasuio mi-lee elovetk, a vendar mogoče mu/, za svojo čudovito lepo ženo z ii-mimnn nem. ki je peirebovala močne opore, da -e ne izpodtak-n- in pad• . . . kajti to ubogo srce je bilo vroče in zaslepljeno. No. Haven>betga so našli nekega dne mrtvega v postelji, — s krogljo v sHiieih. \ -i so domnevali, da je izvršil samomor iiz nepoznanih razlogov. Irix j, bila sjt^ra takrat pol leta — ter ni niče-sar vedela o rnbi, k-> jo je zadela, — .i njena mati je bifa strašno mrzla in brez-e u' na. uganka za v-e. Naenkrat pašo se pojavile v mestu govorice, i -o < znaeile Marijo K»ven-b< i ško kot morilko svojega moža. Iz -ajnee s<« je razvil vihar. Na-topda so priče. i bilo mogoče do-eči pomiloseenje uboge žeotske. a njeno lastno obnašanje v sodni dvorani je izreklo obso^lbo. Kralj se ni hotel po-hi-žiti svoje praviee in . . . doprimešena je 'bila ži*tev . . . Knez se je obrnil vstiran. globoko ginjan. Tudi Sigrid je preble-de:a ter >e morala liiislunti z rokama na muzo. in t tem. da je umrla ta ženska, — Vrbska, — aa niorisču? Da jc krvnik, — o Hog. — je stokala preplašena, ko je knez pi.vc-.il glavo. Nato pa je knez nadaljeval: — Tvoji Ki a riši so adopt iiali otroka ter ga vzgojili kot -jvoije-ira. Ah laznams sedaj, da so daleč ml domovine, kjer jih je vse spominjalo na ono strašno . . . (Dalje prihodnjič.) 27. marca: Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg. 31. marca: Berengarla, Cherbourg; Suffren Havre; Arabic. Hamburg; Republic Bremen. 3. aprila: Majestic. Ch<-rlK.ur?r: France, Havre; Volendam, Rctt^rdam; Mutn-c-hen. Bremen; Or«Iun:L, Hamhurg. 7. aprila: Mauretan. a, Ch.-rlnnn pr; Pres. Ilar-dinf?, C!n-ri)ourgr. I{rf7nen. 8. apri'a: Thuringia, Hnmburg. 10. aprila: PA lil S. HAVRE; SKUPXI SZLET. Leviathan. Cherbourg; Homeric, Cherbourt?: Belgenland. Cherbourg. 14. aprila: Auuitan a, Cherbourg; George Washington. Cherbuorg, Bremen. 15. aprila: De Grasse, Havre; Yourck, Bremen. 17. aprila: Olympic, Cherbourg; Andania, Hamburg, New Amsterdam, Rotterdam. 20. aprila: Columbus, Bremen. 21. aprila: Berengaria, Cherbourg: I .a Savole. Havre; I>res. Harding, Bremen. 22. aprila: Bremen, Br«*mt*n. 24. aprila : Majesti«-. Cli«*rbnnr?r; Franco, Havre. 29. aprila : Mauremnin, Cherbourg; America, Bremen. 29. aprila: Iierlin, Kremen. 30. aprila: Levilathan, Cherbourg. 22. maja: PARIS, HAVRE, DRUOI SKUPXI IZLET. 22. Junija: MARTHA WASHINGTON, TKST; SKUPXI IZUET 6. julija: PRESIDEXTE WILSON, TRST; r>!:i.:Gl SKUPXI IZLET. Cherbourg; Homeric, Novice iz Jugoslavije Aretacija grškega defravdanta v j nadstropje. Pri tean je prišel vsled' Zagrebu. ! neprevidnosti z ntli predmetov, ki m. nav.d. ru- v Kdlsonnvem anajnu. Hesnam f«- vam na prošnjo poiljt-. f-lružni. e. kj»-r ao ^ktridne potrebič.ne razstavljene ter na za udobnoMt občinstva. 270 Canal St 66S Broadway 15 East 125th St 20 Norfolk St 124 Wc« 42d St 362 East 149th St 10 Irving Place 151 East 86th Sc 555 Trcmont Ave 310 E^it Kingsbridgc Road V»e razen Irvincr Place, »o zvečer odprte. Za popravila poteličit« Manhattan—W'atkln* 3>»0<» -podnevi in ponočt Bronx—Mott Haven 13»K> The New York Edison Company -Vn V0x0 službo. * " I rving Place & 15th St 393 Severn^ Ave at W 32d St redkega kalibra. To je prrški bančni ravnati j Spiridio-n Skiades « Kria. kr je glasom tiralice grških oblasti protieveril, nič manj kot 32 oni i.join o v draihem in srečno pobegnil preko jirr^ke meje. Kakor je sporočila krfska poli-eija, je Skiades odpotoval s parnikom v smeri prati ftnsa'kn ali Trstu. -Tnir. policija na Sušaku se je prizadevala, da bi Sfciadesa takoj vlovila. čim bi stopil ua jusro->iova?.is»ko zenvljo. Toda to ji ni kipelo. Ker pa so nekatedi mo-menti le jrovorili zato, da je Skia-de- že dospel na Sušak in se takoj i odpravil z brzoviakonn v Zaprrelt •-e je šef .-n.