tfeTO XX. — številka 41 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jerice, Krai.j, Radovljica, Skofja Lo-^ in Tržič. — Izdaja Časopisno pod-Jetjj »Gorenjski tiske — Glavni in zgovorni urednik SLAVKO BEZNIK U A S I L O, SOCIALISTIČNE KRANJ — sobota, 3. VI. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhab od oktobra 1947 kot tednik; Od 1. januarja 1958 kot poltednilu Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko.1 Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob -redah in sobotah LJUDSTVA ZA GORENJSKO Novo republiško vodstvo SZDL GO socialistične zveze razpravljal o samoupravljanju na področju vzgoje in izobraževanja — Izobraževalne skupnosti čaka veliko dela V Ljubljani je bila preteklo sredo 1. seja republiške konference SZDL. Na konferenci so izvolili za novega predsednika Janeza Vipotni-ka, dosedanjega zveznega sekretarja za izobraževanje in kulturo, za sekretarja pa dosedanjega sekretarja GO SZDL Vitjo Rodeta. Razen tega je konferenca izvolila še 33-člansko predsedstvo, 7-članski izvršni odbor, 18-član-eki nadzorni odbor, 13 članov za zvezno konferenco SZDL in 3 člane nadzornega oabora zvezne konference. Dan poprej je GO SZDL razpravljal na zadnji seji, ki se je nadaljevala tudi v torek dopoldne, o uresničevanju samoupravljanja na področju vzgoje in izobraževanja. Ugotovili so, da novi šolski zakon pomeni prelomni obračun med samoupravljanjem in etatizmom. Zato je pomemben prispevek k urejanju razmer na šolskem pa tudi na drugih področjih. Seveda, bo predvsem od novih izobraževalnih skupnosti, njihovega dela in ustvarjalne uporabe novih načel odvisno, kako in kdaj bo novi sistem v celoti zaživel. 4. junij — dan prostovoljnih krvodajalcev Že vrsto let praznujemo 4. junij kot dan prostovoljnega krvodajalstva v naši ožji republiki. S skromnimi prireditvami in priznanji se želimo zahvaliti številnim, neimenovanim, požrtvovalnim sodržavljanom, ki so že večkrat darovali svojo kri ter s tem mnogo prispevali k uspešnemu zdravljenju ponesrečencev in bolnikov v naših zdravstvenih zavodih. Našo zahvalo jim dolgujemo zato, ker nesebično darujejo svojo kri za skupnost v večji meri, kot bi bila to njihova moralna dolžnost. Zavedati se namreč moramo, da bi morali darovati svojo kri v skupni fond vsi zdravi državljani vsaj nekajkrat, zavedajoč se, da si le tako pridobe pravico do uporabe tega čudežnega zdravila v nesreči in bolezni. Žal pa moramo še vedno ugotavljati, da se dobršen del državljanov ne zaveda osnovnega pravila, da vsakdo lahko od socialistične skupnosti zahteva samo to, kar ji sam tudi daje. Zato je zbiranje krvodajalcev za aktiviste RK mnogokrat in mnogokje zelo težko ter tu in tam še vedno premalo uspešno. Če ne bi v takih prilikah priskočili na pomoč številni večkratni krvodajalci širom po naši republiki, bi naši Zdravstveni zavodi ne imeli dovolj krvi, brez katere pa danes ni mogoče uspešno zdravljenje zelo pogostnih poškodb in tudi mnogih bolezni. Zadostne količine krvi omogočajo našim strokovnjakom uvajanje najsodobnejših načinov zdravljenja, ki jih sicer uporabljajo samo v medicinsko najbolj razvitih državah. Želja nas vseh je, da se prostovoljno krvodajalstvo, edinstvena humana dejavnost, razvija in napreduje še bolj kot doslej. Številnim krvodajalcem, nesebičnim v dejanjih, in ne samo na besedah, pa želimo vse najlepše k njihovemu prazniku, ki bo v bodoče vse bolj predstavljal praznik človeške solidarnosti, medsebojnega razumevanja in resničnega socialističnega humanizma. Dr. Branko Stangl Prednost otroškemu varstvu Na prvi seji izrvršnega odbora Občinske konference SZDL Kranj, ki je bila v četrtek, so se pogovorili o programu in metodah dela tega organa v novi mandatni dobi. Zelo so poudarjali potrebo krepitve krajevnih organov SZDL, ki naj bi se vse bolj uveljavljali kot inicia-torji in organizatorji pri reševanju najrazličnejših pojavov in težav na njihovem območju. Največ pa so govorili o otroškem varstvu. Kljub tolikim programom, razpravam in obetom se ta stvar ne premakne in mnoge družine imajo velike težave zaradi pomanjkanja otroško-varstvenih ustanov, kamor bi lahko zaupali svoje otroke v času zaposlitve. Socialistična zveza mora prisluhniti tem potrebam in čimprej raziskati vzroke, ki zadržujejo urejevanje teh problemov. Prav tako so menili, da kaže resneje preučiti vzroke zakaj toliko otrok ne dokonča osemletke in so za to mladino še posebne težave pri zaposlovanju. K. M. Predstavniki občinskega komiteja ZK odpotujejo v Savono V ponedeljek, 5. junija, bo odpotovala v italijansko mesto Savona, štiričlanska delegacija kranjskih komunistov. Tako bodo vrnili obisk komunistom federacije pokrajine Savona, ki so bili septembra lani šest dni gostje komunistov kranjske občine. Komunisti iz Savone so pripravili gostom iz Kranja precej obširen program. Med drugim se bodo pogovarjali s predstavniki pokrajinskega komiteja v Genovi, srečali se bodo s komunisti iz raznih krajev in podjetij v okolici Savone in tako navezali še tesnejše stike med obema prijateljskima mestoma. A. 2. Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj obvešča potrošnike, da bo 10.6.67 odprlo novo prodajalno pohištva DEKOR NA JESENICAH — JAVORNIK, C. BORISA KIDRIČA 21 (avtobusna postaja Javornik) na zalogi imamo veliko izbiro pohištva, šivalnih strojev dekorativnih tkanin posteljne konfekcije in oblog za tla konkurenčne cene — potrošniški krediti Za obisk se priporoča kolektiv prodajalne KOKRA — DEKOR — JESENICE Franc Braniselj o gospodarstvu danes V ospredju lasten denar Lahko govorimo o slabem gospodarjenju v posameznih delovnih organizacijah, ne pa v celotnem gospodarstvu — Nekateri problemi LTH iz Škofje Loke Gorenjske občinske skupščine so na zadnjih volitvah Izvolile Franca Branislja, direktorja podjetja LTH v škofji Loki, za poslanca v zveznem gospodarskem zboru. V gospodarskem zboru so tov. Branislja izvolili za predsednika odbora za industrijo. Ker je v zadnjem času v gospodarstvu prišlo do precejšnjih sprememb glede kreditiranja in splošnih pogojev poslovanja, smo se obrnili nanj s prošnjo, naj odgovori na nekaj vprašanj, ki deloma zadevajo celotno gospodarstvo, deloma pa podjetje LTH v škofji Loki. Njegove odgovore objavljamo v celoti. Kako ocenjujete splošni gospodarski položaj v državi glede na omejevanje kreditov? »Omejevanje kreditov samo po sebi še ne pomeni zniževanje poslovnih sredstev v podjetjih. Ce so bili pred reformo bančni krediti pretežni vir financiranja poslovanja, so danes v ospredju lastna sredstva gospodarskih organizacij. Temu procesu v načelu ni kaj oporekati. V gospodarstvu (primanjkuje sredstev s kratkoročno likvidacijo. Ce bi bil to primer le v nekaterih podjetjih, bi lahko govorili o slabem gospodarjenju. Tako trditev pa bi bilo nesmiselno posplošiti na celotno gospodarstvo. Torej mora biti nekaj narobe zunaj gospodarskih organizacij. Recimo naslednje: Prvič, plan gospodarskega razvoja naše države ni dobro postavljen in ne obvezuje tistih, ki so ga izračunali in onih, ki so ga sprejeli. V planu ni vnaprej predviden in zagotovljen natančno potrebni obtok denarja. Drugič, niso obrestne mere izračunane tako, da bi ravno v pravem obsegu kanalizirale sredstva na zaželenem področju gospodarjenja. Tretjič, tehnika plačilnega prometa in likvidiranja medsebojnih obveznosti podjetij ne ustreza.' Ožilje, skozi katerega naj bi se pretakala finančna sredstva, je pogosto zamašeno). Vsi dolgujemo vsem in vsi terjamo od vseh ter z dragimi tožbami drug drugemu blokiramo žiro račune« če v gospodarski organiza-« ciji »zaškriplje«, se to hitro pozna na osebnih dohodkih delavcev; na drugi (Nadalj. na 3. str.) Potrošnike postrežemo prek svojih skladišč ali direktno iz skladišča tovarne. Na željo vas obiščejo naši predstavniki. STANDARD industrija usnja, kemičnih izdelkov in plastičnih mas — KRANJ, Savska c. 20 a — NOTRANJA POLITIKA SOBOTA - 8. junija 196T Program dela občinske konference SZDL Radovljica Jeseni o zdravstvu in o šolstvu Nove krajevne organizacije SZDL nameravajo ustanoviti na Bohinjski Beli, v Zasipu in v Ljubnem V Radovljici je bila prejšnji teden prva seja novega izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali o delu prve, ustanovne seje občinske konference in o letošnjem programu dela. Ker so že na 6eji konference veliko govorili o utrjevanju krajevnih organizacij SZDL, so tudi na prvi seji izvršnega odbora posvetili temu veliko pozornosti. Prva naloga je torej organizacijsko, kadrovsko in teritorialno utrditi krajevne organizacije, ki jih je v občini 15, razen tega pa bodo v juniju ustanovili nove krajevne organizacije v tistih krajih, kjer to želijo. Po dosedanjih podatkih želijo svoje krajevne organizacije še na Bohinjski Beli, v Zasipu pri Bledu in v Ljubnem, tako da bo potem v občini 21 krajevnih organizacij. Na seji so se dogovorili tudi o tem, da naj bi krajevne organizacije ponovno pregledale svoje člane v občinski konferenci SZDL. Kaže namreč, da krajevne organizacije niso povsod povsem pravilno dojele — ko so zbirale člane za občinsko konferenco — da traja mandat dve leti. Zato bo treba ponovno pregledati seznam članov konference, razrešiti tiste, ki se dveletnemu man-. datn odpovedujejo, in kooptirati nove člane. Letošnji program dela konference obsega predvsem dvoje temeljitih razprav, ki jih bodo pripravili za seje jeseni. V septembru bodo na seji konference razpravljali o zdravstvu v občini. Menijo namreč, da je trenutno to področje najbolj aktualno. Razpravljali pa bodo več o učinkovitosti zdravstvene službe v občini kot pa o finančnih vprašanjih. Na dnevnem redu seje konference, ki bo predvidoma v novembru, pa bo šolstvo v občini, predvsem njegova materialna stran, načrti za nadaljnji razvoj in pregled številnih razprav o gradnjah novih šol. Takrat bodo znani tudi že prvi rezultati dela izobraževalne skupnosti radovljiške občine, predvsem njen program. V radovljiški občini so nujno potrebne nove šole v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici, razen tega pa so nekatere šole potrebne hitrih odaptacij, ena — v Lipnici — pa dokončne zgraditve. Prizadevanja družbe, da bi delovne organizacije namenile za šolstvo l,5*'o °d bruto osebnih dohodkov, niso naletela na ueoden odmev. Ce so v delovnih organizacijah že razpravljali o poročilu občinske skupščine, so navadno sklenili, da so za plačevanje tega prispevka, vendar za šolo na njenem področju (Plamen Krapa npr. za šolo v Lipnici, Elan za šolo v Begunjah, blejske delovne organizacije za novo šolo na Bledu, Veriga za šolo v Lescah itd). Prioritetni red gradenj, sprejet na seji občinske skupščine (Radovljica, Bled, Bohinska Bistrica), je s tako politiko ogrožen. Ce pa bi vse delovne organizacije 5 let namenile 1,5% od bruto osebnih dohodkov v skupni sklad za gradnjo šol, bi lahko zgradili vse tri šole. Po vsem tem torej kaže, da je temeljita razprava o šolstvu v občini res nujno potrebna. A. Triler Tesnejša povezava med borci Zadnje čase so postali odnosi med občinskim združenjem borcev NOV in krajevno organizacijo prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 na Jesenicah tesnejši. Poglobili so se odnosi med borci dveh generacij. Komunisti iz Pordenone na Gorenjskem Kranj, 2. junija. — Danes dopoldan je prispelo v Kranj 35 komunistov iz italijanskega mesta Pordenone, ki so prišli na krajši izlet po Gorenjski. Kot najboljšim komunistom jim je ta izlet pripravila pokrajinska federacija iz mesta Pordenone. V Kranju so si ogledali tovarno Savo in se pogovarjali s predstavniki kranjskega občinskega komiteja ZK o političnem delu. Jutri, v soboto, pa bodo odpotovali na Gorenjsko. Ogledali si bodo Begunje in druge kraje. Spremljali jih bodo predstavniki občinskega komiteja ZK v Radovljici. A. Ž. Organizacijo prostovoljcev- ] borcev za severne meje čakajo letos in prihodnje