j£a£on M Trg Franca Fakina 2a tel.: 0601/27 266 Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli novo trgovino v Trbovljah, kjer Vam nudimo veliko izbiro oblačil in bulerjev priznanih svetovnih proizvajalcev: * WIT BOY * PEPE JEANS * CAPPOPERA * HIS JEANS Bulerji znamke: * Getta Grip * Dr. Martens * LEVIŠ 501 * MASH * Otroški programi CASSUCI ODPRTO od 9-12. ure in od 16-19,30. ure, sobota od 9-13. ure. Obiščite nas lahko tudi v Zagorju na Cesti zmage 12a in na Cesti 9. avgusta 31. VABLJENI ! Vsem našim kupcem ter bralcem Zasavca želimo SREČNO NOVO LETO 1995. kmetijsko zadrugo i; izloke, z.o.o. tel.: 0601/73 524 NAKUPI NAD 1.000 SIT V DECEMBRU 94 V POSLOVALNICAH KZ IZLAKE VAS NAGRAJUJEJO!!! ČAKAVAS100 LEPIH NAGRAD: - pralni stroj - friteza - salamoreznica - multipraktik - hitri pekač - aparat za sladoled - aparat za kavo - kasetofon - električni nož - mikser - ostale nagrade (20 kavnih mlinčkov in 70 KRAT 1 kg kave) Žrebanje bo 6.1.1995 v prostorih komisije. Rezultati bodo pisno objavljeni v vseh naših trgovinah. kmetijsko zadrugo izloke z.«.«. o BLAGOVNICA QG CENTROMERKUR Valvasorjev trg 25, Litija, tel.: 881 238 U* MM, ttio, 1^5 ■ UVODNIK • Lepo pozdravljeni! Prijetno je zaključiti neko obdobje, ko veš, da začenjaš novega. Lepo je tudi slovo od starega leta in srečanje z novim. Ko boste listali po današnji številki časopisa, boste videli razliko od drugih izdaj. Naredili smo jo obdobju primerno in na marsikateri strani preleteli letošnje leto. Naredili smo tudi nekaj sprememb. Župane nismo povabili k razgovoru o načrtih v občini, pač pa smo jih obuli v copate in poklepetali o njihovem zasebnem svetu. Nova je tudi stran Mi med seboj, in veseli smo, da smo k sodelovanju uspeli privabiti znano slovensko psihologinjo in novinarko Katarino Lavš, pa kozmetičarko Natašo Eberlinc. Ostali bosta naši stalni sodelavki in z veseljem odgovarjali na vaša vprašanja, ki jih seveda pričakujemo cel koš. V prihodnji številki pa bo na naših straneh tudi nasvet pravnice Mojce Kropivšek, ki tudi postaja naša sodelavka. Izkoristili bomo namreč trenutek, ko sodišče ne more več ponuditi brezplačnega pravnega nasveta, pa ga bomo posredovali mi. Danes vam ponujamo tudi obljubljeni recept za odstranitev žolčnih kamnov, in če imate morda tudi vi doma kaj dobrih nasvetov iz domače lekarne, nam pišite. Še druge novosti bomo poskušali uvesti, saj želimo, da bi bili z Zasavcem vedno zadovoljni. Še veliko zanimivega sio lahko ogledate v današnji številki, zato si jo dobro oglejte. Tudi v prihodnjem letu ne pozabite na nas, pišite nam, oglasite se po telefonu ali pa tudi osebno. Vedno ste dobrodošli. Vsem, ki ste nam želeli vse najboljše ob praznikih in izrazili dobre želeje za prihodnje leto, se najiskreneje zahvaljujemo. Srečno vsem. Spoštovane bralke, spoštovani bralci! V prihodnjem letu Vam želimo obilo zdravja, dobre volje in srečnih trenutkov. ^ Z veseljem bomo z Vami, Uredništvo in sodelavci Z/ IS tl V (l Zasavski dedki Mrazi NASLOVNICA: AO Uroš Klemen RISBA: Jože Ovnik •J* Novi Zasavc bo izšel 12. januarja ! Kuhinje SVEA B ■t^h JAMAR V pozdrav 1994., pasjemu letu, se že drugega dne v januaiju na Kumu zbere kakšnih 2000 ljubiteljev planin, naslednji dan pa je srečni dan za zagorsko separacijo: inšpektor ji znova, tokrat že drugič, podaljša uporabno dovoljenje. Trboveljčane pa pasje leto udari že koj na začetku, in to z blokado žiro računa občinskega proračuna v višini kar stotih miljo nov tolarjev. Deblokirati jim ga uspe šele s pomočjo finančnega ministrstva proti koncu meseca. Takšni usodi se uspe ogniti Zagorjanom, ki bodo do leta 99 nekje morali najti šest miljo no v mark - iz naslova obveznic, seveda. Njihov varstveno delovni center praznuje svojih prvih deset let, pri Zagorjanih dobi prostore novoustanovljeno Društvo za varstvo okolja, iz vlade izgubijo mag. Marinko Draksler, sicer zadolženo za ekologijo, nekaj prebivalcev v posteljo položi gripa, sploh pa se Zagorjani spominjajo Vladi mi rja Voljfoviča Žirinovskega, vodje ruske LDS, ki v tem mesecu obišče Slovenijo. Pred štirimi leti je namreč prespal v hotelu v Medijskih Toplicah. Od muh niso niti v Trbovljah: malone v ilegali SKD tu ustanovi Gospodarski forum, preko bančnih avtomatov zasavske LB pa se da plačevati tudi položnice. Na PE Tončke Čeč po 22 letih dobijo spet popolno osemletko. K njim se preseli kar 7 oddelkov višjih razredov. V veselje otrok, učiteljev in staršev. FEBRUAR Začne se v znamenju Hrastničanov, to je TKI, ki predstavi trdih osmih let dela, to je polindustrijsko napravo za proizvodnjo prehranskih fosfatov, nadaljuje pa se v zagorskem zdravstvenem domu, kjer po dveh letih spet pridejo do lastne okulistične ambulante. Toda na drugi strani Zagorjanom "grozi" zaprtje premogovnika - po rudniški različici, proti kateri nastopajo s svojo občinsko, v slogu "zdaj pa kdo bo koga". Nekaj se upirajo tudi v Trbovljah, kjer jim ni po godu od države načrtovano odtujevanje občinskega premoženja Nato pa Lillehammer z zimskimi olimpijskimi igrami in zgodnji pust krivih ust, ki Zasavje pobeli s snežno odejo. V Strojegradnji in v Peku znova zaposljujejo, v Trbovljah pa je še kar na cesti 1300 ljudi. Medtem se stranke bodejo o tem, ali je skupščinska seja zakonita ali ne, na Dobovcu pod Kumom pa meni nič tebi nič sanjarijo o samostojni občini. Sicer pa Zasavce v tem mesecu najbolj skrbi, ali bodo dobili svoj priključek na bodočo avtocesto ali bodo še naprej slovensko "slepo črevo". Krajani Svete Planine in Čebin izkoristijo še lepo nedeljo in medse skličejo smučarje oldtimerje, medtem ko so Hrastničani spet ekološko najbolj osveščeni Zasavci. Že sedmič po vrsti zbirajo posebne odpadke in jih zberejo kar za 235 kilogramov. Zagorski oblastniki imajo kopico skrbi. Poleg države, ki še vedno ne ve, kako bo zapirala rudnike, jim sive lase dela tudi njihov medicinski kader. Ne razume se namreč preveč dobro med seboj. Trboveljska Zdru že na lista se z dvema projektoma znova javlja na republiški natečaj Urada za mladino, slovesno pa je v Splošni bolnišnici. Zveza društev za boj proti raku ji za nakup mamografa in organiziranje centra za bolezni dojk podari 67.000 mark, precej pa bodo kljub temu morali zbrati Zasavci sami. Na valovih trboveljskega Radia utihnejo osrednja slovenska poročila, Steklarna se pohvali pred ministrom Tajnikarjem, Izlačani se pohvalijo kar sami pred seboj - da so pač sposobni živeti v lastni občini, za katero pa se potem maja ne odločijo. Hrastničani v teh dneh veselo gledajo satelitske programe preko novega kabelskega sistema, Trboveljčani dobijo Društvo proti mučenju Živah in Zmaga Jelinčiča na obisk, Zagorjene, natančneje Sveo, pa tepejo posebne izvozne dajatve na slovensko blago v Makedoniji. Kisovški Siporex se med prvimi v Zasavju hvali s potrjenim programom lastninjenja, ne zaostajajo pa niti v hrastniškem Sijaju. Le J.J. ni več obrambni minister. A. APRIL <1 ogled, zagorski DD pa letno konferenco SKD s predsednikom Peterletom na čelu. Državni zbor Izlačanom "prizna" samostojno referndumsko območje, Delozo zasipavajo z naročili, ETI EE pa s prizanji in patenti. Tokrat ga dobi -tujega, seveda - za etimat. Šolarjev vse to ne gane. Bolj pomembne so prvomajske počitnice tik pred vrati. Na Inštitiutu Jožefa Štefana ugotovijo, daje zasavski zrak precej onesnažen, da pa ne odstopa bistveno od zraka v industrializiranih območjih sveta. Raziskava to rej uspe. Uspe tudi obisk predsednice Zveze potrošnikov Slovenije, saj naj bi še v tem letu Zasavci v Zagorju dobili regijsko informativno pisarno. Rudis ima težave s posli v Alžiriji, upokojenci pa z (ne)usklajevanjem pokojnin. Predsednik Kučan počasti s svojim obiskom hrastniški moški pevski zbor Svoboda 1 ob njihovi 70 - letnici, nato pa poleg nekaj beraškega gnoja, ki zapade sredi aprila, "pade" tudi ropar izlaške menjalnice. In to v roke policiji. Zagorjani znova obudijo temo o elektrofiltrskem pepelu, trboveljska separacija prestane inšpektorski Prvičin zadnjič maj v pasjem 1994. letu, ko v Ravenski vasi preizkušajo vodovodni sistem, ko krizni management v Ipozu šteje svoje nove uspehe - brez stečaja -, ko se zagorska SNS ubada z državno administracijo, tamkajšnji upokojenci pa se veselijo po treh letih znova postavljene stalne muzejske zbirke. Maj. ko Mladi forum in Dezam iz Trbovelj in republike dobita 700 tisočakov, ko se v Medijskih Toplicah kopalci že lahko namočijo v zunanjih bazenih in posedijo v zimskem vrtu ter se po mili volji dričajo po toboganu in maj, ko delniška družba Medijske toplice dobi še enegalastnika: hčerko Ferda Krašovca, lastnika Toplic iz 30. let. Maj je tudi mesec, ko se že zagotovo ve, da bo v vseh treh zasavskih občinah s pomočjo republike zraslo precej novih stanovanj, 67 vseh skupaj, in ko trboveljski invalidi proslavijo 20 let svojega dela v društvu. Cvetoči maj, ki napoveduje slabe čase sindikalnemu počitnikovanju na Hrvaškem, ki trboveljski Rudarski gradbeni dejavnosti, RGD,neprinese dela pri gradnji predorov na slovenskih avtocestah, Izlačanom in Litijčanom pa nobene odločitve o morebitnih novih občinah, ali kot se temu še reče: neuspeli referendum. Zadnjega maja praznuje svojo 35. obletnico TIKA. m: JUTtlJ Trboveljski občinski praznik mine v znamenju pomanjkanja denarja, na temo cenilstva se na Izlakah zberejo slovenski cenilci strojev in opreme, Hrastničani pa še kar štejejo begunce. Preštejejo jih več kot 300. Strojegradnji sb pišejo slabi časi, enako trboveljskemu Skladu stavbnih zemljišč. Premalo denarja menda dobivajo tudi v hrastniškem Zdravstvenem domu, že šest mesecev pa brez tolarja zaslužka životari 12 invalidov, delavcev gradbenega podjetja Beton holding. Pravico bodo, pravijo, šli iskat pred sodnike. V Grotexu cveti diskontna prodaja, po podatkih SDK pa tudi zasavsko gospodarstvo. V tem mesecu zares zacveti le svetovno nogometno prvenstvo in šolarji, za katere napoči čas počitnic. V TKI začnejo izvajati rekonstrukcijo obrata kloralkalne elektrolize, v zagorski separaciji pa se dobro obnese čistilna naprava, na Savi navdušenci v čolnih, na Kumu pa spominski bojni znak v spomin na napad na oddajnik. Da o kmečki ohceti na Vidrgi sploh ne pišemo, niti ne o spričevalih, certifikatih ali sobotnem Dnevu državnosti. Pa tudi o oblaku ne, ki se 28. dne v juniju utrga nad Čemšenikom. JULIJ Po terenu