ša^ke policije Ujčie takoj potlal iLa poit in je pribitel na zagrebško polieijsko ravnatelj-tvo. >i zagotovil potrebno asistenco in >e poda.l na lov po hotelih. Tn res '.li t.raja'lo dolgo, da je Ujeič raiz-krinkal in aretiral v ne/kem hotelu d e f ra v d a\n ta ?sk i a de sa. l'r; takojšnji preiskavi je Vjčie našel v S3ciade«sovi ^prtljagi čeke ; nakazili na več milijonov draheon ter gržkili bankovcev nad en milijon drahem. Navzlic tem jasnim dokazilom defravdacije pa je škiades ogorčeno protestiral proti aretaciji, s jiovdarkom. da je iz G-rite /jbeža-l iz političnih razlogov. Morilec spoznan po 7 letih. l>ne 19. novembra I91S je neki vojak ustreli! s pitško tajtnega agenta iz Bačike Palanke. Matijo Salterja, in sicer brez vsakega vzroka. Se istega dne je prebo-del z bajonetom tudi kmeta Petra Apia, nakar je izginil brez vsakega/ sledu. Vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna in to tem bolj, ker morilca nihče ni znal natančno opisati. Šele te dni, po 7 letih, ga je .spoznal mlinar Ha.k. ki je prišel slučajno v Pa-lanko in ga takoj izročil piilieiji. Morilec je kovač Raj ko Tesle iz I voznice. Dva mornarja utonila. Blizu otoka. Raba je na odprtemu morju zalotil vihar manjšo trgovsko ladjo "Ante Tarte" ter jo prevrnil. Pri tej priliki sta utonila dva mornaTja, dočrm so se o-stali trije srečno rešili. Lift zdrobil glavo mesarskemu pomočniku. Ga vr ilovice vi tovarni sal aim v P e* rinji se je pripetila tesoka nesreča. V t<\j tovarni se celo ^imo dela na veliko. Iter je Kima prava sezrvna za izdelovanje salam. Kost strokovnjaki so zaposleni Italijani. dočim «o pomočniki ponajveč domačini, ki so se v tovarni izučili mesarske obrti. Salan\» se suše v posebnih so"ba4i v tretjem nad-stropjn, kamor dvigajo blago »n ljudi posebna dvigala ali lifti. Tako se je te dni pomočnik Tone Muškoo 2 liftom povzjiel v tretje ga nadstropja ]>adel mrtev v pritličje. Obesil se je, ker so mu tatovi odnesli cekine. Sel jak Vel j ko Milotič iz Budo-ve v Hercegovini je bil znan kot velifc sti-kač. Te dni so mu neznani zlikovci odnesli blagajno s ee-k.ini, česar ni mogel preboleti. Po d vodne vnem rsnzmislja nj'ii in brezuspešnem zasledovanju tatu je .šel mož v domač hlev ter se tamkaj obesil. Krvava razdelitev posestva. I >i m it rije Jo v a no vie iz vasi ri-iiik ])?i Le-tkoveu v Srbiji je imel zakonskega sina Svetozarja in nezakonskega Vladi m i rja. Pred krat kini je odredil razdelitev svojega posest-va med oba brata. Ker pa je bil Vladimir nezadovoljen z odmerjenim deležem, je v jezi pograbil - »sko .pivško in ustrelil z njo ".uv. "ota in brata. Dvojni morilec je bil takoj »retiran in izročen soidlšču, v zapore pa so privedli tudi njegovo zaročenko Ljubico, ki je osumljena, da ga jc nahujskala k strašnemu dejanju. Svengali hipnotiziral slavonsko mladoporočenko. Zamimiv dogodek sc je odigral nedavno v vlaku med Naši earn i in Osijekoni. Znani hipnotizer Sven-ga'li je sedel v vozu skupno z, neko mladoporočenko tz našieke o-koliee, ki je imela v roki košar. )aje. Ženska je nenadoma začutila [>ogled hipno tika in se je za gledala v njegove oči. To je bila njena katastrofa. Kmalu je namreč zapadla v hipnotični -en. S ven ga I i je nato izjavil, da je v vsa-ikem jajcu en cekin, nakar jo je prebudil. Ženska pričela jajca takoj odpirati in iskati cekine. Razbila jih je že deset in bi jili go.to-vo Še več, da je ni Svengali opo-zoril, naj preneha z brezplodnim delom m ji je plačal za vsako razbito .jajce po 2 Din. Šele potem, ko so j i pomniki razloži i. kaj se je ž rajo zgodilo, se je ženska prekrižala in vzkliknila: "Oh. vari nas bog tega vraga, ki hodi v človeški podoibi po vagonih in se norčije iz slavonskih žensk". Železničar r.strelil ženina. Xa postaji Xeniili pri Zeleniki v Bo.