leto dokaj odgovorne naloge, če hoče ob 50-letnici bojev za severne meje, ki bo prihodnje leto, pripraviti dovolj dokumentarnega gradiva in dostojno proslavo te važne obletnice. Kot vemo, je bilo v arhivih univerzitetne knjižnice v Ljubljani pred vojno zbrane precej dokumentacije o bojih za severne meje ter o borcih, PANORAMA * PANORAMA Q PANORAMA . f gorenjski kraji Zapiski iz (Nadaljevanje) Napišem naj še, k; se ljudje včasih mučil do. Vasi Godešič, Ret Gorenja vas ležijo na bregu reke Sore. Po« bregom izvirajo stud? iz njih so včasih znos vodo za ljudi in živi glavah do hiš. To n3 delo so opravljali še približno eto leti. Pozni začeli kopati globoke njake (25 do 35 m), obJ z naravnimi skalami, vodnjakov je v Retečj več. Iz teh vodnjakov s pali vodo z vedrom, jenim na vrv, ki se je I jala na vreteno. Kasnej naredili »pumpe« (črpj na ročni pogon. Ti voi ki so zelo zanimivi, L rečemo, da je bila J umetnost zgraditi 35 ni bok vodnjak in ga oblcd skalam!: Se pozneje so je v teh vaseh začeli l kapnice; pravili so jim 1 ne in zelo so se hvaii njimi, češ »kako je fletno, ko imamo vodo ir.a«. Razumljivo, saj so Možje pred Kolumbom Nova dejstva in domneve o odkritju Amerike Končno je zgodovina priznala starim skandinavskim pomorščakom, kar jim gre. Le-ti so namreč že petsto let pred Kolumbom odkrili Ameriko. V zadnjih letih so na Novi Fundlan-dlji našli sledove vikinške naselbine in z najmodernejšimi postopki ugotovili, da izvira iz leta 1000 po našem štetju. celo svojo kolonijo, imenovano Irland Mikkla »Velika Irska). Vikingi so jih pregnali iz Islanda in jih imenovali VVestmanni. Erik je torej poznal svoj cilj, ko je zapustil fjord Breida. Nameraval je pleniti po obalah Grenlandije. Bil je razočaran. Nikjer ni našel plemen, le napol porušene slamnate koče so še spominjale nanje. Erik je tu prezimil in spomladi spet iskal VVestmarcne. Ob gren-landski obali je plul proti severu in pristal ob neki gori, 800 km od današnjega Kap Ferevvella. Z vrha je neki Viking opazil na zahodu kopno. Z najvišje gore Grenlandije (2225 m) je bilo ob jasnem vremenu moč videti najvišjo vzpetino Ba-ffinove dežele Erik se je odločil pluti v to smer in je upal, da bo tu našel West-manne in njihove črede. Na jugovzhodu Baffinove dežele so pristali. Nihče ni slutil, da so bili prvi Evropejci, ki so stopli na severnoameriška tla. Tudi Baffinova dežela Erika ni zadovoljila. Polarne vode labradorskega toka so napravile deželo še bolj n< gostoljubno kot je bila Grenlandija. O VVestmannih Poletje leta 981. Na zahodni islandski obali se je danilo. Nekaj čez polnoč je. V tem letnem času na skrajnem severu nikoli ni prave teme. Sonce zaide le za nekaj ur. V nekem zalivu fjorda Breida je bila zasidrana ladja. »V fjordu je mirno, na nebu ni oblakov. Kaže, da ne bo viharja. Brez skrbi lahko jadramo,« je menil neki čokati Viking in napeto opazoval okolico, da se ne bi pojavili zasledovalci. Tako se je začelo potovanje Rdečega Erika, ki je vodil skupino svojih rojakov prek divjega morja do neznane obale severnoameriške celine. Erik ni iskal novih dežela. Moral je bežati. Rojaki so ga zaradi uboja za tri leta izobčili iz plemena. Po islandskih zakonih ga je v tem obdobju lahko vsakdo nekaznovano ubil. Običajno so se podali izgnani Vikingi proti vzhodu, kjer 60 ropali po evropskih obalah. Erik je jadral proti zahodu, toda ne popolnoma v neznano. 2e takrat so vedeli, da je zahodno od Islanda že kopnina. V zalivih jugozahodne Grenlandije so keltska in piktska plemena ustanovila ni bilo ne duha ne sluha. Pleniti ni imel ničesar. Poletje je izkoristil za lov in se potem vrnil na Grenlandijo, kjer je čakal, da je minila doba izobčenja. Spomladi 984 se je vrnil domov. Ko je plul mimo južne Grenlandije, se mu je porodila želja, da bi tu ustanovil vi-kenško naselbino, kjer bi bil kralj. Dovolj rojakov je našel, ki so bili pripravljeni živeti z njim. Junija leta 985 je tisoč mož in žena z živino odplulo na Grenlandijo. Leta 985 je priplula iz Norveške na Island trgovska ladja Bjarnija Herjollssona. Le-ta je s svojim očetom tu trgoval. Očeta ni našel, ker je šel z Erikom na Grenlandijo. Podal se je za njim. Skoraj je že dosegel obale Grenlandije, ko je nastal vihar. Ladja je postala igrača razburkanih valov. Ko se je vihar polegel, je zagledal na zahodu kopno. Bila je vzhodna obala velikega otoka, ki I ga danes imenujemo Nova Fundlandija. Na kopno sicer ni stopil, toda vseeno je opazil, da je dežela bogata z gezdom. Ko je na Grenlandiji našel oče-ta in Erika, se je sramoval priznati, da ga je vihar vrgel na neznano obalo. Grenlandija nima lesa, zato so ga vezili z Norveške. Leta 995 se je Erikov sin Leif spomnil Bjarnisovega pripovedovanja glede gozdov. Po P-tih dneh je Leif dosegel Trinitvbai na Novi Fundian-diji. Ladje so se vrnile bogato obložene z lesom. Leta 1003 je islandski trgovec Thorfinn Karlsefni s štirimi ladjami dospel na Novo Fundlandijo. Zgodovinarji trdijo za šest ekspedicij, da so pred Kolumbom prišle do severnoameriške celine: 981: Rdeči Erik, 985: petintrideset ladij, 985: Bjarni Herjolfsson, 995: Leif Eriksson, 1003: Thorfinn Karlsefni. Miha Klinar: Mesta, ceste in • III. DEL — Jaz sem pa mislila, da st« pravi bi tis! »Die Front braucht Soldaten!« se rr" nega, da spomni ženske, da je vojna, ka*' »Wir miissen bald bcginnen eine neue 01* kakor da bo sam sodeloval v novi ofenzi*' mnenju pognati Italijane še globlje v It»lt danje in staro avstrijsko ozemlje, izgub'1 v prejšnjem stoletju. »Mir, mir, a ne ofenzive!« se oglasi D«* roškem dialektu s pogrkujočim r, ki b«* poudarek. »Mir, tako je, mirrr, mirrr. Tako s.- ' jevanjih je že sam cesar sit!« se oglašal 1 »Ja, das seid ihr, VVindische! Ich versf'J zente unser beriihmtes und machtiges ' sehen! Aber daraus vvird es nichts seiaj S' Sieg naher gebracht!« »Lahko bi marnjal po slovenje,« se " možakarja nehote izzvala, pa tudi druge * kar govori slovensko, če jt. že razumel \A ki si ga želijo vsi ljudje, a najbolj voi3' v ušesa in dušo. »Ich bin kein VVindischer! Ich vv;" A kdo ga sili, da bi bil, če je mestni me »slovenje marnjanje«. A če mu ni <* >ofc tišče«. »VVas?« se možak še bolj razčeperi. 0" pred vindišarskimi gobci? O, ne bo se i'1 mazal rok »z vindišarsko golaznijo! N>: priti!) bo prinesla cesarju popolno zm^ cesarska ozemlja, vse tja do Pada in še ^ zopet zategnil vajeti in obrzdal »golaz^ staro in slavno monarhijo v ruševine r novih samostojnih državah« na ozeml'1 cesarstva. »Mensch, sind sie verriickt,« je možak* celo nekemu Nemcu. Tako govorjenje l»' marveč za cesarja samega. 2ene imajo > GLAS * 10. STRAN Vreme Območje padavinskega vremena, ki se je zadrževalo nad našimi kraji, se je umaknilo proti jugovzhodu. Ob severnih vetrovih je začel dotekati nekoliko toplejši zrak, Nad zahodno Evropo se krepi področje visokega zračnega pritiska. Temperature danes (petek) ob 13. uri: Planica 17 stopinj, Jezersko 16, Kredarica 2, Br-niki 20, Ljubljana 21, Koper 21 temperatura morja 20 stopinj Celzija. Napoved za soboto in nedeljo: pretežno sončno v popoldanskem času zmerne po-oblačitve in posamezne nevihte. Tudi v začetku prihodnjega tedna bo prevladovalo sončno vreme. Nekoliko topleje bo. Možne so le posamezne popoldanske nevihte. Turistične informacije % Bohinj — Zaseden je Mladinski dom, hotel na Voglu pa je zaprt. V drugih hotelih in pri zasebnikih, je dovolj prostora. £ Bled — Zaprt je hotel Lovec. Dovolj prostora pa je v drugih hotelih in pri zasebnikih. 0 Kranjska gora — V Kranjski gori, Podkorenu, Gozd-Martuljku in Ratečah je dovolj prostora v vseh hotelih, gostiščih in zasebnih turističnih sobah. f) Vršič — Prostor je v Erjavčevi koči, Tičarjevem domu, Koči na Gozdu in Mihovem domu. Koča v Krnici je zaprta, vendar pa jo planincem oaprejo, če prihod Prireditve v prihodnjih dneh • V muzeju na Loškem gradu v Škofji Loki je odprta razstava grafike in slik slikarja Borisa Jesiha. • V soboto, 3. junija (danes), ob 17. uri bo na Titovem trgu v Kranju promenadni koncert pihalnega orkestra. Koncert prireja Turistično društvo v Kranju. % V nedeljo, 4. junija, bo na Lubniku zbor planincev. Prireja ga planinsko društvo Skofja Loka ob 60. obletnici društva. $ V nedeljo, 4. junija, ob 17. uri bo v Zadružnem domu na Kokrici pri Kranju revija zabavnih orkestrov, na kateri bo nastopilo osem ansamblov narodne in zabavne glasbe. Revijo prireja občinski svet zveze kulturno-pro-svetnih organizacij v Kranju. Krvavec Radovljica Radovljica (491 m) leži na strmem pomolu visoko iznad sotočja Save. Sončna lega, subalpska klima, zdrav in suh zrak, prepojen z ozonom bližnjih prostranih gozdov. Ob obrežju malega jezera leži idiličen kamping, na nasprotni strani pa se dviga Begunjščica (2063 m) s kolonijo kozorogov. Zanimal vas bo lov in ribolov, zani- mala vas bo domača umetnost kovaških izdelkov. Vsekakor boste uživali v športnem kopališču z razgledom na Triglav (2864 m). Vašo pozornost bodo potegnili mnogi kulturno-zgodovinskl spomeniki in ne nazadnje baročni grad, v katerem je čebelarski muzej, ki je edini v Jugoslaviji. prej sporočijo Planinskemu društvu v Kranjski gori. 9 Tržič — V Tržiču, Pod-ljubelju in na Ljubelju je povsod dovolj prostora. Prostor je tudi na Zelenici, Kof-cah in Pod Storžičem. Prav tako je prostor tudi v Koči na Kriški gori in na Dobrči. • % Kranj — V Kranju in na Jezerskem je dovolj prostora. Češka koča pa je odprta samo ob sobotah in nedeljah. V Preddvoru bo 5. in 6 .julija zaseden Grad Hrib, dovolj prostora pa je v Preddvoru pri zasebnikih. Prav tako je prostor tudi na Krvavcu, v hotelu na Brniku in v hotelu na Smarjetni gori. O Skofja Loka — Prostor je v gostišču Krona in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Planinskem domu na Lubniku, Loški koči na Starem vr- hu in pri zasebnikih v Rete-čah. 9 Poljanska dolina — V vseh krajih v Poljanski dolini je še dovolj prostora. 0 Selška dolina — V Selški dolini, v Sorici in v planinskem domu Litostroj na Sorski planini je dovolj prostora. Danes (sobota) bodo ob 14. uri odprli v Vincarjih pri Škofji Loki mini hotel Zor-ka. Hotel bo imel 14 postelj in restavracijo. * © Kamnik — V Kamniku je dovolj prostora pri zasebnikih. 