hodijo razno razne ekipe in komisije ter še vedno popisujejo in ocenjujejo škodo, ki jo je povzročilo neurje. Muslimanov, živečih tod okrog, vse skupaj ne moti veliko in se še naprej ubadajo s problemom "objekta za lastne potrebe". Posebej všeč jim je na Neži. Nato pa se 5. julija nebo znova razhudi, v glavnem nad Litijčani, nekoliko tudi nad Zagorjani, ki že naslednjega dne o vsem poročajo na novinarski konferenci. Škode imajo za približno tri miljarde tolarjev. Novinarjem se pohvalijo v trboveljski LB, poletje pa na slikarsko kolonijo Izlake - Zagorje tokrat prižene le domače ustvarjalce. Vročina ne zmoti hrastniških steklarjev, ki znova zaženejo I-kadno peč in se poveselijo z dolgoletnim nemškim partnerjem. Po molku, ki ovija Iskro Semicon, končno pricurlja v javnost drobna vest: razrešen je mag. Miran Kramberger, in to funkcije v.d. predsednika uprave. Slovenski vojaki še kar odstranjujejo posledice junijskega neurja po Zasavju, svetovni prvaki v nogometu postanejo Brazilci, slo vensko javnost pa prevetri, razburi in vzburi nova afera: pet ženskih zadnjic, pred UV žarki zaščitenih s Sun - Mixom... AVGUST Vročina, da te kap, bi zapisali v Zasavcu za tisto, kar avgusta doleti našo zemljo in nele razvitega Zahoda Zagorjani se ob občinskem prazniku hvalijo z obnovljenimi knjižničnimi prostori, z novim vodovodom v Ravenski vasi, pa s poligonom za kinologe in njihove pasje prijatelje. Na Vidrgi počasi zaključujejo z mladinskim ekološko - raziskovalnim taborom, s pomembneži Zagorja se pride pogovarjat ministrica Klinarjeva, na eno od torkovih avgustovskih juter v tej občini zgodbi o uspehu dodajo še en kamenček, pravzaprav temeljni kamen za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Toda stanovanja kljub pasji vročini pridno gradijo še pri obeh zagorskih zasavskih sosedih. Menda je škoda le to, da v Zagorju to počne makedonska gradbena sila, kot trdi tamkajšnja SNS. V Trbovljah gradijo tudi v Cementarni, v osnovni šoli se pripravljajo na začetek pouka - na treh popolnih osemletkah, Hrastničani končno začnejo rekonstruirati elektrolizo v TKI, večina Zasavcev pa se še vedno drenja po obmorskih plažah in plažicah ter vsrkava energijo za jesen. Tudi hribov se Zasavci ne izogibajo, še posebej po razdejanju, ki ga je po njihovih dolinah še vedno čutiti od konca junija sem, ne. Končne ocene škode po junijskem neurju so v tem mesecu po neštetih usklajevanjih in avgustovskih sejah končno znane: Trboveljčani je imajo za 3,7 milijarde tolarjev, Zagorjani za 2,3 milijarde in Hrastničani za slabo milijardo. Šole znova odprejo svoja vrata, razen v Trbovljah, kjer veselje učencev podaljšajo obnovitvena dela po enotah. Malo manj veselja imajo z virusom, ki celo v vročih poletnih dneh ne miruje. Še največ prinese september prebivalcem Save pri Litiji: novo šolo in vrtec. Seveda ob izdatni republiški pomoči. Nekoliko manj je ta mesec radodaren s trboveljsko NDS, ki se zaskrbljeno vprašuje, ali bo kaj s koalicijo za bodoče lokalne volitve. Socialdemokrati in krščanski demokrati se kujajo. V ETI EE bodo delavci večinski lastniki, v Hrastniku dobijo novo opozicijsko stranko, socialdemokrate, zagorska Agencija za razvoj bo poslej odločala o prestrukturiranju slovenskih rudarjev. Sicer pa se predstavniki oz. natančneje jamski reševalci sredi septembra dobijo na 19. srečanju. Nič ne zaostajajo v Hrastniku, kjer steklarji praznujejo svoj praznik in otvorijo hčerinsko podjetje Stepak. Celo sam premierjih obišče in prvič spregovori o jesenskih ukrepih, ki jih za gospodarstvo pripravlja vlada. Zasavski podjetniki dobijo svoje združeneje, Hrastničani občinski odbor LDS, vsi skupaj pa konec meseca še eno čudovito nedeljo z okrog 30 stopinjami Celzija. Zasavci dobijo zanimivo brošuro Naše okolje, prvi konkretni izdelek projekta z istim imenom, Trboveljčani pa na svoji glasbeni šoli koncertni klavir Steinwei, vreden kar sto tisoč mark. Iz Ipoza se poslovi uspešni krizni management, javnosti pa se predstvi nova direktorica. Novi, večinski lastnik Mirko Tuš iz Slovenskih Konjic je žal zadržan. Pa dmgič. Radio Trbovlje preznuje 10. v mesecu rojstni dan prve oddaje, v TET se zberejo predstavniki občin Zasavja, ministrstva za gospodarske dejavnosti, TET in RRPS in izdelovalci študije za gradnjo novega termoenergetskega objekta Za Savo razpravljajo o tem, ali je za Slovenijo cenejši tak objekt ali da zaprejo rudnike. Odgovorna sedma sila ne izve. V tem času v RRPS pripravljajo gospodarski načrt za prihodnje leto, a mu tudi ne morejo dati končne podobe, ker še nista sprejeta niti državna energetska strategija niti zakon o zapiranju rudnikov. Trboveljska občina se v tem mesecu prijavi na natečaj ministerstva za šolstvo za sofinanciranje naložb v osnovno šolstvo. Vsaj do konca tega tisočletja bi namreč radi odpravili dvoizmenski pouk. "NOVEMBER Zagorska vlada razpravlja o spremembi proračuna zagorske gisfiac občine za lani in tudi po Zasavju v tem času zaživijo predvolilne aktivnosti. Trboveljske stranke slovenske pomladi se dogovorijo o skupni kandidatki za županjo, 46. teden v letu napove praznovanje 50. obletnice trboveljske glasbene šole in 35 - letnice Ljudskih univerz. Trboveljski osnovnošolci po 22 letih tudi uradno dobijo tri popolne osemletke in se z njimi pohvalijo samemu ministru Gabru. Tega dne zato na široko odprejo svoja vrata vsem, ki bi si želeli ogledati obnovljeno enoto Revirski borci. Manj veselja paimajo Trboveljčani z Bolnico. Osnutek predloga o kategorizaciji slovenskih bolnišnic jo namreč uvrsti čisto na rep lestvice-med krajevne bolnišnice oz. kot temu rečejo v Zasavju med reševalne postaje za prvo pomoč. Igralska skupina iz Mlinš se preizkusi v igri Domen, nato pa se mnogi odpravijo tudi na osmi pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Na razpisu za izdelavo preliminarne študije analize ekonomske upravičenosti pridobivanja tople vode iz ko-tredeške jame se prijavijo štirje zainteresirani. Rezultati razpisasledijo. Živahno je na Vidrgi, kjer razpravljajo o pospeševanju malega gospo-darstvain živo v trboveljski Glasbeni šoli, ki gosti ministra Pelhana. DECEMBER Še zadnji "pasji" mesec prinese že v začetku težek pretežek predvolilni molk, čisto prvega dne pa ure minevajo v razpravah o kugi sedanjega časa - aidsu. Malo manj kot kuga je za Zasavje ekologija in prav o njej teče kdovekolikič že beseda na "hotelski" okrogli mizi. Beseda o Zasavju teče v tem času tudi na radijskih valovih - iz ust samega premierja Vetrovni tretjedecemberski večer privabi na Mrzlico kolono planincev z baklami, zasavsko sedmo silo paše koga pa pot zanese v hrastniški Čar, da spregovorijo še kakšno z zapuščajočim jih glavnim in odgovornim urednikom Zasavca vse od njegovega nastanka sem, Markom Planincem. Miklavž menda tudi obišče vse pridne Zasavčane, novinarje pa novo Ti kino vodstvo povabi na "seznanitev" s seboj in novimi optimističnimi načrti za podjetje. Volitve uspejo, po Zasavju slavi v glavnem liberalna demokracija, med župani pa nekateri vendarle še ostajajo tudi "dobre volje". Da bi bili taki vsi, s svetniki vred, vse 1995. leto! Polona Malovrh B KO ŽUPANI Leopold Grošelj - Hrastnik Polde Grošelj, 53 - letni župan hrastniške občine je rojen v Zagorju, vendar že skoraj trideset let živi v Hrastniku. Tokrat smo malo pokukakli v njegovo zasebno življenje. Ste pripravni za domača opravila? Rad pospravljam in dnevna soba je v moji oskrbi. Tudi v vikendu, ki ga imamo pod Mrzlico, marsikaj postorim. Kuham pa ne in tudi z vrtom nimam veselja. Kaj radi jeste? Sem krompirjevec na vse načine. Testenin in močnatih jedi nimam rad. Rad imam hrano od mesa - golaž, papriko, vendar ne meso, le toliko, daje omaka. Tudi kruh imam rad, na splošno nisem izbirčen. Moram pa priznati, da sem imel takrat, ko sem delel na IBT, kar dvanajst let je trajalo, zelo nepravilno prehranjevanje. Prvič sem jedel ob petih, šestih popoldne. Zdaj sem se navadil na zajtrk in še kaj malega pred kosilom. Kako ste doma oblečeni? Tudi če pridem domov le za pol ure, si u mijem noge, roke in se preoblečem v spodnj i del trenirke. Zgoraj imam majico, če pa kdo pride, še športno majico. Najraje sem bos, čeprav me žena krega. Tako se počutim najbolj sproščenega. Prijatelji vas kličejo... Poldi. Kakšen ste pa dedek? Trenutki, ki jih lahko preživim z vnukom in vnukinjo, so najlepši. Rad imam sina in hčer, vendar bi se jima opravičil, če bi imel nujno delo in bi me prosila za pomoč. Pri vnukih pa je to drugače. Nič ni pomembnejšega od njiju. Tudi onadva sta navazananame. Za Tima (26. mesecev) sem ati Pepe, zaTajdo (17 mesecev) padido. Oba sta rojena na nedeljo, oba 11. v mesecu. Radi berete? Hčerka ugotavlja, da sem se zapustil. V zadnejm letu sem res manj bral, kot je pri meni v navadi. Soseda Mateja, ki dela v knjižnici, mi je vedno nosila knjige kar domov. Rad berem v spalnici in na dopustu. Pojete tudi? Pojem rad, čeprav nimam posluha. V kakšni družbi me že potegnejo za sabo. Imam pa tudi šest let glasbene šole - od tega dve leti in pol klarineta. Nekaj časa sem igral pri mladinski pihalni godbi v Zagorju - po tem pa mi razmere tega niso več dovoljevale. Se ukvarjate s športom? Od nekdaj sem rad hodil v hribe. ■ Ena najbolj priljubljnaih točk je bila Sveta Gora, kajti mama in oče izhajata iz Šentlamberta in smo tako obiskovali goro za praznike in poleti, tako kot Hrastničani Kal. Od leta 1966, ko sem se preselil v Hrastnik, je tudi zame Kal postal nakakšna sveta gora. Ko grem ob sobotah in nedeljah na vikend, jo mahnem večkrat prek Mrzlice na Kal, kar pomeni v obe smeri tri ure hoda. Z ženo pa imava zelo rada tudi relacijo M amo - Kopitnik - Gore - Mamo. Ali pa greva iz Gor na Krnice, Šavno peč, do želzniške postaje. Izogibam se asfaltnih poti, ki so za hrbtenico zelo neprimerne. 