-ni so potegnili pijani »vanje na povratku s svatbe mladega se-ijaka na voz. IŽelezničar ^Inič-kov.ski je pri tem tako nerodno manipuliral s puško, da .se je sprožila. Krotgla je zadela žanma v tilnik in ga na mesitu usmrtila. DOMAČA ZDRAVILA V zalfigi imam Jetlllne diSave, Knajpovo ječmenovo kavo ln im-portirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v ka-je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete našli še mnogo drugih koristnih stvari. Math. P e z d i r Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. kakšen je vaš ŽELODEC? Moj jc zdrav, hvala vam. Ni bil vedno tak Prav lahko se izn<-hite važega zaprtja, neprrbave, želodčnega prehlada, izpehavanja, napi-hnj«=-nosti srca, kislega želodca, ner-voznoetl, neprebave, glavobola Itd., Istotnko kot sem se iznebit jaz. Ne pošljite niti centa, kajti Vf-m, da bo Imelo to zdravljenje Iste uspehe pri vas. Pošljem ga vam poštnine prosto. Ko se je izkazalo, da je pregnalo vaše želodčne nerede, mi lahko pošljete en dolar. Ali ni to zaupanje znamenje poštenosti? Pišite sedaj. Naslov THEODORE H. JACKSON Stratford Bldg., B-66, Syracuse, N. Y. NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUDMAN. ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelaudu ter nam sporočil, da namerava tudi" v Cleve-landu vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil v Indianapolisu. Mr. Rudman je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprava "Glasa Naroda". Klobase in SUHO MESO, doma sušeno pošiljam sirom Amerike od 10 lb. naprej, proti expresnem prevzet ju po 38 centov funt; poštnine prosto; imam tudi želodce. JOHN KRAMER 5301 St. Clair Ave, Cleveland, O PBVA IJT NAJSTAREJŠA XCVAENA TAMBURIC V AMERIKI— ki Izdeluje najboljše tam-burice ln glede dela prekosi vse tvrdke te vrste. Tamburice iz moje tovarne so priznano najboljše glede oblike, točnosti in glasu, kar rri-čajo priznanja, zboren* In poedincev. Naročeno bla-K<~ poSlljain v vse kraje sv« a. PiSite po cenik, katerega poSIjem zastonj. IVAN BENČIČ 4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO . (stare in nove zaveze) Knjiffa je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 OorUasd* Strut „ Hew York, N T. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor ]« BAsenjen potovati stari kraj, je potrebno, da j« u Cančno poučen o potnih liatlb. prt IJa-gl in draglb stvareh. PoJaJEclla, ki tub jib o&moresB-datl vsled nsfie dolgoletne IskuAnJe Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par« nlk«, ki bnajo kabine tudi v III. reared a. &l*omm »»rt BuriiUki pMten ki je stopila v veljavo s 1. joiljeM JJ024, sam ore J o tudi nedržavljsi« dobiti dovoljenje oetatl r domovin eno leto in ako potrebno tudi deU toasdema dovoljenja isdaja ralni n« finim komisar v Waab inxton, D. O. Proinjo sa tako do voljenje se lahko napravi tndi -New Torku pred odpotovanjem, te ■i pottje prosilca » stari kraj gU soa nanovejie odredbe. KAKO DOBITI SVOJ CD SB 8TABEOA KRAJA Kdor Sel] dobiti jorodnlka al ■vojea la starega kraja, naj aas prej piše sa pojasnila. la Jngoala ▼Ue bo prlpoKenib v prihodnji! treh letih, od 1. JuUJs 1924 naprv vsako leto po §T1 prišel juioev. AmeriXkl driavljanl pa mboi«] SoMtl sem lene tn otroke do 1&. Is te bres, da bi bill štptt^ kvoto. T rojena oeebe se tndiT^ «t«jeje Evoto. 8 tarifi ln otroci od 18. ft> SL lete amerliklh drfsvijanev » ▼ kroti PUM g ge; tudi preko Trsta aamoreje Jm-goalovanl sedaj potovati Frank Safcser State Bank 82 Gortlandt It.. H«w Tark 7 Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI "G1 a s N aro d a ROJAKI, NABOCAJTE SB NA •GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ig Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnik la-ših in mrkih. Premogovna industrija v Ameriki. Detektivska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani. Inženirska čuda preteklosti. Gumi j — novo zlato svetovne finance. Strašna bolezen — rak. Doživljaji lačnega v New Yorku. Tam za brezami. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord (Jur-zon. Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. Hjalmar Branting. Kitajska. Sunjatsen. Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel Eindenburg. Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin. Vpliv podnebja na duševne bolezni. Raznoterosti. Smešnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAVNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT STREET NEW YORK OH v* ■* ■ ■