9 Domžale — Prostor je v restavraciji Pošta in pri zasebnikih. Rabljene motorne kosilnice, obračalniki za seno, grablje za seno, mla-tilnice, traktorji, slamo-reznice Mengele, puhalni-ki za seno. Hans Wernig Klagenfurt — Celovec Vabijo vas in se priporočajo: Na Višarjih — Lussari Oitzinger Albin (prvi paviljon levo) spominki vseh vrst, preno-j čišča in izbrane pijače Kandutsch Maria ,' (zadnji paviljon desno) 1 gostilna, bar, spominki S hišne terase prelep razgle*u niso na Kot vedno kakovostno in poceni 51 10 66 SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO Titova 38 in Miklošičeva 34 Prirejamo izlete v tuzemstvo In inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst. Hotel Slon Ljubljana, Titova 10 Telephon: 20-641 bis 20-645 — Postfac Hotel der A-Kategorie im strengen Stadtzentrum. Klassische Restauration mit erstklassiger interna-tionalen Kuche und die bekannte einheimische Re-etauration »KLET SLON« (Keller d. H. SLON) mit elowenischen und jugoslavvischen Spezialitaten. — BAR mit einem internationalen Artistenprogramm. Eigenes Caffeehaus mit Musik und eigener Laub-garten. Klubraume fiir Konferenzen, Empfange, Cooktailparties und ein Saal fiir Bankette. VVech-selstube im Haus. Das Hotelpersonal beherrscht alle Weltsprachen. Fiir den Besuch empfiehlt sich das Kollektiv des HOTEL SLON. Športhotel Pokljuka Albergo sportivo »POKLJUKA« (1250 m) 16 chi-lometri da Bled — Aperto tutto 1'anno — accessibile con ogni mezzo — Escur-sioni — Giacigli comodi — Servizio inappuntabile 1250 m/m — von Bled ent-fernt 16 km — das ganze Jahr geoffnet — erreich-bar mit allen Fahrzeugen — Ausflugmoglichkeiten — komforte Zimmer und vorzugliche Verpflegung Gostilna pri Kunstlju ANTON STIHERLE, Radovljica, Telefon 70-178 Priznana domača in tuja kuhinja. Solidna postrežba, lep vrt. Točimo pristna domača vina. Se priporočamo. OBIŠČITE IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM NA BLEDU BESUCHEN SIE DAS AUSFLUGSHEIM IN RIBNO BEI BLED Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Ko se odpravljate na izlet k enemu izmed koroških jezer, ne pozabite obiskati tudi trgovskih središč te dežele, kjer boste vedno dobro postreženi Vi invitamo di visitare la Časa Jelka (Dom Jelka) a Pokljuka — 1280 m Cucina eccelente. Servizio inappuntabile A la carte o a pensioni complete. Camere con acqua calda e fredda. Ri-storante con 130 posti Raccomandabile per gite collettive. Sconto ai grupi numerosi Vi invitiamo di visitare il piu grande magazzino a Slovenija vis-a-vis dell'albergo Slon che vi offre: '|ll'l"ln""'»"'TmT*****M* l IUBUANA Pianterreno Valigie di cuoio, borsa da viaggio, tasche, ne-cessaires Borsettt in pelle per signore Guanti di cuoio per signore e signori Porte monnaies in pelle, etuis, cingue Secondo piano Confezion' maschile in pelle (soprabiti, man-telh, gileis, abiti) Confezione in pelle per donne (taillers, soprabiti, gonne, mantelli) Negozio specializzato per la vendita della confezione: Konfekcija Elita Ljubljana, Čopova 7 Modelli nuovissimi — colori moderni — per ogni gusto — scelta libera Nel pianterreno proprio cambio valute 10 % sconto ai acquisti in valuta estera Gorenjska kreditna banka Kranj Menjalnica Bureau de change Cambio valute Exchange oitice VVechselstirbe Kranj, c. JLA 4 Jesenice, m. Tita 20 Radovljica, Gorenjska c. 16 skofja Loka, šolska c. 6 Tržič, Trg svobode 1 m Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Postreženi boste z dobro kapljico in hrano. Izkoristite tudi zimsko sezono in nas obiščite v brunarici Tiha dolina na Krvavcu Ure — okraski — prstani Fleischhacker Villach — Beljak Nikolaiplatz Al vostro arrivo nella Slovenia, non dimenticate a visitare la vecchia citta Kamnik con il suo idille circondario alpino Con i prezzi piu bassi vi offriamo nei nostri negori i prodotti di cuoio e della pelle, nonehe la merec tecnica di butte le qualita, confezioni da bambini, dame c da uomO, maglierie e biancherla, prodotti di porcellana, vetro e cristallo cd altre qualita di merce nella scelta piu doviziosa Al pagamento con le divise estere sconto 10 % Ci raccomandlamo cortesemente per la copiosa visita! Veletrgovina Kočna Kamnik Jr Velepapirnica "t ViUach — Beljak, Hauptplatz 25, telefon (04242) 41-36 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin % Ves pribor za tehnično risanje Simon Prescheren Tarvisio — Trbiž (Udine) vam nudi po izredno ugodnih cenah: O pralne stroje % gorilnike na mazut C peči za centralno kurjavo % svetila — kolesa — otroške vozičke ® keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Kaj morate vedeti, če potujete v Avstrijo % Vizum za Avstrijo ni potreben (prav tako tudi ne za ostale države, s katerimi so tuji vizumi ukinjeni); treba je imeti le veljavni potni list. 9 Razen osebne prtljage je dovoljeno nositi s seboj še tele predmete, za katere ni treba plačati carine: 2 foto aparata, 24 diapozitivov in 10 filmov v rolah, 1 kino kamero z 10 filmi, 1 prenosni televizor, 2 lovski puški in 200 nabojev, 1 daljnogled, 1 glasbeni instrument, 1 radijski sprejemnik ali transistor, 1 pisalni stroj, 1 šotor z opremo za taborjenje, 1 športno opremo za smučanje, ribolov ipd., 200 cigaret ali 50 cigar, 2 litra vina in 1 liter žganja ter količino hrane, potrebno za lastno prehrano. C Veljavno je jugoslovansko prometno in vozniško dovoljenje. # Obvezna je mednarodna zavarovalna karta. Zavarovanje lahko sklenete tudi na avstrijski meji. Zavarovalno premijo pa marate plačati v devizah. £ Pravila vožnje so podobna našim. V naseljih je dovoljena hitrost za avtomobile in Brega motorna vozila 50 km h, za mopede pa 40 km na uro. Na odprtih cestah hitrost vožnje ni omejena za osebne avtomobile in motorna kolesa, za mopede pa 40 km na uro. Na gorskih cestah imajo prednost vozila, ki vozijo navzgor. % Voznikom osebnih avtomobilov in motociklov ni treba plačati cestne takse za dobo enega leta. Posebno mi-tnino pa je treba plačati na cesti na Grossglockncr-Hoch-alpenstrasse in na Silvretta-6trasse. 0 Za pomoč se lahko obrnete na vozila avtokluba oamtc. Pomoč lahko pokličete po telefonu na Dunaju 0-26-22 45, v Linzu 0-72-22/42-3-46, v Salzburgu 0-62-22/31-3-42, v Grazu 0-31-22/71-5-47. O Naslovi ambasade in konzularnih predstavništev SFRJ: Ambasada — Rennervveg 3, Wien III, tel. 73-25-95. Konzulati: Klagenfurt, Radetzkv-strasse 26, tel. 25-05; Graz, Hilmteichstrasse 10, tel. 33-1-80. Naslov turističnega predstavništva: \Vien 1, Mahler-strasse 3, tel. 52-22-29. Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju Specialna delavnica za vozila FIAT — originalni nadomestni deli — oprema — garaže ALPI Nino de Martiis Tarvisio — Trbiž Via Roma 15, telefon 2036 % Abarth — glušniki za najrazličnejše znamke avtomobilov %. Pirelli, Michelin in Ceat avtomobilski plašči 9 Magneti Marelli — servis, baterije in rezervni deli Jože Madotto Laghi — Fužine galanterija, volna, vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju Tatjana Panjek Trieste — Trst Via Mazzini 7, telefon 37-636 Bogata zaloga tapetnega papirja Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Priporočamo se za obisk. s. p. A. A. Rejna Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje Sprejemamo dinarje FIAT zanetila porfiri COi4*'SSlONARIA Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trieste —- Trst Via F. Severo 30, telefon 36-154 — 68120 Zastopstvo za „o dele za notranje tr-originalne rezervne de c z« žišče in Uvoz v Jugoslavijo Bronelli & C. Trst, Ul.Donizettil(P^«licaleV0 od Stande vhod ul. Battisti) Telefoa 28922/23 A. Schojer Camporosso — Zabnica • Trgovina: bogata izbira prehrambenih artiklov, kožne in ostale galanterije, pregrinjala, steklenina in spominki vseh vrst. Desertna in ostala vina. # Bar # Tujsko-sobe Za obisk se priporočamo. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. udje • gorenjski kraji in ljudje • ^orenjrld kraji in ljudje O gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje teč in okolice (4) rali prej znositi vso vodo na glavi po bregu 200 do 300 m daleč. Že iz tega, kar sem doslej napisal, je razvidno, kako so se včasih ljudje na kmetih bolj mučili z vsemi mogočimi deli kot danes. Delo po ves dan se je začelo že zgodaj spomladi, že marca. Prej pa so — v zgodnji spomladi in tudi že v zimskih mesecih, če je bilo kopno — pripravljali drva, ki so jih raz-žagovali seveda na roko. Potem se je začela spomladanska setev in delo samo je ljudi na kmetih priganjalo vse do pozne jeseni. Veselili pa so se nedelj in praznikov, saj so vedeli, da se bodo na ta dan odpočili in se tudi — čeprav seveda ne ravno vsako nedeljo — zabavali. Nedelje in praznike so včasih ljudje res praznovali, res se je videlo, da je praznik, danes pa včasih tudi že kmetje delajo ob nedeljah. Včasih so se kmečki gospodarji v nedeljah popoldne po krščanskem nauku navadno zbrali npvd vašiko lipo in se tam pomenili o raznih stvareh. Pozimi so se zbrali navadno v hiši, ki je bila najbližja cerkvi; posedli so pri peči in se pogovarjali. Tudi zabav včasih niso imeli veliko. V predpustnem času so priredili v kakšni veliki kmečki hiši ali V gostilni ples. Pozneje so tudi po vaseh že začeli s kulturno dejavnostjo. Ustanavljali so prosvetna društva in naštu-dirali sem in tja kakšno igro. Po vaseh so imeli tudi gasilska društva, ki so prirejala veselice. Omenim naj tudi kresova-nje. Na kresni večer so včasih vedno kurili kres. Kresove so kurili na vrhovih Osolnika, Grmade, Krancelj-na, Križne gore itd. Kres pa so kurili tudi v nižinah po vaseh. Pri kresnem ognju so se zbirali fantje in dekleta in včasih tudi kakšno zaplesali. Ob takšnih priložnostih se je vedno vnela kakšna ljubezen. Tudi lepih narodnih pesmi ni manjkalo. Včasih so poznali običaj (ki je še danes v navadi v nekaterih hišah), da so na kresni večer prinesli nekaj praproti in jo položili v kot v hiši. Ljudje so rekli, da so s tem postlali Janezu Knstniku. Ker sem že pri običajih, naj povem še legendo, ki mi jo je povedal Rbičev oče, ko sva šla jeseni orat. Vprašal me je: »No, Ivan, zakaj je rž vedno rdeča, ko požene iz zemlje?« Rekel sem mu, da ne vem. »Zato, ker je Kajn Abla ubil na rženi njivi!« mi je odgovoril. Pri kresovanju bi še omenil, da se je kres, ki je gorel na Grmadi (hrib zraven Šmarne gore, videl najdlje naokoli. Včasih, ko so Turki ropali po naših krajih, so najprej zakurili velik ogenj na Grmadi in s tem opozorili ljudi daleč okoli, da prihajajo Turki. Takrat je hrib dobil tudi ime Grmada. Ljudje so rekli: »Grmada spet gori, Turki prihajajo!« Ivan Bogataj Godešič (Naprej prihodnjič) Mlin v Retečah (glej v prejš nji številki) Žetev s koso in srpi na Sor škem polju v ^cestja 9 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta, najbrž čuti dolž-*da bi tega ne vedele, ^ve,« pridiga možakar, NI mora po njegovem zavojevati vse nek-\ v nesrečnih vojnah Mena v slovenskem ko-- »mirrr« da še večji fjjB Mamjanja o zavo-^ druge žene. ! ihr wollet schon Jahr-Vreich in Triimmern Issonzo hat uns den ^si tista ženska, ki je Si menijo, naj mozaik »mir« in če ga mir, la fronti, tako zbada ?'indischer sein!« se je izdal, da razu-je lahko tiho in naj Il tiščal gobec? Tiščal '* ženskami! Ne bo si ''tnziva (do nje mora s cesarstvu vsa stara l*otem bo cesar lahko ' bi rada spremenila 1 sanjari o nekakšnih "rastarega in večnega "ega naraščanja dovolj \ n samo za te žene, • Ves svet ima vojne, lakote, krvi in vsega drugega gorja, ki ga je prinesla vojna, že čez glavo. On pa se ščeperi! Ce bi se rad vojskoval, naj se gre vojskovat na fronto, ne pa z gobezdanjem tu zadaj. Cesar govori že ves teden o svojih prizadevanjih za mir in ga obljublja, on pa o zatezanju uzde z vajeti, kakor da je cesar kak mešetar, lažnik in hinavec brez časti, a cesarjeve obljube prazne besede. Tega (se možakar zgrabi za srce) ni rekel. Vsi so lahko priča, da cesarja ni imenoval ne z mešetarjem, ne z lažnikom in hinavcem. Nasprotno! Cesar Kari je predober. Zato ga Cehi, vindišarji in Hrvatje in celo Srbi, ki so mu ubili brata, nadvojvodo Franca Ferdinanda, izrabljajo in terjajo od njega to, česar noben resnični cesarski patriot ne bo nikoli dovolil. »Und vver so spricht, als sie, mein Herr, der ist kein Deutscher!« »Schon gut,« ostane Nemec miren, nato vpraša, kje se je on kot Nemec naučil »vindišarsko«. »\Vo?« zajeclja možakar, nato pa reče, da to nikogar ne briga. »So?« se Nemec posmehne in ga vpraša, če ga morda ni naučila mati. »Die Mutter? Scheissegal,« strese možak vrsto vulgarnih besed, nato pa se potrka na prsi, češ: kaj mati, glavno je, da se on čuti Nemca. Njegova stvar, prizna tudi Nemec. Točno! Temu ne bo oporekal, a prav tako odpadnikov ne bo imel nikoli za Nemce, kakor Turki niso smatrali janičariev za Turke, čeprav so mnogi hoteli biti bolj turški od Turkov samih. »Verstanden?« »Scheissegal,« možakar z izzivajočo zaničljivostjo pogleda Nemca. Tudi on ne prizna slehrenega Nemca za Nemca, a najmanj takih nepatriotskih, da ne reče izdajalskih Nemcev ne! Taki Nemci so slabši kakor Čehi! »Ich spucke auf solehe Deutsche!