1986. leta sem bil namreč operiran - prej nisem bil nikoli v bolniški - in je zame hojanajboljša terapija. Vsak dan tudi telovadim, 20, 25 minut vozim sobno kolo. Ob ponedeljkih, ko je voda bolj topla, pa plavam. Tudi ta terapija mi ni nujno zlo, saj sva včasih s pokojnim Petrom Kovačem na Izlakah preplavala vsak dan 1500 m. Drugi dom pa je bila Sava, takrat še čista in lepa. Se v dolini vozite izključno z avtom? Ne, večkrat hodim peš in tudi svoje sodelavce spodbujam, da bi_ se kdaj odpovedali avtu. Izavtani videti toliko lukenj kot pri hoji. Kam greste za novo leto? Letos bomo izjemoma doma. Drugače pa sva bila z ženo redno v športni dvorani. Še prej v poslovni in še prej v dvorani VD Partizan... Fanči Moljk Ob 50 letnici Med brodarji a Janez Malovrh - Trbovlje Družina Malovrh Rodil se je v znamenju vodnarja v letu 1941. Čeprav v horoskop ne verjame, pa vendar ve, da so vodnarji odlični ljudje. In lepo mnenje ima tudi o Hrastniku, predvsem Hrastniku I, kot so ga imenovali, in kjer je bil pri Zavrašek rojen. V mamini gostilni je tudi preživel največ srečanj z ljudmi, preprostimi in odkritimi, ki so mu na nek način sooblikovali njegovo bit. Od leta 1970 je Trboveljčan. Lahko pa bi dejali, daje letošnja izvolitev nekako 'nasledstveno' povezana z njegovim izvorom na oni strani hriba. Njegov ded je bil prvi "rdeči" župan v Zasavju, v Hrastniku tistega leta 1934, in Janez je prvi župan Trbovelj, kar štejemo novo obdobje. "Sploh nisem ambiciozen," mi je odgovoril na vprašanje, kako si je v življenju zastavljal cilje. "Nikoli si nisem postavljal velikih." Izpelje pa tiste, za katere se odloči. Kot mnogi mladi je hotel med študijem pridobivanju znanj a dati slovo in študij obesiti na klin, pa gaje močno uščipnil uspeh malce tumastega kolega, kakor ga je pač ocenil. Tako je postal diplomirani inženir kemije, v Cementarni Trbovlje pa je dobil delo. Nekaj let je že direktor tega kolektiva. Če bi se kdo rad prepiral z njim, mu ne bo uspelo. Tega početi ne zna. Je pa vendar eksploziven, hiter in odkrit. Odkritje bil tudi v tisti smeri, daje priznal, da mu ni všeč, če kdo na njem, v njem išče šibke točke. Je pa vendar toliko na zemlji, da zna to sprejeti. Sokratovsko rad prizna, "da ve, da nič ne ve", in se loti le tistih opravil, zakatere je prepričan, da jih bo tudi izpeljal. "Poskušam biti tam, kjer menim, dahom situacijo obvladal." Zato je tudi zadovoljen človek. Ne sili čez rob. Pri tem pa ima morda srečo, da ti robovi niso pretesno ob njem in so manevrske možnosti njegovega delovanja širše. Zelo je družaben in ljudje se v njegovi družbi počutijo domače. "Izhajam iz silno družabne družine. Oče je bil kulturnik, igralec in glasbenik, izredno spoštovan med slovenskimi glasbenimi veličinami, mama pa je imela gostilno, in včasih je bila gostilna kraj srečevanj. Znam biti pa tudi sebi zadosten, kadar je to potrebno. Vse to, upam, sem znal prenesti tudi na svoje otroke. Ta vrlina pomaga tako pri delu kot v življenju." Težko je sicer izobraženemu in vodilnemu človeku postaviti vprašanje, kako bi preživel, če bi imel brezposelno ženo, dva otroka in minimalni osebni dohodek, pa sem se zanj vendar odločila. "Seveda s svojo plačo drugače živim. Če bi imel manj, bi se naučil preživeti. Čeprav doma nismo bili brez denarja, pa sem skromno živel in te skromnosti sem naučil tudi svoje otroke. "High Society" je zame tuja. Sembolj Janez." Janez Malovrh zaupa ljudem. To sicer ni vedno najboljša vrlina, še posebej v poslovnem svetu ne. Meni pa, da je v partnerskem odnosu uspeh. Tudi komandirati noče. Še posebej ne doma, saj se z enakopravnim odnosom veliko več doseže, dolgoročno seveda. Dogovor je daleč nad prisilo. Svoje mnenje ljudem tudi rad pove v obraz, čeprav meni, da je včasih to težko, drugič pa spet modro kakšno stvar zamolčati. Na vprašanje, koliko ima otrok, vedno odvrne: "Tri, pa psa. Lepo 'pokvečeno'-neči stokrvno pudlico." Iz prvega zakona, žena je kmalu umrla, ima 29 letno hčerko Špelo, ki je diplomirana inženirka geologije in 26 letnega sina Janeza, kije absolvent elektrotehnike. Iz drugega zakona je osmošolka Maja. Vsekakor ugotavlja, da družini posveti premalo časa. In samokritičen je ob tem. Ne trdi, da ima zanje premalo časa, pač pa, da j im ga ne da dovolj. Žena Metka mu bo ob tem globoko pritrdila. Je pa res vprašanje, koliko človeku poleg službe, politike, družbe še ostane zase in za svoje. Rad ima računalništvo, kakšno dobro knjigo, tujo tudi kdaj v originalu, Zasavje, pa počitnice v nudističnem kampu na morju in potapljanje. Tudi pesmi nastajajo izpod njegovega peresa. Z njimi se je začel spoprijemati v gimnaziji. "Vsak trenutek življenja je lep, enostavno živim za'tale trenutek'. Hitro sem zadovoljen. Če si takšen, potem ti je vedno lepo. Seveda so vmes tudi grenke situacije, toda narava je takšna - zadeve sem se naučil razčistiti v sebi tako, da me kakršnakoli življenjska situacija ne more dotolči."Njegova življenjska filozofija je, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Morda je zaradi tega tudi srečen. Pravi, da si domišlja, da zna oceniti ljudi ob prvem vtisu. Zaveda se, daje to lahko nepošteno, mu je pa čas kasneje pokazal, daje imel prav. "S tem najdem način pogovora, in če se pogovarjaš na način, na kakršnega bi se ljudje radi pogovarjali, si jim blizu," pravi. O natolcevanju, ki gaje na račun ljudi preveč, pa meni, daje polresnice možno hitro prodati. Vsak, ki sprejme odgovorno funkcijo ali pomembnejše mesto, se mora zavedati, daje ljudem bolj na očeh in da ga bodo obdelali. Tistega, ki jim je všeč, in še bolj onega, ki jim ni. Ljudje različno razmišljajo in tako tudi naredijo več resnic. "Živeti pa moramo skupaj." Janez Malovrh ima rad odkrite ljudi, saj meni, daje tak tudi sam. Čeprav se tu izpove z mislijo, daje lahko v tej trditvi tudi nekoliko domišljav. Sicer pa smo vsi. Vsak si nekaj domišlja. Še najlepše je, če si tisto, kar je blizu resnice. Sicer pa je samozavesten, predvsem v tisti meri, da se za tisto, zakar ve, da ima prav, tudi bori. Takšen, kakršen je, ljudem z veseljem ponudi razgovor. Med ljudmi se dobro počuti in maske na obrazu ne nosi rad, razen za Pusta. "Vse, kar počneš.... zraven moraš dati tudi srce". Ivana Laharnar Ob mami je vedno vsem toplo. Matjaž Švagan - Zagorje V mladosti ni imel posebnega idola, je pa kar nekaj ljudi, od katerih se je učil. Pa to niso bili filmski junaki, čeprav je reden gost zagorske kinoteke. Oficir in gentleman, Kramar proti Kramarju in Nespodobno povabilo so filmi, ki so ga še posebej očarali. Ne fantastične, ampak romantične zgodbe. Kakopak, saj človek v njem lahko uzre romantično dušico. Sicer se rad sprehaja, včasih je ribaril, zdaj mu za ta pomirjajoč hobi žal primanjkuje časa. Igra tenis in včasih vrže košarko. Tudi bere rad. Mar veste, daje želel postati zobotehnik. Pa je postal župan, ki vstaja ob sedmih in zaspi okrog polnoči. Mlad, še kar dobro sledi takemu tempu, mu pa dnevi pa tudi leta izginjajo, kot kokakola, ki jo najraje spusti po grlu. V pasje vročih dneh morda tudi kakšno pivo, sicer je pa alkohol na občini rekel ne. Pravi, daje bil kot otrok umazan deček, ker je najraje skakal po vodi in se valjal po blatu. Za igračami, so prišle na vrsto deklice. "Spadal sem v skupino mirnejših fantov in deklic nisem ščipal, kar so počeli nekateri. Moram pa reči, da imam ženske rad, ljubim jih." V srednji šoli je kakšno uro tudi "prešprical" in ko so pisali kontrolko, tudi "plonkal". "Listek sem skril pod roko. Sem moral pa pri vsakem profesorju stuhtati drugačen način prepisovanja in včasih seje zgodilo, daje on mene dobro ocenil in me je pri pripisovanju dobil. "Sovražil sem matematiko, v srednji šoli mi je bila naj ljubša angleščina, zaradi učiteljice." Spremlja ga sentimentalna, romantična glasba. Posluša jo v avtu. "Všeč mi je tudi tehno, disco. Odvisno od razpoloženja." Je kdaj nosil dolge lase? "Tudi, celo brado sem si pustil rasti. Vendar so se potem vsi zgražali, češ lej ga kakšen je. No, ker sem imel brado bolj "naflancano", sem si jo kar hitro obril. Bilje zagrizen mladinec. Je bil to odraz mladostniške upornosti, je želel spremeniti svet? "Jananeknačin. Preko ZSMS sem želel spremeniti nekatere stvari v Zagorj u. Enkrat se nam je ob dnevu mladosti podrl scenarij. Ko smo prinesli štafeto, so iz zvočnikov zadoneli Pan krti. Pa niso bili predvideni, bila je napaka. Vseeno j e bil takoj organiziran zbor političnega vrha. Pa v času procesa proti četverici, ko sem bil član odbora za varstvo človekovih pravic. Pripravljali smo shod in rekli so mi, da bom v primeru kakršnih koli zapletov letel iz politike. K sreči je stvar dobro izpadla. Tudi prve politične propagande v Sloveniji zakandidaturo Drnovška, se dobro spominjam. Po Sloveniji smo polepili nekaj tisoč plakatov, čeprav je bila politična usmeritev namenjena drugemu kandidatu. To, da počneš nekaj "kontra", je izziv, v katerem sem se res našel." Z ZSMJ je bil tudi v Beogradu, kakšni so ti spomini? "Lepi, čeprav danes vsi pljuvajo po Titu in njegovih mladincih. Mislim, da se nam je večini zdelo super, imeli smo štafeto, mahali z zastavicami. V tem idealiziranem sistemu, ki seje izkazal za zgrešenega, so bili tudi lepi trenutki, čeprav smo bili v bistvu vsi delno zavedeni. Sem pa človek, ki spomine raje ustvarja, kot obuja. Ustvarja tudi v kuhinji. "Zelo rad kuham. Nepo knjigi,raje eksperimentiram. Rad kuham špagete, ribe, mehkužce. Odvisno od družbe in mojega razpoloženja. Pri kuhi se najbolj sprostim. Najrajejempomfrit. Tudi kalamare, kakšne ribe, moža, zelje in dobro domačo klobaso." Potemtakem bi težko postal vegetarijanec? "Ne bi rekel. Tudi zelenjavo imam zelo rad." Kot župan predstavlja Zagorjane. Je težko usklajevati službeni imeage od zasebnega? "Pri meni je to postalo spontano. V službi skušam biti urejen, sicer pa uživam tudi v kavbojkah." Všeč so mu žive barve, vijolična, svetlo modra. V horoskopu je dvojček, čeprav je rojen na meji in bi bil lahko tudi bik. Kdor se spozna na astrologijo, lahko oceni, da so v njem karakteristikedvojčka. Verjame v strokovno vejo astrologije in numerologije." Je numerološko število Matjaža Švagana dobro? "Ja, mislim, da je. Pred volitvami, mi je nekdo vedeževal iz kart. Prvič meje videl in mi je rekel, da se nimam česa bati, da Mali Matjaž:" Ko bom velik bom župan?" bomzmagalna volitvah." Čeprav so ga vzgajali v krščanskem duhu, meni, daje vera stvar posameznika. Najbolj verjame vase in v usodo. In usoda je naj večkrat usodna prav v ljubezni. Bodo njegovi poročni zvonovi kmalu zazvonili? "Kose bom poročil, bodo to zagotovo vsi izvedeli. Zaenkrat sam poročam Zagorjane in ugotovili so, da uspešno. Več mi jih je že reklo, da sem jih dobro poročil." Kako si predstavlja svoj zakon? "Največ bom dal na razumevanje. Vem, da od žene ne morem pričakovati, da mi bo le kuhala, prala in mi stregla. V to bom moral