« se možakar pripravlja, kakor da bo zares pljunil, a samo nakaže pljunek z obrazom, nato pa se obrne in se zrine iz vagona. Štefi sliši, da negodujejo zdaj še nekateri drugi — pravi in nepravi Nemci in kažejo človeku, ki je obsojal odpadnika, na slovenske zastave, ki visijo na hišah. Morda bi se spravili glasneje nadenj, ko bi ne bili v vagonu v manjšini, on pa jih zavrača, da te zastave za cesarstvo niso nevarnost, marveč stoletna nedemokratičnost in nesvoboda. Videti je, da bi jim svoje misli rad podrobneje pojasnil, a ne utegne, ker potniki ob bližajočem se ropotu in čuhčuhanju vlaka pozabijo na pravkaršnji pripetljaj. Dolg vojaški transport vozi iz celovške smeri na postajo. »Hvala bogu,« se žene oddahnejo in pričakujejo, da bodo lokomotivo priklopili zopet k njihovem vlaku. Zato se gnetejo k oknu, obrnjenem proti postajnem poslopju, oziroma na progo, na kateri se ustavlja vojaški transport. Tudi štefi potegne gneča na drugo stran, kakor da so Rozi, Strugljčeva in Fonova magnet in kakor da bo videla na oni strani kaj bolj zanimivega, kakor je videla na tej, kjer je bila. Ravi.a, kakor ravnajo vsi, ne da bi vedela zakaj. Vojaški transport je ne zanima. (»Le koga naj bi iskala in gledala med tujimi in neznanimi obrazi?«). Vseeno pa sili v gnečo k oknu. »Le stopite sem,« ji Strguljčeva napravi prostor. »Le stopite,« se hoče napraviti drobna Fonova še bolj drobno. »Ni treba. Nisem tako hudo radovedna,« se brani štefi, a Strguljčeva jo kot kak moški enostavno potisne predse, češ, ona je dovolj visoka) da bo videla čez vse, in štefi je že ob oknu med Roziko in Fonovo, kakor da je bila prva tu, in vidi, kako stari sprevodnik po vojaško pozdravlja transport prav pred njihovim vagonom. Tudi nekaj rok plapola vojakom v pozdrav, dokler iz vagonov ni slišati češke govorice. »Kakšni dedci!« sliši za seboj Strguljčevo, a pod seboj sprevod-nikovo kletev, v katero se mu je spremenil vojaški pozdrav, čira je iz vagona zaznal češko govorico. »Verfluchte Schvveine!« preklinja železničar. Morda tudi njega jezi, da imajo zaradi tega transporta zamudo. Najbrž bi bil že rad doma, da zdaj preklinja vojake in jih celo dolži, da so nalašč pokvarili lokomotivo. »VVir kenncn die bohmisehe Verrater! Jedca zehnten soli man vor die VVand stellen und erschiessen lassen,« je sprevodnik vedno glasnejši. To so sami izdajalci kakor Massarvk, predsednik brez države! Ali ga ni tako imenoval sam ministrski predsednik, psa izdajalskega, ki se je prodal antanti. In tile niso nič boljši! Vsi so sami Massarvki. »Co bvs rad?« »Co mluvi,« se vojaki delajo, kakor da ga ne razumejo. »Lumpen! Saboteure!« se železničar peni. O pozna jih! Pesek so nasuli med ležaje! Ni prvič! Na fronto se jim ne ljubi! A zakaj jib sploh pošiljajo? Ob prvi priložnosti bodo dezertirali! »Co se prsštiš?« »Sedel je na žihadlo!« »Ne, v ohen!« »Potom hori.« »Pravo! Vypaloval se!« »Požar!« 2cne ob oknu, pri katerem je štefi, poslušajo železničarjeve psovke, pa tudi besede vojakov, čeprav le redko katero razumejo in dojamejo. Ne vedo, o čem se menijo vojaki. Prepričane so, da nihče med njimi ne razume nemščine, saj bi drugače ne prenašali molče železničarjevega psovanja. Toda besedo: »Požar!« razumejo. In ta beseda odjekne iz vagona še nekajkrat. »Pozor! Požar!« Nekdo celo oponaša trobento in »trobi« gasilski preplah, ob katerem se vznemirijo tudi v osebnem in ne samo v tovornem vojaškem vlaku. Žene se ozro proti' nebu, da bi zagledale dim, toda videti je samo dim lokomotive, ki je odpeljala pokvarjeno vojaško lokomotivo na stranski tir. p Ničesar drugega ne vidijo, dokler ne zaslišijo vojaškega vpiija. GLAS * 23. STRAN GLAS X- 24. S IRAN SOBOTA — S. junija 1961 GLAS pioninev Dariria Konc Stric Janko na obisku v domovini V najlepši pomladi je prišel stric Janko na obisk v domovino. Ni mogel počakati na veliko sezono, na skupno potovanje. Hrepenenje in vedno vitcje domotožje je vstajalo v srcu strica Janka iz Strasbourga, ko je prebiral naš časopis Glas in v njem zlasti še Glas pionirjev, kjer smo se ga od časa do časa spomnilL Začetek našega poznanstva in rastočega prijateljstva sega tja v november preteklega leta, ko so odprli novo šoto v Preddvoru In jo imenovali po njegovem sorodniku, našem pisatelju Matiji Valjavcu iz Srednje Bele pri Preddvoru. Stric Janko je prišel na obisk v domovino. Veste, kako mu je bilo pri srcu? Nič drugače kakor otroku, ki se po dolgih mesecih spet vrne domov. Gleda drage prostore, jih boža s pogledom ln srcem, nazadnje pa se stisne v mamino naročje in zajoka. Jablane so cvetele in kukavica se je oglašala v bližnjem gozdu, ko se je lepega popoldneva pripeljal stric Janko v Preddvor. Prvi njegov obisk je veljal naši novi šoli. Kakšen napredek, kolikšna skrb za našo mladino! Učenci prvega in tretjega razreda so v šoli. Stopimo v razred. Takega obiska mali učenčkl še niso doživeli. Stric Janko iz Francije, ki je pred petdesetimi leti tudi hodil v sitaro preddvorsko šolo, je globoko ganjen. Solze mu silijo v oči, ko poslu- ša domačo pesmico, katero mu zapojo v pozdrav mali šolarji. Stric Janko odpre denarnico in jih nagradi. Naj jim bo za izlet, za spomin in naj vedio, da je doma najlepše, da bi bil najraje med njimi, srečnimi šolarčki z Bele. Iz Preddvora stopamo proti Beli. Vsaka mejica, vsaka stezica je združena s spomini. Tam ob Belci je stala nekoč njegova rojstna hiša. Njegov stari oče Nace, Matijev brat je imel v njej svoj mlin. Samo starejši ljudje se ga še spominjajo, mlina in starega očeta Načeta. Balca še vedno šumi skozi gozd. Veter od gora maje mogočne smreke. Tam okoli še ra- ■ stejo borovnice ln gobe, domače hiše strica Janka pa ni več. Samo nekaj kamnov še leži tam okoli, niti mostiča čez Belco ni več. Vse je uničil zob časa in težkih razmer. Stric Janko je zamišljen. Morda vasuje s svojimi spomini v tisti pomladi pred petdesetima leti in več. V tujini ni ničesar pozabil. Svoj obisk v domovini je izkoristil stric Janko za nekaj zletov po domačem svetu, za nekaj obiskov dragih ljudi pa tudi za delo in pomoč domačim ljudem. Stric Janko zna prijeti za vsako delo in vedno rad pomaga. Noče biti gospod, kateremu bi se samo streglo. Prav rad bi tudi osebno pozdravil urednika našega Glasa in vse sodelavce, ter naročil pozdrave za vse gorenjske pionirje, za vse bralce našega lista, katerega vsak teden zvesto pričakuje v tujini, pa mu je zmanjkalo časa. Zato Je poprosil mene, naj to naredim v njegovem imenu. Obljubil je, da prihodnjo pomlad prav gotovo spet pride in tedaj popravi, kar sedaj ni utegnil narediti. Stricu Janku, ki je zdaj že spet v Strasbourgu, naš skupen, toplo domač gorenjski pozdrav in vse dobro. Dragi pionirji V naše uredništvo smo dobili več vaših pisem, v katerih nas sprašujete, zakaj nismo objavili vaših prispevkov ln če morda niso dobro napisani. Predvsem se moramo opravičiti, ker ne objavljamo sproti vseh vaših spisov, ki Jih kar pridno pošiljate v uredništvo. To seveda ne pomeni, da so slabo napisani. Ker je dopisov vedno več, zaradi česar smo zelo veseli, prostora pa na teden samo eno stran, žal vedno prihaja do zamud. Želeli bi, da vam to ne vzame korajže in da še naprej dopisujete v vašo rubriko, ki prav z vašim sodelovanjem postaja vse pestrejša. Tudi med počitnicami se kaj oglasite, sporočite nam, kje boste letovali in kaj boste lepega doživeli. Skratka, kljub majhnim zamudam, ostanite naši zvesti sodelavci. Urednik Moj domači kraj lje asfaltirana cesta, na vrhu na ie hotel. Z vrha je lep razgled na Kranj, okolico m lepo Gorenjsko. Živim v Kranju. Kranj je industrijsko mesto, vendar leži sredi čudovite gorenjske pokrajine. Zato ga radi obiskujejo mnogi turisti. Skozi Kranj pelje tudi cesta, po kateri se tuji turisti vozijo na morje. Zato je veliko tujcev. V Kranju imamo veliko znamenitosti, ki bi jih lahko pokazali tujcem. Zelo zanimivo je staro mesto, posebno Pungrat. Vendar ta del mesta še ni urejen. Tuje turiste bi zanimala soteska Kokre. Tudi ta soteska ni urejena, čeprav bi bila zelo zanimiva. Na Titovem trgu so v zadnjih letih lepo uredili muzej in Dolinarjevo galerijo. V njej so razstavljeni nekateri njegovi kipi. Dolinar je eden izmed naših največjih kiparjev., Tudi šmarjetna gora je urejena. Nanjo pe- Pomlad na našem vrtu Prišla je pomlad, vsa v cvetju in zelenju. Pomlad, pomlad, so šepetale veje dreves. Res je prišla. Zvonček je zazvonil, trobentica zatrobila, vijolica se je razcvetela, nagelj pa je zardel kot puran. Na našem vrtu so zacvetele narcise. Tulipani se bo- hotijo že navsezgodaj in imajo, ko grem v šolo, že odprte cvetne čaše. Tudi mahagonije privzdigujejo svoje grozdnate cvetove. Češnje, jablane, marelice in breskve, vse drhti in se nastavlja toplemu soncu. Ko pride pomlad, je na našem vrtu vse živo cvetlic. Barve se preli- vajo v modro, belo, rdeče, rumeno morja. Čebelice letajo s cveta na cvet. Vse cvete, brsti in se preliva. Sredi vsega veselja pa moramo paziti na rože, saj bodo tujci tako raje zahajali v naše lepe kraje. Adriana Mekiš, 3. c, osn. šola Lucijan Sel.iak na V Kranju sta v Prešernovem gaju pokopana dr. France Prešeren in Simon Jenko. Zelo smo ponosni, da se naša šola imenuje po največjem slovenskem pesniku. Rada berem njegovo prelepe pesmi. Pravijo, da bodo v Kranju zgradili nov hotel in še več novih stanovanjskih in dru. glh stavb. Tako moj domači kraj postaja še bolj z^ nimiv za domače in tuj© turiste. Mirjana Beznik, 5. C, osnovna šola France Prešeren, Kranj pri nakupu ne pozabite na kavo I ! Kranj NAI NITI rVE GOVORNO BAN AMA, PRI PELO I GA GOR. DRUGAČE BO K0 = NEC ZNOIM.POHlTIj V L/NA LESTEV STO PITA. POTEGNILI V/VJU BOMO GORI Proč.olistaI sicer 3e po tebi- oho!niti gane se ne poglej 30, zver! že dve uri moram tu zaradi noe P0= čivati. ves mrtev sem ze 301003' OSTREGA TlGROj vega pogleda kaCa sevepa NI MOGLA zdr-7ATI POHLEVNA! SEDEODPLAIUd GLAS * 25. HRAN Italijanska visoka moda Samo na kratko poglejmo tendence italijanskih ustvarjalcev mode za pomladno in poletno sezono: krila ostanejo kratka, ramena in prsi so nepoudarjena ter skušajo dajati videz, da so manjša, kot v resnici so. Uporabljajo se vse sijoče sončne barve: vse rumene, zelene, oranžne, rdeče, shock-ing roza, nekoliko manj modre vijoličasta ter čokoladna. Ostala je seveda še vselej sveže učinkujoča bela. Nova blaga: double-face, pralna jacquard v geometrijskih aH fantazijskih vzorcih, gabardine, tvvill iz čiste svile z abstraktnimi vzorci v nasprotujočih si barvah, shan-tung iz čiste svile, potiskan s stiiiziranimi cvetličnimi vzorci, enobarven volneni piche, tvvill v bombažnem makoju, volna-svila, volneni crepe za lahke plašče, potiskan jersey mako za bluze in poletne kostime, rožasto potiskano platno, svileni rwill za bluze in obleke fantazijskih vzorcev, bombažni crepe za srajce ;in srajčne obleke, v črtah izbranih barv, ali potiskan z arabeskami, bombažni pi-cehč za poletne obleke, čisti bombaž z reljefni m i geometrijskimi vzorci, apretiran proti mečkanju za praktične modele, bel maerame- s srebrom za večerne toalete, zlati in srebrni lame, cotele, brokat, (vse za večerne obleke). Nov je »safari stil« za športne kostime, ki močno spominjajo na obleke belih lovcev v Afriki; za zvečer pa moda z orienta: kaftani, oblačila s hlačami »alla sultana«, kimoni, obleke oda-lisk. tunike. Očala Očala so postala pravi modni dodatek, zato je povsem odveč kakršen koli kompleks, če jih morate nositi. Iz estetskega ozira pa je važno, da izberete takšne, ki vam bodo najbolje pristojale k obrazu, če pa vidite izredno slabo in morate nositi debela stekla, ter vam je to od sile mučno, se spomnite tudi kontaktne leče. Vendar tokrat se pogovarjajmo o očalih. Za tiste, ki imajo dolg obraz, so najprimernejša velika in široka očala, z okvirjem, ki je na straneh malo odebeJjen. Zdaj so posebno moderni okvirji iz roževin' jantarjeve barve Moderna je tudi kvadratasta oblika. Posebno pristoji tistim z nekoliko širokim obrazom in prostornim čelom. Za tiste, ki nagibajo k škilavo-sti, so primerna očala z ozkim okvirjem s tenkim robom. Navihan in mladosten videz dajo ovalni okvirji, še posebej, če jih nosite nekoliko niže na nosu. Izberite okvir iz črne plastike ali iz pozlačenega metala, ker vam pač bolj pristaja. Poleti lahko to svojo napako mimikrirate tako, da nosite očala z obarvanimi stekli, četudi z dioptrijo, se skorajda ne bodo ločila od navadnih sončnih očal. Okvir-so različnejših barv, lah- * jih prilagajate oblekam. ~t so moderna povsem okrogla očala s tenkimi okvirji v stilu majavega okusa devetnajstega stoletja. Ce imate okrogel in kratek obraz ter ste športen tip, se boste raje odloČili za močnejše okvirje, ki so zgoraj precej širši kot spodaj. Za potegnjen obraz so najboljša velika očala s kva-dratastimi stekli in okvirjem medene bane (če se ta sklada z vašimi lasmi, seveda). Vendar ta t;p očal pristoji tistim z majhnim in pravilnim nosom. Majhne oči bodo videli večje za temnimi očali z ovalnimi stekli, pa zanimivo oblikovan i mi, na zunanji strani šllirioglatimi okvirji. Tako velika so, da ne pokrivajo le obrvi, ampak tudi del čela in tako izdatno ščitijo občutljivo kožo okrog oči. Moderna je postala spet skoraj pozabljena oblika očal »mačje oči«, v spremenjeni obliki seveda. Okvir je širši in konkaven, stik na nosnem korenu je ne-poudarjen. Ta oblika je primerna za vsako starost in za usak tip ženske, ker pomladi obraz. Privzdignjena linija nehote vzbuja občutek veselosti in nasmejanosti. Zgodovina kozmetike je zanimiva, ko pripoveduje, da pi pod soncem nič novega in da v današnjih časih s higieno in kozmetiko niti nismo tako visoko, kot si morda domišljamo. Stari narodi so pas pred več tisočletij v tem celo prekašali. Tudi samo lc-potičenje je prastaro in je zato v nas ženskah tako zakoreninjeno, da je ni med nami, ki se ne bi prav nikoli polepšala. 2e iz predzgodovin«ke dobe, ko so ljudje živeli še najbolj primitivno, najdemo pri izkopavanjih predmete, Iti so služili lepoti in čisteči. Stari Egipčani so v higieni in lepotičenju dosegli izredno visoko raven. Skoraj bi lahko rekli, da so bili v tem oziru višje, kot smo danes mi. Oboje, higiena in lepotićenje, je bilo takrat tesno povezano z medicino in v staroegiptovskih papirusih je med medicinskimi recepti mnogo navodil za po-lepsanje kože, za odstranjevanje dlak in neprijetnega duha. Znan je Ebersov papirus, ki je nastal poldrugo tisočletje pred našim štetjem in v katerem je pisano o ohranitvi las in njihove barve, o odstranjevanju gub jn o ohranitvi ter krepitvi zob. Za to so priporočali razna rastlinska, živalska in mineralna olja. Predvsem pa so se stari Egipčani kopali v dišečih kopelih, telo potem masirali in otirali z raznimi mastmi in dišečimi olji. Izdelovanje parfumov je bilo zelo razvito, toda recepti so 'J.'., že tedaj skrivnost in so skrivnost ostali tudi do danes. Vemo samo to, da so Iz zgodovine lepotičenja ženske uporabljale za dišav-Ijenje mošus in ambro. 0 higieni in kozmetiki starih Židov govori celo biblija. Pripoveduje, da so ženske uporabljale rdečilo iz anti-monovega sulfata in pa črna črtala za barvanje obrvi in trepalnic. Biblija omenja še razna dišeča olja, masaže in celo umetne zobe. Pri starih Grkih, pred približno poltrctjim tisočletjem, sta bili higiena in kozmetika povezani z medicino in so zdravniki dajali nasvete. Najslavnejši grški zdravnik Hipokrat priporoča za ohranitev zdravja in lepote največjo čistočo, nato pa še olepševanje. Iz tistih časov so ohranjene obširne razprave o osebni higieni in ličenju. V njih so opisana rde-čila, sredstva proti gubam, proti pegam in dlakavosti. Parfumi rali so si vsak del telesa drugače, toda tako skladno in prefinjeno, da je bila to že umetnost. Grke so posnemali stari Rimljani, ki so se v higieni in kozmetiki še bolj izpopolnili. Povsod, kjer so gradili šole in telovadišča, so zraven gradili še javna kopališča. Stari Rim je štel približno milijon prebivalcev. Probleme v zvezi s pitno vodo, so Rimljani rešili odlično. Imeli so 22 vodovodov in ogromen odvodni kanal. Take kanalizacije ni poznalo nobeno srednjeveško mesto in je tudi marsikatero mesto naših časov ne premore. Stari Rim je dnevno porabil velike količine vode. Poleg številnih zasebnih kopališč im kopalnic je imel več kot tisoč javnih kopališč. V kopališčih so bili prostori za masažo in mazanje telesa in posebni prostori za lepotičenje po kopeli. V starem Rimu je kozmetika dosegla izreden razcvet. Rimljani so iznašli razne mešanice, ki so lepšale polt in odstranjevale odvečne dlake. Rimljanke so med drugim uporabljale vlažno kredo za beljenje polti in rdečilo za obraz in ustnice, narejeno iz nekega neznanega korena, ki so ga uvozili iz. Sirije. Mnogo so uporabljali razlč-na sredstva za depiiacijo, narejena iz rastlinskih in mineralnih sestavin, ki so bila zelo uspešna, a so danes utonila v pozabo. Rimljanke so uporabljale tudi adhezivne emplastre, sestavljene iz kolofonije in smole s pomočjo katerih so mehanično odstranjevale odvečne dlake z vse?a telesa. Rimski zdravnik Galen opisuje kemični depilator, ki ga imenuje »psilothra« in ki je po njegovih besedah uničil prav korene dlak. To nam je še danes skrivnost. Dcpilatorje so uporabljali tudi moški: z razžarjenimi orehovimi luipi-nami so si odstranjevali dlake na nogah. Rimljanke so si na veliko barvale lase, stare ženske pa so nosile lasulje. Mnogo so uporabljale parfum. Posebno so cenile dišave pridobljene iz perunik, ki so jih v velikih količinah uvažali iz naših krajev. S propadom rimskega cesarstva je začela propadati tudi tedanja kultura in civilizacija, kar je povzročilo tudi nazadovanje higiene in kozmetike. Higiena je nazadovala skozi ves srednji vek tja do konca 18. stoletja. V srednjem veku so jo čisto popolnoma zanemarili. Ljudje so se bali vode in umivanja. Umazanijo so pokrivali s kremami in pudri, neprijetni vonj telesa pa z različnimi dišavami in parfumi. Središča proizvodnje dišav so bila v Benetkah, Firencah in Milanu, odkoder so jih prodajali predvsem v Francijo. Tedanje pariške lekarne niso imele toliko zdravil, kolikor so bile polne pomad, dišav in parfumov. Lepotičenje, pravzaprav bolj dišav« ljenje in pokrivanje umazanije, se je v tem času močno razvilo, sama kozmetika pa ni dosegla prave vrednosti. Napisanih je bilo mnogo knjig in receptov, toda ta dela niso imela nobene higienske podlage in nobene zveze z medicino, bila so neresna in brez večje vrednosti. Splošne higienske razmere v tistem času so bile strašne in to je pripeljalo do številnih epidemij, in nalezljivih bolezni. Do prvega preporoda higiene je prišlo šele v drugi polovici 19. stoletja. Prav tako je tudi kozmetika — nauk o lepotni skladnosti telesa — šeJe ken-nec prejšniega stoletja spet postala veda. ki so jo raziskovali znanstveniki in pri tem upoštevali pravila medicine. Kozmetika je bila v začetku le del dermatologije, danes pa je to popolnoma samostojna veda, ki se poslužuje vseh modernih medicinskih dognanj. Kozmetika danes uporablja plastično, oziroma reparatno kirurgijo, rentcen, radii, električno masažo in dietetiko in vse to za ohranitev zdravja in lepote telesa. Dipl. kozmetik Cveta Vrhovnik i Poletna obleka iz bombaža ali svile s širokimi črtami. Z asimetrično postavljenimi črtami dosežemo zanimiv učinek. Lahek kostim nežno rumene al! bele barve. Velik, globoko izrezan ovratnik z stavo, kjer bo mJadin, ples, udeležilo veliko ške mladine. Jože Vi<^T Kavo dobite tudi v Pekarni Tržič Mile Perković obsojen na devet let strogega zapora V sredo in četrtek je bila pred kranjskim okrožnim sodiščem obravnava proti 26-letnemu Miletu Perkoviču, ker je 19. marca ob 1. uri v Ljubnem na Gorenjskem ubil Antona Sokliča. Sodišče ga je jaradi naklepnega uboja obsodilo na devet let strogega zapora. 18. marca zvečer ob pol deseti uri je Mile Perković s 6vakinjo prišel v gostilno na Posavcu. V sobi sta bili dve družbi. Perković je prisedel Jt mizi, kjer so bili Franc Zupančič, Branko Troha in Srečko Mikelj, njegovo svakinjo pa je povabila k sebi družba, v kateri' so bili Anton Soklič, njegov brat Zdravko, Anton Presterl in Jože Fajfar. Ker se je družba, h kateri je prisedla Perkovi-čeva svakinja, vedla zelo nevljudno, je čez nekaj časa hotela oditi. Vmes je posegel Mile Perković, ki je dal svakinji plašč. Tedaj so začele padati ostre besede in je So-kličeva družba pretepla Per-koviča. Ko so se pomirili je I Perković odšel s svakinjo domov v Ljubno. Vzel je ku-, hinjski nož, ker je bil jezen laradi zbadljivk in žaljivk, m. se vrnil v gostilno na Po-»avec. 8pet je prišlo «k> ostrih besed med njim in Antonom Sokličem, vendar sta%e po- Loterija mirila. Ko so se precej vinjeni odpravili proti domu, se je Sokličevi družbi pridružil tudi Perković. Anion Soklič in Perković sta hodila dobrih deset metrov za družbo. Ker je bila Perkoviču dovolj le še ena žaljivka, sta se spopadla s Sokličem, pri čemer je Perković potegnil nož in z njim 13-krat ranil Sokliča. Zastopnik obtožbe je v zaključnem govoru zavračal Perkovičev zagovor, da je zabodel Sokliča v silobranu. Vztrajal je pri obtožbi, da se je Perković že tedaj, ko je odšel iz gostilne odločil, da se bo maščeval Sokličevi družbi, ki ga je pretepla. Tožilec je poudaril, da so se po pretepu vsi pomirili in da je Perković naklepoma ubil Sc-kliča. Zagovornica obteženega Perkoviča je oporekala obtožbi in predlagala prekvali-lifikacijo obtožbe, češ da je vinjeni Perković ubil Sokliča v afektu. Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 60 8 540 80 16390 400 41340 2.000 97210 400 904780 8.000 01 6 61 8 09061 1.003 21831 400 061791 8.000 560941 8.0C0 42 8 72 6 24762 600 28442 608 132252 100.000 559792 10.000 13 20 33 10 63 10 21433 600 5C2B3 400 78163 1.010 278813 50.020 860273 8.000 04 6 m 8 50 metrov po bregu V četrtek ob 5.45 je na cesti IV. reda na relaciji Pod-lonk.-Zelezniki zapeljal pod cesio voznik osebnega avtomobila Kit 113-29 Pavel Gor-tnar iz Podlonka 4. Izgubil je oblast nad vozilom in zdrsel približno 50 metrov po strmem pobočju. Voznik je hudo ranjen, na avtomobilu pa je škode za 270.000 starih dinarjev. Požar v Retečah V ponedeljek, 29. maja, ob 9. uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Jože- | ta Ranta iz Reteč. Ogenj se je hitro razširil na celotno poslopje in zajel tudi kozolec ki je tik ob poslopju. Pogorelo je precej sena in slame, trije vozovi, dva ve-jalnika in razno oredje ter 6eveda poslopje do tal. Požrtvovalni gasilci iz Godeši-Ca in. Škofje Loke so se zelo potrudili, da so obvarovali hišo in šupo. Škodo cenijo na več kot 2 milijona starih dinarjev. Poslopje je bilo zavarovano. Vzrok požara še raziskujejo. Domnevajo pa, da je nastal zaradi tega, ker je kak ponočnjak spal na skednju in odvrgel ogorek v slamo. I. Bogataj Pripeljal s stranske na cesto Na cesti III. reda v Gorenji vasi pri Škofji Loki sta v četrtek ob 16.10 trčila osebni avto KR 109-42, ki ga je vozil Janez Demšar iz Starega dvora pri Škofji Loki m mo-pedist Valentin Žagar iz Gorenje vasi. Žagar je pripeljal z mopedom iz stranske poti na prednostno cesto in tako izsiljeval prednost pred Demšarjem, ki je pripeljal po prednostni cesti. Prišlo je do trčenja, pri katerem je bil Žagar hudo ranjen. Motor našli v kanjonu Kokre V kanjonu Kokre so v četrtek našli motorno kolo reg. št. KR 11-787, last Jožeta Kuharja iz Strahinja. Motor je popolnoma razmontiran, več delov pa tudi manjka. Kuharju je bil motor ukraden 30. maja v Kranju. Zgorelo 660 klobas in 33 kg hrenovk V četrtek zjutraj je nenadoma začelo goreti v sušilni peči Mesarskega podjetja na Jesenicah. Zgorelo je 660 klobas in 33 kg hrenovk, k? so se sušile v peči. Škodo cenijo na 300.000 starih dinarjev. Do požara je prišlo zaradi tega, ker je bila vsa peč prepojena z mastjo. Pogasili so ga poklicni gasilci in delav-j ci podjetja. 