vložiti tudi sebe. Zakon ne bi smel biti več deljen na moška in ženska opravila, partnerja gresta naprej z roko v roki." In človeški odnosi? "Človeka ocenjujem po pristopu, ne po tem, kako izgleda. Želim obdržati prijateljske stike z ljudmi tudi, ko ne bom več župan. Največ dam na sproščenost in iskrenost, da me tudi kdo kdaj pograja. Prijatelja imaš lahko enega, dva... drugi so znanci, kolegi. Vsakomur ne moreš zaupati." Najbolj lahko zaupaš materi. "Mojapravi, naj bom vedno pošten in bo vse prav teklo. Pri svojem delu se srečujem z raznimi govoricami, vendar se mi zdi, daimam kar močno hrbtenico. Najbolj me zaboli, če kdo reče, da politiki samo krademo. Želim in verjamem, da mi bo uspelo svojo poštenost dokazati skozi dejanja. Mislim, da se mi je delala krivica predvsem v mladosti. Iskali smo stanovanje, v življenju sem se kar petkrat selili in to iz stanovanj, ki niso zagotavljala normalnih življenjskih pogojev. Najbolj srečen trenutek v mojem življenju je bil, ko smo končno dobili stanovanje s kopalnico. Takrat sem bil star 21 let. Tega ne bom nikoli pozabil. Tatjana Polanc Pri kuhi pozabi na sve skrbi. Mirko Kaplja - Litija Spomini na staro Litijo Rad zahaja na grad Mirko, v Litiji si "gor zrasel" in vedno se rad spominjaš tistih časov v kratkih hlačah? "Ja, tako hitro seje vse spremenilo. Litija je v pičlih petindvajstih letih dobila povsem drugačen videz. Nekaj so podrli, nekaj pa smo na novo zgradili. Kraji, mesta se spreminjajo, vsaka generacija prinese kaj novega in ji ni všeč kaj od tistega, kar so naredili pred tem." Pa vendar, danes v Litiji kar težko spoznaš nekatcr tiste predele, po katerih si pred desetletji skakal in tekal bos? "Najbolj mi je žal za Savo in vse tiste obširne prostore ob njej, ki so bili za vse generacije litijske mladeži skorajda drugi dom. Bujna vegetacija, savske sipine, kopanje v njej in pranje perila, star lesen most, kijebil eden od poglavitnih razpoznavnih znakov Litije." Nekaj stare Litije pa je le še ostalo? "Tisti predel od Podkraja do Farbarjevega gradu, kar ima še dokaj prvoten izgled, bo treba na vsak način ohraniti, obnoviti in predvsem iz tega območja umakniti promet z motornimi vozili. Mislim, dado tepeš cone ni več daleč." Ko so podirali stare litijske hiše, si kot mladenič na Svetčevo hišo, ki je bila tudi obsojena na rušenje, z velikimi črkami napisal "Valvasor, kdaj bodo Slovenci spet kulturni?". Se spomniš tega dogodka? "Seveda, pa še strah meje bilo zaradi tega, da nas bodo dobili." Rad imam konje Kako ti je všeč, da ti pravijo? "Tako kot se vsakemu posamezniku zdi najbolj prav." To pa je najpogosteje? "Doslej sem bil predsednik, odslej pa bom župan, tako kot drugi." Kako ti pravijo prijatelji? "Hja, to je pa takole. Pri nas doma smo imeli vedno lepe konje. Ampak tam nekje v petdesetih letih smo imeli enega, ki je bil še posebno lep. Po Litiji so vsi pogledovali za njim. Seveda sem tudi jaz -takrat kratkohlačnik - venomer omenjal tega konja, ki mu je bilo ime Riko. No, in tako se je med prijatelji prijelo to ime." Ampak konji so še vedno tvoja velika ljubezen? "Še vedno. Lep konj je kot lepa ženska, dobro vino, lepa hiša, dobra tekma. O takih stvareh se povsod govori." Od tod tudi vsakoletna ježa s konji od Bogenšpcrka po poteh slovenske kulturne dediščine, ki si jo prav ti vpeljal? "Da. Imeti moraš rad konje in slovensko kulturno dediščino, pa lahko nastane taka tradicionalna ježa s konji. Pravzaprav je to Valvasorjeva konjenica, ki jo sestavljajo jezdeci iz cele Slovenije in jezdijo po poteh Slovenke kulturne dediščine." Šport od mladih nog Prej si omenil tudi tekmo? "Ne kar tako, saj šport uvrščam med svoje naj večje interese. Litija je bila vedno znana po dobrih športnikih in to še pred drugo svetovno vojno in tudi sedaj. Poleg tega, da so v Litiji bodisi živeli ali pa so se tu rodili zelo pomebni možje in žene s področja kulture, znanosti in književnosti,-je Litija znana tudi po vrhunskih športnikih." Košarka pa še posebej? "Ja, ta pa še posebej, čeprav se zanimam in podpiram ves šport v Litiji oz. celi občini. V litijski košarki sem že več kot 40 let, pravzaprav od ustanovitve leta 1953. Sedaj je litijaska košarka spet v vzponu." Kulture ni nikoli preveč Na mnogih področjih si doma kot pravimo. Tudi gledališčna dejavnost je v tvojem seznamu dejavnosti? "Z gledališko dejavnostjo sem se ukvarajal že v mladih letih, ko smo v Litiji imeli "Oder Mladih" in še kaj. To so bili lepi časi in so Litijo kulturno obogatili." In danes? "Tudi sedaj ni slabo. Kulturnih dejavnosti v Litiji, Šmartnem, naBogenšperku, Jevnici, Kresnicah, Gabrovki, Vačah, na Polšniku, Dolah in drugod ni tako malo.Mislim, daje aktivnost kar primerna in ponudba za ljudi tudi. Seveda pa nobena stvar ni tako dobra, dane bi mogla biti še boljša. Kulture ni nikoli preveč." Delo je tudi zadovoljstvo Saj prostega čas skorajda nimaš? "Dostikrat ugotavljam, da kar naprej delam za skupne in splošne koristi te občine in še najmanj zase. Pa mi ni žal. Še posebej zato, ker je občina v zadnjih letih marsikaj pridobila." Kadar ti je najtežje ... se zatečeš? "... na litijski britof h grobu moje žene, ki mi je vedno stala ob strani v vseh dobrih in slabih dogodkih. Še vedno grem tja, k njej, in podoživljam tista lepa leta in to mi daje tudi novih moči za premagovanje težav, ki me doletijo in za nov zagon za delo." Tudi naprej odprt za vse ljudi? Bi rad kaj sporočil občanom? "Rad bi se jim zahvalil za zaupanje na volitvah.Vsem občanom želim, da bi lepo praznovali praznike in bili v letu 1995 zdravi in čimbolj zadovoljni. Tudi z menoj." Martin Brilej Pred občinsko zgradbo, kjer nastaja moderno jedro Litije. Še malo in potovanje bo končano. Presedli bomo v naslednje leto in se podali na novo pot. Tudi po novih cestah, kako in kje so jih gradili, bomo pisali prihodnjič. Takole ob koncu poti pa prav prija pobrskati po spominih in spraviti vkup fotografije, ki nas vedno spominjajo na preživeto. Tudi na krajevnih straneh smo v odhajajočem letu zabeležili dosti novosti in rezultatov pridnih rok krajanov. Nekaj (za vse je premalo prostora) vam jih trosimo v spomin. In še vabilo predsednikom krajevnih skupnosti, dajte no, pokličite nas in sporočite, kaj vendar se dogaja v vaši skupnosti. Naj Zasavčani zvedo, da niste "na krajevni" le v okras. Vsem krajanom Zasavja ljubezni in delovnih uspehov polno novo leto. Dolani ali naključni obiskovalci so se lahko še pred leti bali, ko so se spuščali vzdolž "tistih" stopnic, da se bodo znašli pred kolesi nekega drvečega vozila. Danes teh bojazni ni več, vsaj ne na "tistih" stopnicah, ker sojih zasuli. Dom na Gorah so preoblekli. V OŠ heroja Rajka so naredili vezni hodnik, da šolarčkov ne zebe, ko se sprehodijo do telovadnice in bazena. O cestah in komunalni infrastrukturi bomo pisali prihodnjič, vendarle na Kopitnik, v Podkraj, na Blate in še kam vozila že hitreje brzijo, saj jih tja pelje siva asfaltirana pot... Takole je izgledal gradič po požaru. Pa si ga danes poglejte. Lep park. Vsaj na fotografiji, ko se ne vidijo smeti. altiste V Trbovljah se bojda ni bati podgan, ker so se letos tamkajšnji organi temeljito pripravili na boj proti tej, da ne rečem golazni, nadlogi. Minister Gaber ni "žegnal" le veznega hodnika v Hrastniku, prišel je tudi v Trbovlje in pohvalil tamkajšnje novonastale tri popolne osemletke. Tudi o pokopališču lahko dosti rečemo, bivšega so pretvorili v park, na še obstoječem pa modernizirali ploščad. Nove ceste tudi tod, dodan asfalt proti Dobovcu, pa v Knezdol... ■ ■ I Pri Zupanovih v Jesenovem raste nova hiša. Poleg ceste je bila v Timi obnovljena tudi cerkev. Njo ni "žegnal" minister, temveč metropolit nadškof dr. Alojzij Šuštar. Odrezali so se tudi v Golčah. V asfaltno prevleko so oblekli kar 1800 metrov dolgo kačo. Voda je s pomočjo krajanov pritekla tudi v Ravensko vas, kjer sojo prej pošteno pogrešali. Tega ne bi mogli trditi za Izlačane, vendar so ti najbrž veseli, ker so odkrili še en izvir te življenjske tekočine. Na Čečah je zrastel gasilski dom. in 1 O c 2 CQ Tatjana Polanc Nova cesta na Golce, kraj ki ima celo svoje turistično društvo. Ovinek Ajda je asfaltiran. Pločniki še čakajo. V Ravensko vas je pritekla voda. Žolčni ItAmtii - ex Obljubili smo vam recept, ki vam bo pomagal odstraniti žolčne kamne. Seveda pa jih morate imeti. Občanka, ki nam ga je posredovala, je uspela. Želimo, da bi tudi vam odleglo. Imamo tudi receptdrugeobčanke, po katerem traja zdravljenje tri dni. Podoben je temu, vendar nekoliko širši. Tudi po njem je naši znanki uspelo odpraviti kamne in že deset let ima pred njimi mir. Če boste želeli, bomo objavili tudi tistega. 2 paketa gorčičnih zrnov, 1 paket lanenega semena, 3x 10 dag olivnega olja, kamilice (vse dobite v lekarni). Zajtrk: ena žemljain kava z mlekomali čaj ah mleko. Ob lO.uri skuhamo na kamilicah gorčično moko (zrnje predhodno zmeljemo, lahko v mlinčku za kavo). Iz tega dobimo gosto maso, ki jo naložimo na laneno krpo ali v vrečko in si topel obliž položimo na obolelo mesto. Ležati je treba do 12. ure. Kosilo - ob 12. uri si skuhamo pol krožnika pšeničnega zdroba, na mleku ah vodi, ter ga pojemo. Ob 14. uri skuhamo na kamilicah zmleto laneno seme in pripravimo prav takšen obhž kot dopoldan. Z njim ležimo do 17. ure, nato ga snamemo. Da obhž ostane topel, lahko nanj položimo grelec ah se ovijemo z volneno odejo. Pripravimo 3x po 10 dag olivnega olja. Rahlo pogretega popijemo ob 17.00,17 JO in 18.00(pogrejemo ga tako, da kozarček položimo v skodehco s toplo vodo). Ležati je treba do 20.00. S tem je postopek končan. Večerja: pojemo dve suhi žemlji. Naslednji dan pregledamo blato. Spoštovani bralci, tole je začetek našega drugačnega sodelovanja z vami. Vabimo vse, ki imate doma v omari kaj zanimivega iz domače lekarne, da nam napisano pošljete in s svojimi izkušnjami pomagate tudi drugim. Vsem želimo vehko zdravja. ~omo Brt Nataša EBERLINC: Katarina LAVS: INi |»ofcli do selie in do drugih O drugačnem pogledu na življenje Živimo v času iztekajočega se dvajsetega stoletja, ki je prineslo spremembe, kakršnih še ni bilo. Zemljevid sveta se je spremenil, ko so razpadli stari imperiji in so nastale nove države. Doživeli smo tudi silen tehnološki zagon, oprt na znanost in računalnik je postal nepogrešljiv sopotnik. Bilo je to tudi stoletje vojn, naravnih