9C 03C44 67294 224664 752744 5 25665 581$ 88845 5065 4D6 47203 63S46 7CI23 88^16 7 06227 11037 29277 373927 28 38 808 84898 39 9449 09149 35039 040219 722639 600 600 8.000 10.000 4 404 404 604 8.004 100 1.000 1.000 600 400 4 404 604 404 30.004 6 6 40 400 6 200 600 606 8.000 8.006 Novost! Dcscni s staromehiškimi motivi že v prodaji pri Tekstilindus Kranj TEKSTILINDUS KRANJ Predsednik tržiške skupščine z mladinci Predsednik skupščine obči- | ne Tržič Marjan Bizjak je pred dnevi v prostorih skupščine sprejel predsednike tovarniških in terenskih mladinskih aktivov ZMS in se z njimi pogovarjal o nekaterih perečih vprašanjih. Naj\*eč so govorili o mladinskem klubu, ki je največja želja tržiške mladine. Obljubil I jim je vso podporo pri uresničitvi tega vprašanja. Predsednik Marjan Bizjak je povedal, da je zadovoljen z dosedanjim delom občinskega komiteja, ki ima dobro povezavo s tovarniškimi in terenskimi mladinskimi aktivi, ni pa zadovoljen z delom mla- dinskih aktivov v Lešah, Lomu in Seničnem. - dh Tudi GRS iz Trzica V napisu »Deklica v prepadih Storžiča« v zadnji številki Glasa so pomotoma izpadli člani gorske reševalne službe iz Trtica, ki so na povabilo takoj prihiteli na pomoč ostalim kranjskim reševalcem. Tako je to bila ena izmed zelo uspešnih skupnih akcij reševalcev in se požrtvovalnim udeležencem iz Tržiča opravičujemo za pomoto v omenjeni napisu. K. M. Dežurni veterinarji v juniju: od 3. 6. do 10. 6. 1967 — Rus. Cerklje, telefon 73-115; od 10. 6. do 17. 6. 1967 — Bedina, Ješetova 29. telefon 21-631; od 17. 6. do 24. 6. 1967 — dr. Rutar. Planina 4, telefon 21-605; od 24. 6. do 1. 7. 1967 — Vehovec, Stošičeva 3, telefon 21-070. Trčil v električni drog Pri Koroški Beli se je v četrtek ob 9.30 zaradi neprimerne hitrosti zaletel v električni drog z osebnim avtomobilom LJ 495-14 voznik Gregor Gross iz Ljubljane. Avtomobil je precej razbit in je na njem škode za 400.000 starih dinarjev, voznik na srečo ni bil ranjen. KLPITE PARKIRNE LRE! — Tudi v Kranju se je na Titovem trgu v zadnjih dneh pojavil nov prometni znak, ki določa, da je parkiranje dovoljeno le eno uro in da si bodo vozniki avtomobilov morali nabavili parkirne ure. Iz Ljubljane in iz inozemstva take omejitve v času parkiranja že poznamo, znak o časovno omejenem parkiranju na Titovem trgu v Kranju, kjer je vedno polno avtomobilov, pa je bil več kot potreben — Foto F. Pcrdaa GLAS * 28. STRAN SPOREDI SOBOTA — 3. junija 1967 SOBOTA — 3. junija 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Odlomki iz opere »Sunčanica« — 10.55 Glasbena med-igra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Melodije, ki jih radi poslušate — 12.10 Novosti za ljubitelj e zabawne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Baletna suiita — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 1455 Kreditna banka an hrantilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Iz arhiva Komornega Poročila poslušajte vsjtk dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob GM., 7., 9., 12., 13.. 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Portreti mladih — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izbrane strani iz solistične glasbene literature — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s pevci in ansambli zabavne glasbe — 20.20 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Igramo za razvedrilo — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 4. junija 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Stare delavske pesmi poje zbor »Svobode« iz Celja — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.20 Humoreska tega tedna — 14.40 Zvočne miniature — 15.05 V svetu operetnih melodij — 16.00 Radijska igra — 17.15 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Ob šestdesetletnici rojstva skladatelja Marjana Kozine — 22.15 Glasba ne pozna meja — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz italijanske glasbe 20. stoletja PONEDELJEK — 5. junija 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 V ritmu današnjih dni — 9.45 Cicibanov svet — 10.15 Koncert za dve flavti in i orkester — 10.35 Naš podli- stek — 10.55 Glasbena med-igra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-20 Orkestralna glasba z velikimi orkestri — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov iz Holandije — L3.30 Priporočijo vam — 14.05 Igrajo znani zabavni orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Poje zbor France Prešeren iz Kranja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualniosti doma in v svetu — 18.15 Izbiramo popevke in plesno glasbo — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Revija popevk — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 6. junija 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Poje Akademski oktet — 9.40 Iz glasbenih, šol — 10.15 Iz oper čeških mojstrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —. 11.20 Kaleidoskop zabavnih zvokov — 12.10 Igrajo domači ansambli — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljene violinske priredbe —-13.30 Priporočajo vam 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Melodije za klavir in godala — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 1850 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Nastopa Komorni zbor iz Celja - 2020 Radijska igra — 21.20 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena med-igra — 22.15 Skupni program jRT _ studio Sarajevo — 23.05 Za ples igra orkester Harry James SOBOTA — 3. junija 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli, 16.10 Poročila, 16.15 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb) — 18.00 TV Obzornik, 18.15 Pesmica in sonček, 18.05 Vsako soboto, 19.15 Taras Bulba, 1943 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.30 Krog z dvojko —- humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.38 Nekaj novega, nekaj starega (RTV Zagreb) — 22.00 Golo mesto, 22.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 23.05 Nogomet Francija : SZ (posnetek iz Pariza) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Pesmica in sonček (RTV Ljubljana) — 19.02 Narodna TELEVIZIJA glasba, 19.15 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja, 22.00 Dide-lon iz Scotland Yarda — 22.50 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA — 4. junija 9.25 Poročila, 9.30 Na izlet na Gorenjsko (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Tisočkrat zakaj (RTV Beograd) — 11.30 Pustolovščine z južnega morja (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska TV Kranj »CENTER« 3. junija angl. barv. CS film DR. NO ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma NEPOMIRLJIVI ob 22. uri 4. junija angl. barv. CS film DR. NO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. filma GRK ZORBA ob 21. uri junija amer. film GRK ZORBA ob 17.20 in 20. url 6. junija amer. film GRK ZORBA ob 17.20 ln 20. uri Kranj »STOR2IC« 3. junija angl. film DAR-LING ob 21. url 6. junija premiera franc. filma ZIVLJENJŽ NA DVORU ob 18. in 20. url Stražišče »SVOBODA« 4. junija imer. barv. CS film NEPOMIRLJIVI ob 15.30 in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 4. junija zap. nem. film ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU ob 17. in 20. uri Kropa 4. junija amer. barv. CS film ONA IN NJENI MOŽJE ob 17. in 20. uri konferenca — športno popoldne (RTV Zagreb) — 19.05 Perry Mason (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Zabava vas Mija Aleksič (RTV Beograd) — 21.50 Portreti in srečanja (RTV Zagreb) — 22.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 in 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 5. junija 11.40 Ustavni sistem SFRJ (RTV Ljubljana) — 16.55 Poročila, 17.00 Mali svet, 17.25 Risanke (RTV Zagreb) — 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) - 17.55 TV obzor- nik, 18.15 Še en krajcarček imam, 18.45 Znanost in tehnika, 19.05 Portret Pavla Ku-naverja (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Izbrali so šport (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.36 Čas rakov — tv igra (RTV Zagreb) — 22.15 Glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 22.45 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika studia Sarajevo, 18.30 Oddaja narodne glasbe, 18.45 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beo" Naklo 4. junija angl. film DAR-LING ob 16. in 20. uri Jesenice »RADIO« 3. do 4. junija franc. CS film KUPE ZA MORILCE 5. junija amer. barv. film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA 6. junija špan. barv. film MEHANIČNI KLAVIRJI Jesenice »PLAVŽ« 3. do 4. junija špan. barv. film MEHANIČNI KLAVIRJI 5. do 8. junija franc. CS film KUPE ZA MORILCE Žirovnica 3. junija franc. špan. film TISTEGA LEPEGA JUTRA 4. junija češki film ZAKON POD POGOJEM Dovje-Mojstrana 3. junija češki film ZAKON POD POGOJEM 4. junija franc. špan. film TISTEGA LEPEGA JUTRA Koroška Bela 3. junija ruski film KRIŽANI MECI 4. junija amer. CS film PRVA ZMAGA 5. junija špan. barv. film MEHANIČNI KLAVIRJI Kranjska gora 3. junija amer. CS film PRVA ZMAGA 4, junija ruski film KRIŽANI MECI grad), 19.40 Propagandna od-daja (RTV Zagreb) - 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) - 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 21.00 Spored italijan^ TV TOREK — 6. junija 18.25 Porcaila, 18.30 Te^-. kov večer, 18.50 Svet na za„ slonu, 19.30 TV obzornik, Trentov poslednji slučaj _^ film, 21.30 Kulturna panorama, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljivbljzna) — Drugi spored: 18.00 Poročila (RTV Beograd) — 18.10 Torkov večer, 18.30 Telesport, 19. m Turivem, 1940 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) _ 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 21.00 Spored italijanske TV Tržni pregled Češnje 2.50 do 3 N din, su, he slive 5 N din, jabolka 3.50 do 4 N din, korenček 2.50 do 3 N din, čebula 6 do 7 N din, česen 1 6N din, krompU G.4* do 0.50 N din, kislo zelje 1.6« do 1.80 N din, rdeča pesa l.$o do 1.80 N din, solata 2 do 3 N din, špinača 3.50 do 4 ^ din, orehova jedrca 26 N din, med 12 do 13 N din, surova maslo 16 do 18 N din, skuta 4.80 do 5 N din za kg; kaša 4 do 4.50 N din, ješprenj 1.79 do 1.80 N din, koruzna moka 1.80 N din, ajdova moka 4 N din, proso 2.50 do 2.80 N din, pšenica 1.20 do 1.40 din, suho sadje 1.80 do 2 N din, celi orehi 3 do 3.20 N din za liter. 60BOTA — 3. junija 1967 OGLASI GLAS * 29. STRAN Dijaki višjih razredov srednjih šol, študentje in vsi, ki želite sodelovati z Glasom v naporih, da še bolj razširi krog svojih bralcev POZOR! Uprava časopisa Glas želi s primernimi sodelavci razširiti krog svojih naročnikov in zato vas vabi k sodelovanju. Delo je terensko v dodeljenem okolišu z zaslužkom, ki bo verjetno presenetil tudi vas. Premislite — priporočamo vam, da del počitnic porabite za posel, ki vam bo omogočil prijetno letovanje in nekaj prihrankov za šolske dni. Vse ostale informacije dobite v upravi časopisa Kranj, Trg revolucije 4. Uprava Razpis Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj v Kranju bo sprejel za šolsko leto 1967/68 naslednje število učencev: v tehniško šolo elektrotehniške in strojne stroke v Kranju: 25 v elektrotehniški odelek in* 50 v strojni odelek; v poklicno šolo elektrotehniške in kovinarske stroke v Kranju: 15 za poklic orodjar 13 za poklic finomehanik 11 za poklic strojni ključavničar 16 za poklic rezkalec 22 za poklic strugar 16 za poklic elektromehanik in B za poklic telekomunikacijski mehanik; v poklicno šolo elektrotehniške in kovinarske stroke v Ljubljani: M za poklic orodjar 14 za poklic finomehanik z« za poklic strojni ključavničar 2« za poklic elektromehanik 14 za poklic telekomunikacijski mehanik in 14 za poklic RTV mehanik. Izbiro kandidatov bo opravila posebna komisija za sprejem na osnovi uspehov pri sprejemnem izpitu. Sprejemni izpiti za navedene šole obsegajo: — izpit iz slovenskega jezika — izpit iz matematike in — psihotehnični pregled Kandidati za vpis v eno izmed navedenih šol morajo do 21. junija 1967 predložiti naslednje listine: — prijavo za vpis v 1. letnik, kolkovano z državnim kolekom za 0,50 N din (prijavo tj. obrazec št. 1,20, kupijo kandidati v knjigarni). V prijavi morajo kandidati za vpis v tehniško šolo navesti, v kateri oddelek se vpisujejo, kandidati za vpis v poklicni šoli pa poklic, ki se ga želijo izučiti. — rojstni list ali izpisek iz matične knjige — spričevalo o dokončani osemletki in — zdravniško potrdilo. Vpišejo se lahko kandidati, ki niso starejši od 18 let. Prijave za vpis v tehniško šolo elektrotehniške in strojne stroke v Kranju in poklicno šolo elektrotehniške in kovinarske stroke v Kranju sprejema šolski center združenega podjetja Iskra Kranj, Savska loka 2, prijave za vpis v poklicno šolo elektrotehniške in kovinarske stroke v Ljubljani pa vodstvo Šole v Ljubljani, Linhartova 35. Vse eventualne dodatne informacije lahko dobijo kandidati v šolskem centru združenega podjetja Iskra v Kranju ali po telefonu na št. 21-567 — Kranj. Gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 Komisija za delovna razmerja pri podjetju AVTOPROMET GORENJSKA — KRANJ razglaša prosta delovna mesta za: 1. KV avtomehanika (več delovnih mest) 2. KV avtoelektričarja (eno delovno mesto) 3. KV kovinostrugarja (eno delovno mesto) Pogoji pod točko 1 KV delavec avtomehanske stroke z večletno prakso. Pogoji pod točko 2 KV delavec avtoelektro stroke z večletno prakso. Pogoji pod točko 3 KV delavec kovinostru-garske stroke z večletno prakso na vseh vrstah vre-teničnih stružnic in polav tomatih. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Kandidate sprejmemo v delovno razmerje za nedoločen čas. Pogoj je poskusno delo. Prijave z dokazili o zahtevanih po gojih sprejema tajništvo podjela, Trg revolucije št. 4. Prednost imajo kan didati, ki stanujejo v bližini delovneea mesta so odslužili vojaško obveznost. Rok prijave do zasedbe delovnih mest. Komisija za delovna razmerja POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila Zastava 600 D — leto izdelave 1962 z 52.000 prevoženimi km. Začetna cena 4.500,00 N din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 7. 6. 1967, do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila Zastava 750 — leto izdelave 1965 z 19.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 3.500,00 N din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 7. 6. 1967, do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Gozdni obrat Skofja Loka obvešča vse lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju občine Skolja Loka, da bo priglasitev sečnje za leto 1968 v sredo, 7. junija; sredo, 14. junija; sredo, 21. junija 1967, vse dni od 6. ure do 14. ure, na sedežih proizvodnih okolišev Zalilog, Češnjica, Bukovica, Skofja Loka, Poljane in Gorenja vas. Prosimo vse lastnike gozdov, da priglasijo svoje sodelovanje v gozdni proizvodnji v navedenih dneh ter s tem omogočijo hitrejšo sestavo proizvodnega načrta. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdni obrat šk. Loka Zahvala Ob bridki izgubi naše ljube mame Kuralt Marjane Ure tove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali v teh žalostnih dneh. Posebna hvala sosedom, zlasti rodbini Strupi in družini Remic. Najlepša hvala g. župniku iz Primskovega za spremstvo na zadnji poti. žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo Rupa, 2.6. 1967 Zahvala Ob bridki izgubi mojega sinčka Blažiča Andrejčka -Mišota iz Stražišča se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sodelavcem, sostanovalcem, upravi Delavskega doma Tekstilindus, sosedom, znancem, sorodnikom, tovarni Tekstilindus, VVZ Rezka Dragar, šolskemu pevskemu zboru, prav vsem, ki so mu poklonili toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob. Posebno zahvalo sem dolžna vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju na infekcijski kliniki v Ljubljani. Vsem, ki so mi izkazali nesebično pomoč, najlepša hvala. Žalujoča: mamica Pavla Gozdno gospodarstvo Kranj razpisuje licitacijsko odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 2 traktorja goseničarja FIAT, tipa 311 C — vozna 1 dvoosno prikolico, 4 t, znamke AT 4 Ljutomer. Poleg navedenih osnovnih sredstev bo istega dne razprodajalo različne rezervne dele za vozila naslednjih znamk: OM SUPER-ORIONE, OM-TAURUS, CSEPEL, TAM-PIONIR. Za ostale delovne stroje pa rezervne dele za traktor goseniear FIAT 311 C. Licitacijska prodaja navedenih osnovnih sredstev bo 5. 6. 1967 v prostorih .transportnega obrata GG Kranj na Primskovem, z začetkom ob 8. uri. Komisija za ocenitev in prodajo osnovnih sredstev v Pekarni in slaščičarni Skofja Loka objavlja v sporazumu z DS prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1 stroj za mešanje testa z 2 kotloma 1 stroj za deljenje testa 1 stroj za mletje drobtin 1 tehtnico Vsa osnovna sredstva si lahko ogledate v novi pekarni St. dvor. Prodaja za družbeni sektor je določena za 12. 6. ob 10. uri, za privatni sektor pa ob 12. uri. POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila Zastava 750, leto izdelave 1965 s prevoženimi 24.000 km. Začetna cena 6.250,00 N din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 7. 6. 1967, do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Mesarsko podjetje Jesenice proda najboljšemu ponudniku naslednja rabljena osnovna sredstva: 1 kamion TAM 4500, vozen 2 mešalna stroja 4 stroje za rezanje mesa 4 bakrene kotle (100 — 200 litrov) 1 stroj za polnjenje klobas in salam 1 decimalna tehtnica 150 kilogramska 1 nožni brus 1 peč »Plamen« 1 kaseta za orodje Ogled gornjih osnovnih sredstev je možen vsak de-lovnik med poslovnim časom v skladišču prodajalca Jesenice, Maršala Tita 41. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako Ponudba najkasneje do 15. 6. 1967 na naslov Mesarsko podjetje Jesenice, komisija za prodajo osnovnih sredstev. OBVESTILO Starši, prijavite svoje otroke za taborjenje v Fazani pri Puli. Prijave sprejema Občinska zveza prijateljev mladine Kranj, soba št. 212/11 ali telefon int. 210, kjer dobite tudi vsa podrobna pojasnila. ZDPM Mopedisti, pozor! Avto-moto društvo Kranj je ustanovilo krožek mo-pedistov - dirkačev. Kdor ima veselje do tega športa, ga vljudno vabimo, da se udeleži sestanka v četrtek, 8. junija, ob 18. uri v društvenih prostorih na Koroški c. 17. AMD Kranj Tovarna klobukov ŠEŠIR Skofja Loka, razglaša javno dražbo za prodajo tovornega avtomobila dne 9. junija 1967 ob 8. uri za družbeni sektor, ob 9. uri za privatni sektor, v Tovarni klobukov Sešir Sk. Loka. Skupščina občine Tržifi razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila Fiat 1300, vozen. Leto izdelave je 1962. Javna licitacija bo v ponedeljek, 5. junija 1967, od 16.—17. ure za družbeni sektor, od 17,—18. ure za zasebni sektor na sedežu občine. KZK Kranj — obrat Kmetijstvo razpisuje licitacijo za oddajo košnje travnika na parceli v Voklem v skupni površini okrog 15 ha ali po posameznih delih. Licitacija bo v petek, 6. junija 1967, ob 8. uri na travniku. Ponudniki bodo izlicitirane vsote lahko plačali tudi s pridelki. Trgovina s tekstilom Franz Striessnig Klagenfurt — Celovec Dr. Arthur Lemisch-Platz 7 . _. , Perilo in uniforme. Postrežba v slovenščini. Plačate lahko v dinarjih. Kmetovalci! Kadar kupujete motorno kosilnico, se odločite za kosilnico Številke govorijo in priporočajo! AGROTEHNIKA LJUBLJANA vam nudi pri nakupu kosilnice BCS — ugodno ceno — organiziran servis po vsej Sloveniji — dva brezplačna servisna pregleda pri pooblaščenem servisu — 3-letno jamstvo za vse dele v oljni kopeli in 1-letno jamstvo za vse ostale dele kosilnice — nadomestne dele za dinarska sredstva ob vsakem času — več priključkov CENE S KONSIGNACIJO FCO, LJUBLJANA: Takoj po deviznem in dinarskem plačilu vam pošljemo izbrano ROČNO MOTORNO KOSILNICO BCS IN PRIKLJUČKE - kot sledi --■--.-_________ Carina TIP Lit. DM USA J ASch. 'i osta- lo N din Kosilnica bencin 9KS 110 ali 127 250.000 — Kosilnica bencin 13 KS 110, 127 cm 260.000.— Kosilnica DIESEL 10 KS 110,127 cm 300.000.— Snopovezalka škropilnica Brusni stroj ček Mlin Brumi Žaga cirkular 1.600.— 400.— 10.400.- 2.650,00 1.664.— 416.— 10.816.- 2.750,00 1.920.— 480.— 12.480.- 205.000.— 160.000.— 9.500.— 86.000.— 35.000.— 3.200,00 2.500,00 1.800,00 100,00 1.100,00 400,00 1.283,20 320,80 8.341.— 1.024.— 256.— 6.656.— 60,80 15,20 39520 550,40 137,60 3.578.— 224.— 56.— 1.456.— DEVIZNI ZNESEK JE TREBA PLAČATI NA DEVIZNI RAČUN PRI POLJOBANKI BEOGRAD na rn. 603-620-10-32015 10 57 AGROTEHNIKA, LJUBLJANA. DINARSKI ZNESEK za carino in ostalo pa je treba nak*. zatl na žiro račun št. 501-1-691 AGROTEHNIKA, Ljubljana. AGROTEHNIKA LJUBLJANA KONSIGNACIJA BCS BOBOTA - 3. Junija 1967 mali OGLASI GLAS — 31. STRAN Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVC BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21-058 Mladinski ples Vsako nedeljo od 18. do 22. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam novo kosilnico Al-pdna, bukova drva in kobilo, staro 4 leta. Bernik Pavel, Podlonk 4, Železniki 2795 Ugodno prodam nerabljen električari harmonij (nemški). Naslov v oglasnem oddelku 2769 Prodam vezana okna za enostanovanjsko hišo SF — 02. Naslov v oglasnem oddelku 2777 Prodam sobno in kuhinjsko pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku 2781 Prodam lahek navadni voziček. Žirovnica 11 2796 Prodam nov vibracijski »troj za izdelavo kvadrov. Kuret, Ključavničarstvo, Kamnik 2797 Pralni stroj EKA s centrifugo poceni prodam. Bratko-vič, Zupančičeva 14/1, Kranj 2798 Poceni prodam polavtoma-tični pralni stroj s centrifugo, Alba Gugnus, Mam, Komenda 14 2799 Predam kozo in leseno sa-mokolr.ico z gumr kolesom. Bukovnik, Hotemože 18, Preddvor 2800 Prodam prašičke, 6 tednov stare. Sp. Bela 5, Preddvor 2801 Prodam puch 250 ccm za 170.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 2802 Prodam tri mesece 6tarega junčka. Zalog 16, Cerklje 2803 Prodam, dvoje hrastove stopnice. Kepic Ivan^ Tro-jarjeva 11/a, Kranj 2804 Prodam elektromotor ELIN 5,5 KM, 1400 obratov. Podr-zaj, Nova vas, n. h. Lesce 2805 Prodam kravo, ki je tretjič teletila. Cadovlje 3, Golnik 2806 Prodam novo prikolico za osebni avto, nosilnost 600 kg. Kalan, Virmaše 10, Šk. Loka 280/ Prodam stoječo travo in Črno deteljo. Zg. Bela 62, Preddvor 2m Prodam pralni stroj Mariš Rondo s centrifugo, odlično ohranjen. Možnost pra-nia tudi brez vodovoda. Pipan Cilka, Šenčur 107 2809 Dobro ohranjen fiat 600 D _ ugodno prodam. Ogled: Ul. 31. divizije 6, Kranj 2810 Prodam dve knjižni omari in skrinjo za perilo iz jese-noveea lesa. Kranj — Huje 3 2S11 Prodam staro ostrešje. S p. Duplje 74 2812 Prodam šivalni stroj Pfaff. Jaklin Franc, Mrakova 2, Kranj 2813 Prodam stoječo deteljo lu-cerno. Predoslje 100, Kranj 2814 Ugodno prodam fiat 750, Šenčur 311 2815 Prodam kravo po izbiri v 9 mesecu brejosti. Kurirska pot 4, Kranj 2816 Prodam primo 3, prevoženih 15.000 km po zelo ugodni čemi. Hafner Andrej, Suha 117, Šk. Loka 2817 Prodam strešno opeko bo-brovec, betonski Špičak in dva bikca, 8 mesecev stara. Pšata 11, Cerklje 2818 Prodam suhe smrekove plohe 50 mm, 6 m'. Kranj, Seljakova 1, Straži šče 2819 Prodam mlado kravo, dobro mJekarico. Trsteoik 10, Golnik 2820 Prodam plemenskega vola, 350 kg težkega. Ovsenik, Brezje 42 pri Tržiču 2821 Prodam dve plemenski svinji. Britof 52, Kranj 2822 Prodam sejalnico, obračalnik za seno ter slamorezni- co na motorni in ročni po-pogon. Vse v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 2823 Prodam 10 let starega konja in kosilnico BCS z grebenom. Vehovec, Voklo 56, Šenčur 2824 V bližini Bleda prodam hišo, zgrajeno do III. faze. Informacije naslovite: Pire Jože, Kram j, Stritarjeva 5, telefon 211-21. 2825 Prodam kravo po izbiri. Oljševek 23, Preddvor 2?26 Prodam vprežne grablje. Rebolj, C. na Klanec 4, Kranj 2827 Prodam tri volčjake; dva mladiča in psico, dober čuvaj. Otoče 27, Podnart . 