nesreč in katastrof, pa tudi iskanj drugačnih pogledov na življenje, ki za prenekaterega Že postaja nevzdržno. Probleme, ki se bolj ali manj dotikajo slehernika, hočemo rešiti s političnimi reformami. Toda nič od tega nikoli ne bo razrešilo zapletenih težav človeškega bivanja, čeprav nam včasih omogoči vsaj začasen predah. Politične, ekonomske in socialne revolucije nikoli ne morejo prinesti pravega odgovora oz. rešitve, saj se skoraj praviloma odigravajo brez zadostnega razumevanja celotne zapletenosti človeškega bitja. Tudi zato največkrat prinašajo le takšno ali drugačno tiranijo ali pa so zgolj prenos moči in avtoritete v druge roke. Čas je za drugačno reformo, za drugačno "revolucijo", če hočemo resnično pretgati brezkončne verige skrbi,navzkrižij, razočaranj in stisk, v katere smo ujeti. Čas je za temeljno spremembo v sami zavesti, ki jo lahko prinese le takšna vzgoja, ki vodi v celosten razvoj človeškega bitja. Čas je, da nas začne zanimati, kako si lahko pomagamo v samo spoznavanju, kako priti k sebi, do sebe in prek sebe do drugih. "Spoznavaj samega sebe", je začetek vseh modrosti, saj so v samoopazovanju videli že prvi grški misleci pravo pot do spoznavanja človeka vobče. Seveda pa samo opazovanje nikakornipreprosto. Združeno je, kot pravi dr. AntonTrstenjak, Z raznimi težavami in kljub neposredni, da, prvi in osnovni gotovosti, ki nam jo nudi in je z njo podlaga vsakega drugega spoznavanja, skriva v sebi nevarnost samoprevare in zlaganosti pred seboj in pred drugimi. Samoopazovanje vključuje ne le samospoznavanje in spoznavanje samega sebe, ampak prav tako samopodoživljanje, po katerem človek tudi drugega podoživlja in sodi. Samoopazovanje nas vodi razen tega do samograje ali samokritičnosti, hkrati pa nas utegne zapeljati tudi v samovšečnost. Tako kot je vsak sam sebi najbližji, si je hkrati preblizu. In zato se mora včasih oddaljiti od sebe, če hoče imeti pregled čez vse. Ko se pogosto z nostalgijo zaziramo v dobre, stare čase in s strahom ugibamo, kakšna bo prihodnost, morda lahko z največjo gotovostjo trdimo, da je edina zanesljiva pot v prihodnost osebnostni razvoj. Prebujeni človek, duhovno bogat, bo ostal v ravnovesju tudi v najtežjih razmerah, ker bo znal sam najti svojo pot naprej, prenašati strese, se prilagajti ali osvajati novo v svojem okolju. Toliko presenetljivih možnosti je v življenju slehernika, toda tako malo se jih prebudi in zaživi. Prihodnost je na strani tistih, ki so pripravljeni stopiti na čudovito pot, na kateri bo vsak sam zase odkril oz. ozavestil možnost novih pogledov v morda še neznane globine in se vprašal, kaj je tisto, kar išče v svojem Življenju skupaj z vsemi drugimi. Ali kot bi rekel pesnik: Sama se zariše neka pot prej ali slej v tvoje življenje, podobno kot črta v dlan. In tudi če nočeš, moraš po njej z njo in sam s sabo zaznamovan... Tako pritavaš skozi vse grape in čase k sebi... Lepe skozi VSO IIOČ Bliža se najdaljša noč v letu, noč, ki je polna pričakovanj, upov, želja, sreče in zadovoljstva. Kjerkoli boste praznovale, bi bile rade lepe in urejene. Ko boste posegle na področje ličenja, naj vas ne zanesejo modne smernice, kajti make up je individualna igra barv, pudrov, senčil, šminke in vseh ostalih pripomočkov, kijih boste pri ličenju potrebovale ter si tako polepšale obraz, poudarile tisto, kar je najlepše in prikrile drobne pomanjkljivosti. Za to priložnost si lahko privoščite drznejši make up kot navadno -to velja predvsem za tiste, ki so spretnosti ličenja vajene. Tiste pa, ki šele preizkušate svoje mojsterstvo, ostanite raje pri dnevnem make upu. Ponujam vam nekaj drobnih nasvetov na poti do lepo naličenega obraza. Na očiščen in svež obraz, ki ga namažete s kremo, pazljivo nanesite kompaktno podlago za ličenje, ki je tokrat lahko za odtenek svetlejša. Ne pozabite tudi na vrat in dekolte, če tako zahteva večerna obleka. Pomagate si lahko s suho gobico, tako, da bo vaša koža učinkovala prosojno. Nato nanesite prosojni puder v prahu tako, da pritiskate blazinico na kožo. Barvo senčila za ličnice morate prilagoditi tipu ženske, kakršna ste, in to velja tudi za barvo šminke, ki se mora ujemati z barvo senčila za ličnice. In ne pozabite. Vaše ustnice bodo lepše, če jih boste občrtale s svinčnikom za ustnice. Za obstojnost šminke pa lahko poskrbite tako, da na ustnice pritisnete papirnati robček in ponovno nanesete šminko. Oči, ki so že po naravi lepe in sijoče, le rahlo osenčite ter namažite trepalnice. Tiste pa, ki menite, da bi morale oči še polepšati, se boste morale bolj potruditi. Kakšno barvo senčil za 'teke boste izbrale, je odvisno od barve vaših oči, velikosti in seveda obleke, ki jo boste nosile. Najmanj zgrešite, če se odločite za povsem nevtralen in nevsiljiv make up, ki pristaja vedno in skoraj vsaki ženski. Izberete lahko dimno sivo barvo senčila, ki jo nanesete na tanko in jo okrepite samo proti zunanjemu robu očesa. Lahko dodate tudi tanko črto na rob veke, ki jo zarišete s čopičem v isti barvi. Ko boste z ličenjem pri kraju, si obraz rahlo navlažite z vlažno gobico iz lateksa. Vaš obraz bo ostal lepo naličen vse do zgodnjih jutranjih ur. Ko se boste ličile, si vzemite čas, bodite natančne in vse naredite z ljubeznijo. Lepoto vidimo, zaznamo in tudi občutimo. Je zunanjost, ki je v harmoničnem sozvočju z notranjostjo, izžžareva osebnost in je neizumetničena. Zato je lahko vsaka Ženska na svoj način lepa, zanimiva. Če k obleki, frizuri in make upu doda še svoje notranje zadovoljstvo, jo to naredi prijetno sproščeno in samozavestno. Odvrnite kdaj skrbi in neprijetnosti in poskusite biti preprosto srečne. Čeprav se vam morda zdi, da je to pretežko in nemogoče, se je vredno potruditi. Ne iščite sreče v velikih korakih skozi življenje, pač pa jo sestavljajte iz drobnih koščkov vsakdanjosti, ki jih je veliko, le videti in zaznati jih je treba. Osrečite se z drobnimi pozornostmi, z drobnim veseljem do tistih malih reči, ki vas veselijo in sprostijo in videle boste, da le ni tako težko. Srečno! Barbra RENCOF: M V pricnko vanju Novo leto je že pred vrati. Preštevamo še zadnje dneve, ure in minute do trenutka, ko si bomo ob zdravici zaželeli vse najboljše in najlepše. Le malo časa je še ostalo za pozabljivce, da nakupijo darila in jih postavijo pod okrašeno jelko. Sicer pa niso darila tisto, kar je najpomembnejše. Najbolj zaželjene so dobre želje, čudovito vzdušje in prijetna družba, v kateri pričakamo novo leto. Zadnji dnevi starega leta so tudi primerni za letni obračun našega početja skozi leto. Obračun svojih čustev, ljubezni, svojih uspehov in neuspehov. Razmislite malce o svojih dobrih in manj dobrih delih ter kaj bi v tem letu, ki se izteka, lahko naredili bolje. Zadnja noč v letu je najbolj pomembna in najlepša noč. Naši predniki so po tradiciji velikokrat po Silvestrovem in po prvem dnevu v letu presojali in vedeževali, kakšno bo leto, ki se pričenja. Znani pregovor pravi, da kar počnemo za novo leto, bomo počeli vse leto. Če pa ste radovedni, obenem pa bi Silvestrov večer radi malce popestrili, vam svetujem nekaj zanimivih silvestrskih igric. Če imate kamin, lahko priredite pravo vedeževanje z orehi. V ogenj vrzite oreh, ki ste ga držali v roki vsaj deset minut. Če oreh v ognju poči, lahko pričakujete ugodno leto. Če pa oreh Zgori, brez da bi počil, se vam obeta težavno leto. Na Silvestrovo olupite čebulo, prerežite jo na pol in jo razdelite na dvanajst krhljev. Posolite jih in jih pustite stati čez noč. Vsak krhelj predstavlja en mesec v letu. Tisti krhlji, ki bodo zjutraj mokri, pomenijo mesece, ko boste žalostni, ostalih mesecev pa se lahko veselite. Ko boste pripravljali dobrote za silvestrski večer, ne smete pozabiti na orehe, mandlje in belo grozdje, saj le ti predstavljajo denar in srečo v novem letu. Zdravica s šampanjcem ob prehodu s starega na novo leto pa prinaša veselje in razposajenost. Če se radi poljubljate in vam pride prav vsak izgovor, nikar ne pozabite na vejico omele, pod katero se je potrebno poljubiti za srečo. Počnite veliko lepega in zanimivega na silvestrski večer in ne pozabite stare vraže, da vam mora prvi novo leto voščiti moški. V novem letu vam želim veliko sreče, veselja in ljubezni, vse drugo bo prišlo samo. Če želite, da se vam uresničijo skrite Želje, vam svetujem, da ne čakate križem rok, ampak da si vse te želje uresničite kar sami. Milan VIDIC: Zapiranje treh rudnikov Marsikdo, kipobliže spremljaproblematiko rudnikov rjavega premoga, je dvomil, da bo še letos sprejet zakon o zagotavljanju sredstev za zaprtje treh rudnikov: Kanižarica, Senovo in Zagorje ob Savi. Vlada, posebej njen predsednik, sta tokrat držala besedo, kajti parlament je po hitrem postopku, kljub nekaterim drugačnim mnenjem, sprejel omenjeno odločitev. Odkrito rečeno je s tem končana zelo pomembna faza v postopku zapiranja omenjenih premogovnikov. Po vsej verjetnosti si lani ob tem času ni bilo mogoče niti približno predstavljati, da bi do sprejetja zakona sploh prišlo, še zlasti v takem okviru, kot so ga predlagale prizadete občine, kjer so premogovniki. Odločilno vlogo pri tem je imelo zagorsko občinsko vodstvo, ki se je zelo odločno zoperstavilo nekaterim drugačnim odločitvam v zvezi Z ustanovitvijo treh ločenih podjetij, družb z omejeno odgovornostjo, ki naj bi se ukvarjala Z vsemi programi zapiranja in sanacije. Z enako odločnostjo je terjalo, naj bodo sedeži podjetij v vsaki od prizadetih občin. Mimogrede kaže omeniti, da so s takšno zahtevo soglašala tudi zagorska občinska strankina vodstva. Pustimo času čas in pokazalo se bo, ali so bile te odločitve kronane z uspehom. Toda nekaj izkušenj pri tem so si v Zagorju ob Savi nabrali že Z zapiranjem jame Loke - Kisovec, in te naj bi zdaj uspešno izkoristili pri svojem odgovornem delu. Odgovorno pa to delo vsekakor bo; o tem ne kaže izgubljali besed, zlasti kar zadeva prekvalifikacijo zaposlenih, v njihovo vklučevanje v druge poklice in nenazadnje pridobivanje možnosti za to, da ne bi nihče ostal na suhem. Številni zdaj zaposleni v rudniku resno dvomijo , da bodo prišli do takega novega dela, ki jim bo omogočil vsakdanjo življenjsko eksistenco, zato bo odgovornost za njihovo prezaposlovanje še tem bolj v ospredju članov tega kolektiva. Konec koncev sprejem omenjenega zakona hkrati tudi pomeni, da se vsi, ki se bodo