2828 JARČKE leghorn, krmlje-ne z domačo krmo, dobite vsak delavnik od 16. — 18. ure in ob nedeljah od 8. — 12. ure v Drulovki 40 pri Ti-čarju 2829 Prodam vprežno kosilnico Bauz in eno leto starega konja. Voclje 63, Šenčur 2830 Prodam staro hišo v Zgornji dolini v Bohinju. Naslov v oglasnem odelku podružnica Jesenice 2831 Prodam moško in žensko kolo ter mizo s 4 stoli. Naslov v oglasnem oddelku 2833 Prodam prašičke od 20 — 30 kg težke. Suha 14, Kranj 2847 Prodam fiat 600, letnik 60, v zelo dobrem stanju, prevoženih 38.000 km. Naslov v oglasnem oddelku podmž. Jesenice 2848 Predam seno za košnjo. Zg. Brnik 4, Cerklje 2849 Prodam mlatilnico - reto s Uresili. Šmartno 3, Cerklie 2850 Prodam kravo, 8 mesecev brejo po izbiri. Lahovče 62, Cerklje 2851 Prodam nov ležalni kamin in polavtomatični šivalni stroj »Veritas« Dvor je 60, Cerklje 2852 Prodam kravo s teličkom po izbiri/ Alojz Podgoršek, Vojsko 6, Vodice 2853 Predam rabljeno strešno opeko (folc), C. na Klanec 53, Kranj 2854 Prodam 4 pujske po 20 kg težke. Breg cb Savi 9, Kranj 2855 Prodam črno stoječo deteljo po ugodni ceni. Voglie 111, Šenčur 2856 Prodam strešno opako bo-brovec, trda drva in butare. Suha 29, Kranj 2857 Prodam »jive in travnik. Banič, Hotavlje 34, Gor. vas 2858 Prodam stoječo lucerno. Zura Janez, Zg. Brnik 2859 Prodam prikolico za osebni avtomobil. Piber Ivan, Cankarjeva 13, Bled 2860 Prodam kravo, 9 mesecev brejo. Sr. Bela 36, Preddvor 2861 SGP GORENJC Radovljica proda v Radovljici na Cankarjevi cesti (pare. 309/3. k. c. Radovljica) zgrajene garaže za avtomobile. Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja. Prodam manjšo starejšo hišo. Pcdbrczje 26, Duplje (gotovina dva milijona 700 tisoč S din) 2862 Prodam dobro ohranjen V\V, letnik 57, Kranj, M. Pi-ia&ić 6/II, stanovanje 10 2863 Lepo sobno kredenco, pol-kavč, mizo in dva tapecirana stola — proda za 850 N din Nežmah, Kranj Kidričeva 32 2864 Prodam prašičke do 25 kg težke Pivka 14, Naklo 2865 Prodam suhe borove plohe, ske. Suha 5, Kranj, Ažman Janez . 2866 VW, letnik 58, ugodno prodam. Pirih Janez Bistrica 5, Duplje 2867 Prodam deske in »punte« za cementiranje. Zupan, SmledniSka 54/c Kranj 2868 Prodam suhe borve plohe. Orchovlje 9, Kranj 2869 Prodam kravo s teletom ali po izbiri. Trboje 10, Smlednik 2870 Prodam kravo s teletom ali po izbiri in bikca, 9 mesecev starega. Trboje 53, Smlednik 2871 Hišo z dvema stanovanjema, eno vselj ivo takoj, v vasi 6 km od Kranja prodam. Eno trelino kupnine lahko plačate kasneje. Ponudbe poslati ped »Ugodno« 2872 Prodam tri nove in nekaj rabljenih AŽ panjev na 10 satov. Jugovic, Sv. Duh 2, šk. Loka 2873 Prodam dva konja po izbiri in kravo s teličkom. Za- poge 11, Vodice 2874 Prodam prvo in drugo košnjo stoječe lucerne, mešano s travo. Poizve se v gostilni Likozar Visoko Kuoim Kupim večjo količino suhih ■tenkih metrskih drva. Konjedić Franc, ml. Delavska " c. 39 pod Šmarjetno goro 2875 Ostalo TAPETNIŠTVO Rautar Srečko Lesce, telefon 70-333, izdeluje vse vrste tapetniških izdelkov, hitro, solidno in brezplačna dostava 2730 Iščem Ion*© z avtomobilom — petkrat tedensko za prodajo konfekcije. Ponudbe poslati pod »Dober zashižek« 2834 Nudim hrano in stanovanje fantu, ki bi po službi pomagal na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 2835 KV CRKOSLIKAR.TA takoj spreimemo. Dober zaslužek, samsko stanovanje zagotov-lit-no. Ponudbe poslati pod »V Ljubljani« 2836 Izdelujem peči za central« no kurjavo s kompletno instalacijo, bojlerje v kombinaciji z elektriko, centralna kurjava. Kurent, ključavnic čarstvo, Kamnik 2837 AVTOTAPETNIŠTVO Fer. dinand Jenko, Kranj, Regm- čeva 2. Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava cerada, aktovk, potovalk ia ostala popravila. Vse izdeluje kvalitetno in po ugodni ceni 2838 Zamenjam veliko stanovanje na Boh. Beli za manjše ali enako v Kranju. Poizve se pri vratarju Planike Kranj 2839 Nega obraza, kozmetični nasveti, kozmetika CVETA Kranj, Vodopivčeva 13 2340 Opozarjam vsakogar, da nisem plačnica svojega moža črčr.ik Jožeta, Moše 23, Smlednik, Crčnik Rozika stanujoča prav tam 2841 Čestitamo zdravniku dr. Vladu Brinovcu ob končanem študiju na medicinski fakulteti in prof. Petrn Rakovici ob uspešno opravljeni diplomi na VšTK. Domači iz Kranja 2342 Nujno potrebujem 100.000 S din posojila za tri mesece, Obresti določi posojilodajalec. V okolici Jesenic tudi odislužim v kovmarstvu ali na kmetih. Ponudbe poslati pod »Obojestransko zadovoljstvo« 2843 Oddam opremljeno s; bo dvema." Naslov v oglasnem oddelku 2876 Preskrbim vam avlo po izbiri. Naslov v oglasnem oddelku 2877 29. 5. 67 sm pobrala na gaštejskem klancu zavitek (fedrov). Dobijo se Kranj, Zasavska 21 2878 Prireditve GOSTILNA pri Milharju v Šmartnean prireja v nedeljo, 4. 6. 1967 zabavo. Za ples bo poskrbel STE G NOV KVARTET — Vabljeni! 2844 Gostilna ZAJC Lahovče prireja v nedeljo, 4. 6. 1967.., zabavo s plesom. Igrajo Fantje iz Lubncga — Vabljen:! 2845 VRTNO VESELICO prirejamo v nedeljo, 4. 6. 1967., z začetkom ob 16. uri. Postregli vas bomo s čevapčiči in domačimi spccialitelanai. Za ples vam bo igral Scn-čurski sekstet. Poiščite nas. Vabljeni v gostilno Trboje 2S46 PGD Stiha pri Kranju priredi v nedeljo, 11. 6, 67, ZABAVO poleg gasilskega doma Suha z naslednjim programom: ob 13. uri dirke motornih vozil za nagrado Suhe, ob 15. uri razglasitev in podelitev nagrad nato zabava s* plesom. Za ples in razvedrilo bodo poskrbeli »Veseli Trstcničani« Vabljeni! 2879 Blagovnica Plastika, guma. galantarija. ter gospodinjski I predmeti G LAS Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-. looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 Ndin. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. ŠPORT SOBOTA — 3. junija 1967 II. gorenjska rokometna liga Krvavec prvi V drugi gorenjski rokometni ligi so minulo nedeljo odigrali zadnje kolo. Po hudi borbi za prvo mesto je končno najvišji naslov pripadel Krvavcu iz Cerkelj, ki bo tako jeseni spet nastopal v I. gorenjski rokometni ligi. Jeseničani kljub visoki zmagi v zadnjem kolu niso uspeli prehiteti Krvavca. Ker še ni dokončno odločeno, ali bosta iz prve lige izpadla dva ali eden, bodo morali Jeseničani počakati na odločitev Tekmovalne skupnosti za rokomet, če bodo v novi sezoni sodelovali v prvi ligi. Končano je gorenjsko pionirsko prvenstvo v nogometu Kranj prvi, Triglav četrti 8 sodelovanjem osmih najboljših pionirskih ekip se je končalo letošnje gorenjsko pionirsko prvenstvo v nogometu. Nepričakovano, vendar povsem opravičeno, so osvojili naslov prvaka mladi nogometaši Kranja. Resnost in kvalitetna igra nudita upanje, da bo nogomet v Stražišču zopet prišel na »zeleno vejo«. Pomemben uspeh sta dosegli tudi ekipi Ločana in Jesenic z osvojitvijo drugega oziroma tretjega mesta. Vse tri prvoovrščene ekipe so pokazale daleč najboljši nogomet. Najneprijetnejše razočaranje predstavlja slaba uvrstitev pionirjev Triglava, še bolj kot uvrstitev je razoča- rala njihova slaba in brezbrižna igra. LESTVICA Kranj Ločan Jesenice Triglav Lesce Svoboda Naklo Tržič 14 11 1 2 31: 8 23 14 9 2 3 35:13 20 14 9 2 3 33:16 20 14 5 2 7 15:22 12 14 14 14 14 4 2 8 15:24 10 4 19 19:35 9 2 4 8 9:24 8 3 2 9 9:24 8 P. Didič Rezultati zadnjega kola — Jesenice : Storžič 45:13 (19: 7), Krvavec (b. b.) LESTVICA Krvavec ! Jesenice Duplje B Storžič žabnica Duplje B 5:0 5 2 1 127: 83 12 5 1 2 186:123 11 5 0 3 125:100 9 2 1 5 141:186 5 8 1 0 7 75:152 0 J. Javornik Kranjsko prvenstvo v šahu Prva: Mali in Berčič Po dveh in pol mesecih se je končalo prvenstvo Kranja v šahu. Kvaliteta igralcev in iger je bila slaba in lahko ta turnir štejemo za enega izmed najslabših v zgodovini kranjskega šaha. Bilo je mnogo spregledovanja figur, slabega poznavanja teorije, končnic in vsega, kar lahko doleti šahiste, če se premalo ukvarjajo s šahom. Vsekakor so prikazali najboljšo igro prvokategornika Neresnost nekaterih ekip V prvem kolu tekmovanja za nogometni pokal na področju Gorenjske je igralo od 12 prijavljenih ekip le šest ekip. Tri srečanja so bila končana brez borbe. Neresnost nekaterih ekip je potrebna vse obsodbe, kar še posebej lahko zapišemo za ekipi Tržiča in Preddvora, kateri nista prišli v Trboje oziroma Železnike. Srečanje med Lescami in Ločanom ni bilo odigrano, ker so Lcčani ta dan imeli srečanje z italijansko ekipo. Z malo dobre volje bi lahko to tekmo odigrali preje ali kasneje. REZULTATI — Kranj Kropa 0:2 (0:1), Svoboda Podbrezje 11:1 (5:1), Naklo Borec 0:2 (0:1), Lesce : Ločan 3:0 (b. b.), Trboje : Tržič 3:0 (b. b.), Železniki : Preddvor 3:0 (b. b.). P. D. Mali in Murovec ter na novopečeni drugokategornik Berčič ml. Uvrstitev Malija je pričakovana, medtem ko je nadarjeni mladinec Muroveć remiziral kar devet partij in je pristal šele na četrtem oz. petem mestu. Z igro je najbolj presenetil Berčič ml., pa čeprav je bil doslej znan kot oster igralec. Končni vrstni red: L—2. Mali, Berčič ml. 10,5, 3. Đor-đević 9, 4.—5. Murovec, Skrab 8,5, 6. Vojiči« 7, 7. Gazvoda 6, 8.-9. Podgornik, Rozman 5, 10—12. Stanešič, Požar, Božič 4,5, 13. Matjašič 4, 14. Zaplotnik 3,5 točke. L. Đ. Trgovina Šipad Kranj obvešča cenjene kupce, da s 1. junijem 1967 prodaja blago na kredit Radnik, Bosanska Gradiška, in sicer dnevne sobe, spalnice in ostali kosovni material. Kredit odobrimo takoj. Vsa pojasnila daje trgovina v nebotičniku, telefon 21-118. Stane Brcgar Miro Ambrožič Lojze Kordež Anton Česen Ob novem uspehu kegljačev Triglava iz Kranja Šesta zvezdica državnega prvaka Kranjski kegljači so na tekmovanju v Zagrebu osvojili že Šestič naslov državnega prvaka. To je rezultat dela v klubu, kjer že deset let stalno keglja od 250 do 300 aktivnih kegljačev. Prav zaradi množičnosti pa tudi zaradi rednega sistematičnega treninga je klub dosegel izredne uspehe. Med mnogimi lavorikami so kegljači prav gotovo lahko najbolj ponosni na naslove državnih prvakov, ki jih osvaja moška ekipa. Šest zmagoslavij kranjskega kegljanja: Kranj 1957, Celje 1959, Beograd 1960, Ljubljana 1964, Ljubljana - Kranj -1966, Zagreb 1967. Kranjska ekipa je na letošnjem državnem prvenstvu v- Zagrebu nastopila brez poškodovanega Turka vendar je kljub temu prepričljivo zmagala. Poglejmo tekmovalce, ki so osvojili šesto zvezdico. VLADO MARTELANC — rojen leta 1915, po poklicu tekstilni tehnik, zaposlen kot klaser za bombaž v Tekstil-indusu. Kegljati je začel leta 1951 ob ustanovitvi kluba. Trikrat je osvojil naslov dr- žavnega prvaka med posamezniki. Nastopil na vseh šestih prvenstvih, na katerih so Kranjčani osvojili naslov prvaka. Podrl 1721 kegljev. MIRO AMBROŽIČ — rojen leta 1930, ključavničarski delovodja v Savi, keglja od leta 1954, v zadnjih letih stalni član državne reprezentance. Nastopil na petih prvenstvih, kjer so bili prvi. Podrl 1716 kegljev. STANE BREGAR — rojen leta 1936, kovi.nostrugar v Iskri, keglja od leta 1955. Vlado Martelanc Največji uspeh je dosegel z osvojitvijo 2. mesta v parih leta 1965 na državnem prvenstvu. Nastopil v štirih zmagovalnih ekipah. Podrl 1690 kegljev. LOJZE KORDEž (kapetan) — rojen leta 1931, strokovni učitelj v Industrijski šoli, keglja od leta 1953. Bil je najboljši član ekipe na lanskem ekipnem prvenstvu. Kot član ekipe osvojil pet naslovov prvaka. Podrl 1700 kegljev. MILAN JEREB — ro- — rojen leta 1934, čevljar v Planiki, keglja od leta 1961. Njegov najboljši rezultat 938 podrtih kegljev. Trikrat v Milan Jereb ekipi državnega prvaka Podrl 1669 kegljev. ANTON ČESEN — rojen leta 1940, mizar v Iskri, keglja od leta 1965. Leta 1965 drugo mesto na državnem prvenstvu v parih. Prvič v ekipi državnega prvaka. Podrl 1647 kegljev. Mentor kranjskih kegljačev Stanko Rebolj je ob uspehu dejal: »Veseli me, da smo se po številu naslovov izenačili z Grmoščico, veseli me, da so prve tri slovenske ekipe — Triglav,. Jesenice ia Branik — pred favoriziranima Grmoščico in Medvescs-kom. Za uspeh se morami zahvaliti delovnim kolek t U vom, Id kažejo vse razum*, vanje za kegljanje.« P. Čolnar