ukvarjali s tem in drugimi vprašanji okoli zapiranja premogovnika in sanacijo rudarjenja, ne bodo znašli v časovni stiski. Zdi se, da je med drugim tudi v tem pomen njegovega sprejetja po hitrem postopku. Na zagorsko občino odpade ker 52 odstotkov vsega zbranega denarja, ki je predviden za projekt zapiranja premogovnikov. Podatek nazorno dokazuje, s kolikšnimi sredstvi bo razpolagala družba oz. podjetje, če vemo, da bo vsa stvar stala 14.5 milijarde tolarjev. Ni naključje, da so v Zagorju ob Savi nekajkrat uvrščali problematiko opuščanja premogovnika na dnevni red prejšnje občinske skupščine, kakor tudi, da so imenovali že nekaj strokovnih teles, ki se bodo ukvarjala s posamičnimi načrti sanacije. Verjetno bo vsakdanja praksa pokazala že pred začetkom zapiranja ali bolje rečeno zahtevala še novih posegov, novih pobud za to, da bi bila vsa stvar speljana strokovno neoporečno in v zadovoljstvo vseh prizadetih. Zasavsko gospodarstvo je v iztekajočem letu doživljajo tudi nekaj vzponov. Pravzaprav posamezni deli, kajti zasavsko gospodarstvo v celoti je še venomer v precejšnji krizi. To pravzaprav ni nič presenetljivega, ko se ve, da premogovniki životarijo, da nekatere druge industrijske organizacije ne morejo prilesti na zeleno vejo, kar je usoda večine starih industrijskih središč. Edinole, kar nas nekoliko spodbuja je vsekakor znatno povečana prodaja na tuja, zlasti zahodna tržišča. Na tem področju je večji del gospodarstva storil precejšen korak naprej. Izvozno usmerjenega podjetja, ki letos ne bi okrepilo svoje nastopanje na tujih trgih, skorajda ni. Izvozni skoki podjetij Predaleč bi zašli, če bi naštevali vse podatke, vendar naj se ve, da ima Zasavje vsaj nekaj podjetij, ki izvozijo že več kot 80 odstotkov vsega kar naredijo. Približno polovica vsega prodanega v tujino odpade na Nemčijo, povečuje pa se tudi izvoz (žal prepočasi) v Italijo, Avstrijo, skandinavske dežele, Francijo... Tako se šele začenja pravo nastopanje na azijskih trgih, državah Srednjega vzhoda in celo Združenih držav Amerike. Nekoč smo zapisali, da se bo tudi zasavski izvoz še nadalje povečeval v Nemčijo; danes to ni več sporno. Danes poznavalci ugotavljajo, da bi kazalo prodajo na tuje trge porazdeliti na več evropskih in drugih držav. Res je, da so zasavskemu gospodarstvu najbližja in najbolj znana predvsem tržišča Nemčije, Italije, Avstrije, deloma še Francije ter (razumljivo) sosednje Hrvaške. Prodaja v slednjo je letos v primerjavi z lanskim letom padla. S prehodom na konvertibilno plačevanje bo položaj še nekoliko slabši. O vrednosti letošnjega izvoza, še ni natančnih podatkov. Ve se le, da bo za kakih 15 do 20 odstotkov večji, kar je predvsem zasluga večjih podjetij, po novem delniških družb. Trijenajvečji so, vzemimo, letos iztržili naZahodu kakih 78 milijonov nemških mark. Skupaj vzeto pa bo izvozna vrednost presegla sto milijonov nemških mark. Izvoz z dohodkovno napako Izvozna velikana, kot sta hrastniška Steklarna in izlaški Eti sta letos zaradi tečaja tolarja v odnosu z nemško marko izgubila vsak po 2,5 milijona mark. Ko se je konec lanskega leta zdelo, da so te zadrege samo še nelep spomin, seje letos poleti nesorazmerje tečaja spet začelo poglabljati. Izgubili so tudi drugmzvozniki, četudi drži, da bi izgubili še več, če ne bi izvažali. Vendar v monetarni politiki najbrž tudi v prihodnje ne bo prišlo do kakšnih pomembnejših sprememb. Vemo, da je banka Slovenije z izdajo letošnjih blagajniških zapisov s kuponom pravzaprav pripomogla k temu, da ni prišlo do večjega odstopanja od sedanjega tečaja, res pa je tudi, da seje še do nedavnega tečaj bolj prilagajal turizmu, kot izvoznikom. Najšibkejši člen v Zasavju ... so pemogovniki. Rudniki rajvega premogase kljub državnim posegom še naprej pogrezajo. Resda je bilo pričakovati zadrege zlasti zaradi prodaje energetskega pa tudi komercialnega premoga, toda pri tem ni mogoče mimo ugotovitve, da predolgo odlašamo z odločitvijo o tem, kako v prihodnje? Menda se še danes natančno ne ve, ali bomo prihodnje leto pridobili okoli 950.000 ton ali precej manj premoga. Sovič meni: naša ambicija je, da bi to dosegli, moramo omejiti število zaposlenih, nekatere rudnike pa zapreti. Načini so taki kot drugod - spodbujanje novih delovnih mest, prezaposlovanje, upokojevanje in drugo. In tako se še danes ne ve, kako bo z graditvijo nove termoelektrarne, ne glede na to, da se doberšen del slovenske javnosti zavzema za okolju prijaznejšinačinpridobivanjaenergije. Ne kaže drugega, kot potrpeti še nekaj časa, da se bo končno znašla v parlamentarnih klopeh zdaj že nekoliko prosula strategija razvoja energetike na Slovenskem. Pa še po tem ni zanesljivo, da se bo vse zbistrilo. Delo je, denarja ni Nič kolikokrat smo letos poročali o kroničnih plačilnih težavah precejšnjega dela našega domačega gospodarstva. Menda nikoli blokirana vrednost žiro računov ni znašala manj kot 2 milijardi tolarjev. Najnovejši podatki so tam okoli 10. v mesecu spet pokazali, da je skupna vrednost blokad nekaj nad 2 milijardi 200 milijonov tolarjev. Največ jo odpade na trboveljsko občino, vendar kaže omeniti, da rudniška blokada, ki predstavlja 62 odstotkov trboveljske zajema vseh pet premogovnikov, poleg zasavskih še Senovo in Kanižarico. V blokadi se je tistega decembrskega dne znašlo 84 podjetij. Med njimi več zasebnih; očitno gre prenekaterim zasebnikom vse težje, od todtolikoblokad.Sicerpaza zasebni in kar ga je še ostalo družbeni sektor velja (sploh v zadnjih mesecih), da nima večjih težav s pomanjkanjem dela, ampak le denarja. Glede na to, da imamo v Zasavju okoli 830 podjetij, bi lahko celo ugotovili, da blokade vendarle niso tako izjemno hude. Steklarna letos uspešna Še do nedavnegaje bila v tolikšnih škripcih, da ji je malokdo napovedoval kolikor toliko znosno poslovanje. Danes je mogoče z gotovostjo trditi, da ima Steklarna uspešne krmarje, ki so takrat, ko so prevzeli štafetno palico, začeli uresničevati zanimiv delovni in finančni načrt. Sicer direktor B inder pravi: letos smo uspešni, lep del tega uspeha pa nam je pobrala država s svojo fiskalno in denarno politiko. Poglejmo si nekaj rezultatov: produkcija in prodaja je večja za 25 odstotkov v primerjavi z lansko. Naredili so 30.000 ton steklenih izdelkov. Produktivnost je večja za polnih 45, porabo energije so zmanjšali za 10, surovin pa za 5 odstotkov. Fizični izvoz je večji za visokih 41, vrednostno pa za 34 odstotkov. Na tuje so prodali v vrednosti 38 milijonov mark blaga, od tega 60 odstotkov v Nemčijo. Izvoz predstavlja 85 odstotkov vsega narejenga in prodanega. Ti in še nekateri drugi rezultati so omogočili, da končno tudi steklarski kolektiv prejema za svoje delo plačo po sprejeti kolektivni pogodbi in to že od poletjanaprej. Plače prejemajo ob dogovorjenem dnevu, letos še niso imeli blokiranega žiro računa, svoje obveznosti dokaj hitro poravnavajo. Celotna vrednostna realizacija bo letos znašala okoli 45 milijonov nemških mark. Teh nekaj podatkov med drugim pove tudi to, da je kljub vsemu mogoče celo v zapletenih pogojih dosegati dobre gospodarske in poslovne izide. Zagotovo zaposlenim v začetku marsikaj ni bilo najbolj všeč; marsikdaj in marsikaj so gledali z določenim nezaupanjem, tudi nejevoljo. Ko pa so ugotovili, da se razmere resnično izboljšujejo je boljše in produktivnejše delo postalo nedvomno tisto merilo, ki mu je bilo podrejeno vse drugo. Če bodo v bližnji prihodnosti izpolnili še nekatere zanimive zamisli, sc bo o Steklarni še marsikaj dobrega slišalo. Vsa industrija se še ni pobrala Med podjetji se z najhujšimi težavami otepata nedvomno Iskra semicon in Strojegradnja. Pred kratkim se jima je pridružila še trboveljska TIKA; v dokajšnjih škripcih je tudi Tovarna kemičnih izdelkov, četudi še zdaleč ne v tolikšnih, kot Iskra. Ta mora nositi breme starih in novih grehov. Ker stari in sedanji dolgovi pritiskajo nanje kot Demoklejev meč, bo morala uporabiti vse ukrepe, da bo prekrmarila preko Scile in Karbide. Zanimivo je, kar se dogaja v Industriji gradbenega materiala. Zagorski apnarji so morali svojo produkcijo zmanjšati za skoraj dvesto odstotkov. Z razmeroma zelo ugodno produkcijo seponašakisovški Siporex, četudi je na dlani, da bo moral še marsikaj ukreniti za dosežek take izpopolnjenosti poslovanja, kakršno poznajo podobne tovarne v razviti Evropi. Pris[kitl »tdc! pi direktorjev Pri nas do letos skorajda ni bila ubrana praksa zamenjav najodgovornejših ljudi v podjetjih. Zadnji čas pa smo doživeli kar nekaj zamenjav, ki dokazujejo, da tudi v Zasavju sledimo drugim območjem, kjer je to skorajda vsakdanji pojav. V nobenem primeru ne bi smeli nasesti posamičnim trditvam, da je šlo v tem ali onem našem podjetju za neke vrste politične reperkusije, se pravi, da so bili posredi politični motivi odpovedi ali zahtev po odstopih. Še vedno niso povsem pojasnjene zahteve po odstavitvi v Industrij i gradbenega materiala, pa deloma TIKI in naj manj v Tovarni kemičnih izdelkov. Zagotovo lahko rečemo, da so bili v ospredju notranji odnosi, nesoglasja, zlasti pa nekatere poslovne in finančne odločitve, ki niso dale pravih rezultatov. Bo lete 1995 uspešnejše? Če smo lani ob tem času zapisali, da naše gospodarstvo še ni zlezlo na zeleno vejo, moramo danes reči, daje kljub vsemu vendarle pokazalo doberšno mero žilavosti. Žal smo letos še poslovali z rdečimi številkami, morali smo odpuščati zaposlene, hkrati pa smo priče tudi izjemnemu vzponu malega gospodarstva in vseh drugih oblik podjetništva. V letu 1995 bo dokončan proces lastninjenja, ki bo prineslo povsem nova razmerja; družbeni sektor se poslavlja, tržni odnosi postajajo še bolj prevladujoči, skratka tudi pred našim gospodarstvom so novi izzivi. Kljub vsemu ne moremo in ne smemo napovedovati veliko bolj uspešnega obdobja, kajti nekateri deli gospodarstva so še zelo ranljivi. Lahko bi končali tudi takole: gospodarstvo se pobira tudi v naših logih, vendar mu grozi še nešteto nevarnosti; prihodnje leto bi bilo lepo zapisati, da so jih zasavski gospodarstveniki v večini premagali. Milan Vidic „■4 TRBOVLJE ftg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 H Balet- za svobodo Mm, vesti in telesa Pred Božičem smo si v zagorskem Delavskem domu ogledali baletno predstavo Hrestač. Učenke baletnega oddelka Glasbene šole Zagorje so z gracioznostjo in doživetim gibanjem gledalce v polni dvorani popeljale v pravljični svet. Koreografinja Vojka Podlogar je s svojimi varovankami uspela ponovno postaviti na oder izjemno stvaritev. Za sceno je bil zaslužen akademski slikar Nikolaj Beer. Da je predstava, ki so jo umetniki in umetnice pripravili v tako izjemnem sijaju sploh zaživela, so pomagali sponzorji, ki razumejo, da je ljubezni potrebno dodati tudi nekoliko materialne energije. Ob tej priložnosti smo se sestali z Vojko Podlogar, ki v Zagorju poučuje balet že deset let. Ima še veliko načrtov. ukvarjam z učenjem osnovne klasične tehnike. Otroke poskušam naučiti obvladati njihovo telo, da bodo v prihodnje sposobni nadaljevati v katerikoli zvrsti plesa ali baleta. Ob klasični glasbi se umirijo, začnejo poslušati glasbo. Menim, da bi se moral vsak otrok ukvarjati z glasbo in športom, deklice pa z baletom. Naš svet je vse bolj agresiven, radi pa bi, da bi bil dober. Za to pa moramo veliko storiti", meni Vojka Podlogar. V Zagorje je prišla pred desetimi leti. Iz Ljubljane. Na vprašanje, kako to, da je dala slovo velikemu mestu, kulturnemu bogastvu, in se podala v zasavsko zaprtost, je presenečena odgovorila: "Tu je krasno. Tu je kulturno vzgojeno občinstvo, to okoljeje človeško mimo, tu se da delati. Videti je, da so bili Rihard Beuermann, Franc Kopitar in Nande Razboršek tisti kulturni vrh, veliko so naredili. Ljudje so prijazni, tu si človek z imenom, ne številka. V Ljubljani je vse tako brezosebno, divje, obvezno. Da bi me ta narava motila? Kje pa. Takoj, ko sem stopila z vlaka, sem začela dihati." "Vzgajajmo otroke, da bodo svobodnega ° Predstavi Hrestača 'C ZaČela razmišlJati duha in vesti, brez kompleksov, telesno in duševno močni", je na začetku razvila svojo misel mojstrica baleta na Glasbeni šoli v Zagorju Vojka Podlogar. Prav vzgoja je tisto, kar seji zdi najbolj pomembno. Glasba lahko po njenem plemeniti našega duha. Žal pa je na vsakem koraku preveč agresivne glasbe, ta je odraz divjosti, ki vlada v današnjem svetu. Tudi Vojka Podlogarje nekaj časa pri baletu poskušala otroke razveseljevati z zabavno glasbo, pajeimelapri tem le negativne izkušnje. Vse je bilo bolj podobno divjanju. Jazz balet je sicer krasna stvar, vendar ga je treba znati plesati in brez znanja je navadno divjanje. Vsak plesalec mora imeti klasično osnovno tehniko znanja in zato se je tudi Podlogarjeva odločila za klasično glasbo. Navdušena j e ona in njene učenke. Iz lastnih izkušenj ve povedati, da že najmlajši radi plešejo po klasični glasbi ter da se močno motijo tako starši kot učitelji, ki menijo, da otroci klasične glasbe ne marajo. "Otrok je kakor testo, njegov razvoj je odvisen predvsem od vzgoje. Na šoli se pred letom in pol. Ko se je ideja začela spreminjati v resničnost, je delo zahtevalo ves njen čas. Tri sinove ima - 18, 20 in 24 let - in moža. "Družina od mene nima ničesar", je na kratko ocenila svojo stalno odsotnost zaradi službe, ki ni le služba, pač pa življenje. Poleg poučevanja baleta v zagorski Glasbeni šob je prevzela vodstvo zasavskega baletnega aktiva, v katerem se bodo članice najprej borile za več priznanih baletnih učnih ur v šolah. Razmišlja tudi o umetniški skupini, v njo pa bo morala pritegniti dekleta, ki ne hodijo več v glasbeno šolo in so s plesom po osnovni šoli prekinila. Tako balet zagorske glasbene šole ne bo v večini v pravljičnem svetu, pač pa bodo na oder postavili tudi moderne stvaritve. Že nekaj let pa sprejema k učnim uram tudi matere svojih varovank. "Drža je za ženske še kako pomembna", meni Vojka Podlogar. Pred petimi leti so najprej začele z aerobiko, sedaj pa delajo vaje ob drogu. Z držo zraste samozavest in ženska jo rabi. Hrestača bo s plesalkami predstavljala še po drugih odrih. Najprej veijetno v Prekmurju, kjer je doma slikar Nikolaj Beer, potem pa drugje po Sloveniji in tudi čez mejo. Seveda tudi po Zasavju, kjer bo na voljo oder. Ob tem je želela izraziti vsem, ki so pomagali, da je predstava narejena, lepo zahvalo, posebej ravnateljici šole Danici Kovač. Potem pa bodo v skupini predstavili spet kaj novega. Ni se bati, da bi zmanjkalo volje. Ko je Vojka Podlogar začela pred desetimi leti v tej šoli, je plesalo šest deklet. Danes jih je več kot sedemdeset. Pravi pa, da števila navzgor omejevala ne bo. Balet in ples je nekaj čudovitega. Četudi ta dekleta ne bodo baletke, za to je treba namreč veliko več, pa bodo znala lepo plesati, imela bodo lepo držo in krepko telo. Za konec je 46-letna Vojka Podlogar dejala: "Ženska lahko pleše do konca svojega življenja." Ivana Laharnar Baletno pravljica Hrestač je doživela uprizoritev 21. decembra v zagorski gledališki dvorani. Občinstvo je bilo navdušeno, plesalke pa tudi. Prisrčno so se zahvalile svoji vzgojiteljici Vojki Podlogar. Iztekajoče se leto je bilo za nekatere uspešno, za nekatere malo manj, za nekatere pa neuspešno. Tako ta reč pač gre in velja za vse, brez izjem. Se pravi, da celo zasavski direktorji niso nobena izjema. In prav njim, njihovim (ne)uspchom in delovnim zmagam so namenjene te vrstice. Led so razbijali zdravniki v Zagorju. Šesterica hrabrih se je tik pred novim letom uprla svojemu kapitanu in zasedla podpalubje zagorskega Zdravstvenega doma. Do krmila, ki ga je še vedno v svojih rokah držal Franc Grošelj, jim ni uspelo priti. Ostali člani posadke so se namreč odločili za razumen dialog in raje počakali na razplet na nevtralni palubi. Upor na ladji Bounty; pardon - v zagorskem Zdravstvenem domu, se tako ni končal s sekanjem glav. Je pa dvignil kar nekaj prahu, ki seje, (prah kot prah) tudi polegel. Leto se je začelo pestro, potem pa se je vse kar nekoliko umirilo. Vsaj kar se direktorskih poletov tiče. Tako so se začeli dolgočasiti v IGM. "Dajmo, razbijmo ta dolgčas", so si nemara rekli. In vrgli so direktorja. Na, pa ima iz fimfeija drobiž. Nazorno so mu pokazali, da Avstrijcev ne marajo. Sindikat in ostali ombudsmani v podjetju so "prodajo" podjetja preventivno preprečili. Rihard Majcen je ostal brez stolčka, ki je po njegovem mnenju tudi jabolko spora. Novi šef Ivan Kerin Tradicija je tradicija, navada je železna srajca. (Uf, zmanjkuje mi pregovorov.) Ve-de je postal Bogdan Simerl, ki je priletel naravnosti iz ministrstva za obrambo. Glede na dosedanje delovno mesto se bo verjetno kar dobro znal braniti. Pa še karate obvlada. Tega bodo težko postavili pred vrata. Pestro je bilo tudi v Hrastniku. V TKI bolj konkretno. Vsaj mislim, daje bilo pestro, saj mi ni čisto jasno, za kaj gre. Vsa stvar je namreč sila skomplicirana. Nič ne stekam, ampak zihrje kul, bi rekel moj prijatelj. Mislim pa, da so bile skale spotika izgube, lastninjenje in še kaj. Pa si preberite tole, če si upate: Direktor Roman Lebar je rekel, da bo odstopil. Delavski svet mu tega seveda ni verjel. Za vsak slučaj pa so vseeno sprejeli njegov predlog lastninjenja. Tega pa ne more prebavi ti sindikat. Zato je vrhovni sindikalist direktorju izrekel nezaupnico in zahteval likvidacijo, ups, pardon - odstranitev. Delavski svet nezaupnice ni sprejel, češ da je modro še malo počakati v se s tem seveda ne strinja. Pravi, daje v podjetju prihajalo do napetosti, ki so končno pripeljale do te poteze. Kakorkoli že, vsi so mešali drek, oziroma malto in nikoli ne bo znan pravi razlog zamenjave vodstva. Rihard Majcen, prekaljeni direktorski veteran verjetno ne bo umrl od lakote. Prav tako kot se novo vodstvo ne bo kopalo v cekinih. V trboveljski TIKI so se nad direktorja spravili sindikalci. Niti si niso hoteli preveč mazati rok pri žaganju, zato so to prepustili zboru družbenikov. Nož v hrbet ni dobil samo direktor Bojan Gorjup, ampak tudi del najožjega vodstva. Le mesec dni j e B oj ana ločilo od d veletnega po velj evanj a. Baje niti ni bil prvi poveljnik v TIKI, ki so ga na hitrico zlinčali, ups pardon - odstavili. Starega psa, bi rekel kakšen modrec, je pač težko, če že ne nemogoče; naučiti novega trika. smislu živi bili pa vidjeli. Direktoijaje zavrnitev nezaupnice tako izčrpala, daje šel na dopust. V sindikatu sedaj upajo, da direktor ne bo zapustil podjetja, ker je čisto fejst fant in tako naprej. Simpl, a ne? Malo prehitro so svojemu direktorju voščili srečen božič in veselo novo leto tudi v MIT Trbovlje. Čisto nič romantično so ga vrgli na cesto in mu pred nosom zaprli vrata. "Samo pridi not, če upaš", so mu verjetno zaklicali iz proizvodnih obratov. Ker je previdnost mati modrosti, Egon Železnik seveda ni rinil z glavo skozi zid. Verjetno seje raje pridušal, da so ugriznili v roko, kijih hrani. No, čeprav je ta roka zadnje tri mesece kar pozabila hraniti. In nemara bo ista roka zdaj lahko podpirala utrujeno glavo, polno zaposleno z razmišljanjem, kaj hudiča je bilo narobe. Nemara bi dobil kakšno klobaso za odpravnino, če ne bi bila skladišča baje tako prazna, da so še miši zbežale in pajki dol padali od podhranjenosti. Sicer pa kdo še rabi meso. V modi so vegiji. Pravijo, da so na svetu nekoč bili trije čudodelci. Prvi je bil Jezus K., ki je delal iz vode vino, drugi je bil Adolf H., ki je iz ljudi delal milo, tretji pa je bil Edvard K., ki je iz ustave delal drek. Zasavski direktorji so še daleč od njihovih dosežkov. Lahko pa so zadovoljni s svojimi začetniškimi uspehi. Tudi leteti ne zna vsak smrtnik, ki taca po tej ljubi nam zemljici. Da pa v Zasavju le ni bilo vse tako črno, bi morali povedati tudi kaj o uspešnih direktorjih. Resnici na ljubo je teh nemara celo več kot neuspešnih. Toda saj veste, kakšni smo ljudje. Veliko raje beremo o tuji nesreči kot sreči. Vseeno. Treba je bilo izbrati tudi primer, kako se tem stvarem streže. Med mnogimi uspešnimi se kar sam po sebi ponuja primer Janeza Malovrha. Ne samo, da se mu direktorski stolček ni niti zamajal, ampak je celo še razširil svojo dejavnost. Je tako rekoč zacementiran na direktorskem mestu. Povrh tega pa bo še novi trboveljski župan. Čisti primer uspešnosti, ni kaj. Mogoče bi mu lahko kdo očital, da se ljudje bojijo z njim bosti, saj ima dostop do znamenitih, velikih, celo ogromnih peči v svoji tovarni in lahko kakega svojega nasprotnika takole, mimogrede - pokuri. Vendar bi bili takšni očitki neumestni in nesramni. Direktor in novi županje v predvolilni kampaniji jasno in glasno povedal, da nevarnih odpadkov ne sežiga. Jure Nagode Tradicionalni pohod na Kum Planinsko društvo Kum Trbovlje vabi vse planinke in planince, rekreativce, športnike in ljubitelje gora na 13. tradicionalni Novoletni pohod na Kum. Pohod bo kot vsako leto 2. januarja. Startna mesta bodo odprta od 6.30 ure dalje, in sicer v Trbovljah in Hrastniku na mostu čez Savo ter na Dobovcu. Organizacijski odbor bo poskrbel, da bodo lahko pohodniki varno prispeli na Kum ob vsakem vremenu. Organizirana je radioamaterska in zdravstvena služba. Pohodniki, ki bodo šli na Kum po cesti, bodo imeli prosto pot, cesta bo namreč zaprta za vsa motoma vozila od 6.20 do 10.30 ure. Udelžence pohoda obveščamo, da tokrat prvič uvajamo startnino, kije simbolična - 200 tolarjev za odrasle - za šoloobvezne otroke pa startnine ni. Pohodniki prejmejo spominsko značko: za prvo udeležbo bronasto, za tretjo srebrno in za peto udeležbo zlato značko. Za deseto, jubilejno udeležbo prejmejo pohodniki plaketo. Vsakega udeleženca, ki prispe na vrh, bodo pogostili s čajem. Udeležba na pohodu se vsako leto povečuje. Dosedanjih pohodov se je udeležilo preko 1800 pohodnikov, v zadnjih letih pa število presega 2000, kar nam daje voljo do organiziranja takega pohoda. Skromna zamisel izleta 1983jeprerasla v tradicionalni zborplanincev in ljubiteljev gora, ki s svojo številno prisotnostjo potrjujejo, daje takšen način rekreacije prijeten začetek novega leta. Za varno in uspešno izvedbo pohoda skrbi organizacijski odbor s sodelovanjem članov društva, ki z veseljem prostovoljno opravijo sprejete obveznosti. Upokojenski srečno Letos so bili upokojenci nenehno v ospredju ali kar v središču javne pozornosti. Čeprav tega sami niso hoteli, niti želeli, je naneslo, da so se njihove pokojnine pojavljale tako na sejah vlade, kot tudi v parlamentu, pa v njegovih odborih, strankarskih vodstvih, da drugih organizacij ali društev sploh ne omenjamo. Vendar pokojnine niso bile edino središče vsesplošnega zanimanja, kajti prav tako so se odvijale polemike glede njihovega upokojevanja. Tudi vreviji Zasavc smo o tem nekajkrat pisali in skušali iz naših "zornih kotov" prispevati svoj delež k razčiščevanju nekaterih žgočih vprašanj s tega področja. Prejeli smo nekaj pohval zaradi tega; posamezniki so nam poleg tega očitali, zakaj se nismo še večkrat "spuščali" v problematiko pokojnin ali pa so predlagali, naj našo pozornost usmerimo na vsa tista vprašanja, ki jih prinašajo spremembe pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Verjetno se bomo morali resnično več ukvarjati s temi problemi in tudi nekaterimi dilemami glede upokojenskega dodatnega zdravstvenega zavarovanja in ker je pred vrati takorekoč začetek globljih finančnih zadreg pokojninsko-invalidskega zavarovanja, bomo vsekakor morali razložiti naš pogled na obe zadevi. Ampak, kot vsi drugi, tudi upokojenci živijo v pričakovanju novoletnih praznikov. Božični so za njimi, zdaj je pred durmi še praznovanje novega leta. Že res, da jih ne pričakujejo s takšno nestrpnostjo kot mladi, ker jim novo leto nebo prineslo ničesar drugega kot nadaljevanje dosedanjih zdravstvenih, denarnih in drugih nadlog. Toda kljub temu želijo, da leto, ki prihaja, ne bo toliko v znamenju takšnega ali drugačnega nerazumevanja ali podcenjevanja njihovega položaja. Prepričani so, dajim pristojna telesa, od državnih navzdol, ne bodo obrnila hrbta, da jih bodo skušali razumeti, saj ne zahtevajo ničesar drugega, kot tisto, kar jim pripada. Vsem upokojenim ljudem želimo srečno in zdravo ter zadovoljno novo leto 1995. Milan Vidic ------ Zaradi zimskih razmer, ki vladajo v tem času na Kumu, opozaija-mo vse pohodnike na primemo opremo, predvsem obutev in obleko. Čeprav se pohodniki udeleži)o. pohoda na lastno odgovornost, bomo nezadostno opremljenim odsvetovali pohod že na startnem mestu. predsednikorganizacijskega odbora Janez Brinar Koledar planinskih akcij Planinska zveza Slovenije je konec letošnjega leta izdala svoj tradicionalni koledar planinskih akcij za leto 1995. Koledarje izšel v nakladi 2500 izvodov in ga je mogoče dobiti pri vseh planinskih društvih. Koledar vsebuje tudi pregled vseh doslej znanih vzgojno izobraževalnih akcij PZS ter kategorizacijo planinskih poti. Koledarček je kot nalašč za vse tiste, ki radi hodijo v hribe. Pohod na Kum. T.L. "V našem domu je lepo!" Tako pravijo oskrbovanci doma Polde Eberl-Jamski z Izlak, ki se vsakega praznovanja zelo veselijo, seveda pa prihaja sedaj eno najlepših. V tem mesecu so izdali svoje glasilo Bogata jesen, ki je nekakšno božično-novoletno darilo vsem stanovalcem, saj lahko v njem prebirajo svoje zgodbice. Prejšnji torek so okrasili domske prostore in postavili novoletno jelko v sprejemnem prostoru. V sredo so v prostorih fizioterapije organizirali pravo prednovoletno žurko za fiskulturnike, rehabilitante in druge. V četrtek jih je obiskal MPZ Loški glas s solistom Ladkom Korošcem. Stanovalci doma upajo, da jih bo zbor še kdaj obiskal. "V našem domu se vedno nekaj dogaja. Nikoli ne mirujemo. Že poskrbimo za to," je dejal Pavle Prosenc, oskrbovanec doma. Božični večer so praznovali mirno in udobno pred televizorjem, še prej pa so uživali ob praznični večerji. Naslednji dan so imeli še božično mašo. Praznovali so tudi rojstne dni, včeraj pa jih je obiskal dedek Mraz z darili, katerih so se veselili kot majhni otroci. Seveda pa si vsi želijo, da bi jim dedek Mraz prinesel cel koš zdravja. Danes so se nekateri že odpravili v Pustov mlin, kjer so se predčasno poslovili od starega leta in nazdravili novemu. Morate priznati, da se znajdejo, saj bodo tako lahko praznovali kar dvakrat, kajti za Silvestrovo bodo praznovali še v domu. Katja Božič Televizor - darilo dedka Mraza Tudi v domu Franca Salamona v Trbovljah se stanovalci radi kulturno udejstvujejo. Zelo radi pojejo. Imajo svoj pevski zbor. Za novo leto bodo v dvorani priredili koncert. Priznati moram, da sem bila na obisku prijetno presenečena. V teh dneh smo namreč navajeni vsega blišča, toda tako prisrčnih in domiselnih okraskov človek ne vidi povsod. "Z okraševanjem in izdelavo okraskov je res ogromno dela. Ker so pred nekaj dnevi belili, smo jih sicer za nekaj časa odstranili, toda sedaj jih bomo spet nalepili nazaj," je povedala Fani Potisk. V domu je čutiti praznično vzdušje. Prejšnjo sredo jih je obiskal dedek Mraz. Zelo jih je razveselil, saj jim je podaril nov televizor. Najdaljšo noč bodo preživeli v mirnem, prazničnem vzdušju. Gledali bodo televizijo, malce poklepetali in se posladkali s pecivom, ki so ga v teh dneh pekle ženske. V naslednjem letu si želijo predvsem zdravja, da bi se še naprej tako dobro razumeli med seboj in z zaposlenimi. Mateja Leskovšek Želje stanovalcev domov v novem letu Stanovalci doma F. Salamon: Zora Sotlar: "Ko mi je umrl mož, si nisem predstavljala, kakšno bo moje življenje naprej. Toda v domu sem spet zaživela. Rada sem v družbi. Ko sem se odločila, da grem v dom, sem rekla, da ne grem nikamor drugam kot v Trbovlje. Tu so moje korenine, rada se spominjam prednikov in tu bom ostala. Želim, da bi bi la še naprej tako močna kot do sedaj in da se bomo še naprej tako dobro razumeli." Leon Naraglav: "Tu sem že šest let. Odlično se počutim, ničesar ne pogrešam. V prostem času rad napišem kakšno pesem, basen. Vsi skrbimo za to, da so naši odnosi dobri. Upam, da bo tudi v prihodnjem letu tako." Fani Poslek: "V dom sem prišla lani za Božič. Tu mi je izredno všeč. V prihodnjem letu si želim predvsem zdravja. Drugega tako ne potrebujem, saj imam tu odlično družbo. Imela sem priložnost videti kar nekaj upokojenskih domov po Sloveniji, pa mi ni bilo nikjer tako všeč kot tukaj." Ivana Mihelič: "Kmalu bo že tretje leto, kar sem tukaj. Zelo sem zadovoljna in odlično se počutim. Med seboj se dobro razumemo." Stanovalci doma P. Eberl-Jamski: Franc Zore: "Želim si največ zdravja in prijateljstva. Želim si, da bi bilo drugo leto še boljše kot danes." Pavla Turk: "Tukaj sem že tri leta. Želim si, da bi lahko še kdaj hodila. Božič je praznik, ki smo ga po vojni malo manj praznovali, zdaj pa ga spet praznujemo. Tukaj se zelo dobro počutim." Pavle Prosenc: "Želim si mir v svetu, da ne bi bilo nepotrebnih žrtev tu v bližini. Božič naj bo katoliški praznik in praznik vseh, ki si želijo mir." Amalija Merzel: "Želim si zdravja, miru in da bi še kdaj dobro videla." Kristina Leskovšek: “Tukaj sem že dva meseca, odkar sem bila operirana. Prijetno se počutim in si želim še nekaj dni ostati, kajti doma me nihče ne čaka. Moj mož je umrl tri dni po moji operaciji. Drugače pa si želim predvsem zdravja." Mateja Leskovšekin Katja Božič Risba: Jože Ovnik Zadnja seja skupščine Dan po prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta seje sestala občinska skupščina na svoji zadnji seji.Dnevni red je obsegal le poročilo o delil Izvršnega sveta. Podal gaje Slavko Rokavec. Kaj vse je bilo narejeno v litijski občini v zadnjih štirih letih, .jji potrebno* naštevati, saj smo to v predvolilnem boju prevečkrat slišali kot hvalo. Še vedno pa je odprto vprašanje deponije odpadkov, nadaljna obnova gradu Bogenšperk (prekinjena zaradi denacionalizacije), izgradnja ceste Ribče -Litija in obvoznica za Šmartno. Ob zaključku seje litijski župan Mirko Kaplja zahvalil prisotnim poslancem za prizadevanja in odgovorno opravljeno delo ter jim izročil spominska darila. Posebna zahvala velja predsednikom vseh treh zborov, namestniku predsednika in predsedniku izvršnega sveta. Po končani seji občinske skupščine je župan Mirko Kaplja priravil tradicionali božično novoletni sprejem za poslance, svetnike, direktorje ... Vkultumemdelu sprejema so sodelovali Zasavskirogisti in Oktet Valvasor. Mirko Kaplja je po slavnostnem nagovoru podelil spominsko priznanje Brigiti Rozina, kegljavki, ki je osvojila naslov evropske prvakinje in Francu Lesjaku za uspešno vodenje Predilnice Litija, občinsko priznanje, ki ga ni prevzel lansko leto. Marjan Šušteršič Prvi nesporezumi V veliki dvorani občine Litija se je 22. decembra sestal 26 - članski občinski svet na prvi seji. Novi občinski svet (sestavljen iz predstavanikov petih strank in neodvisnih) je po dnevnem redu (dopolnjen z dvema točkama) najprej izvolil komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednikuje ji Simon Pikovnik (SDK). Franci Rokavec, predsednik občinskega Jože Grošelj, podpredsenik občinskega sveta. sceta. Do pravega nesporazuma je prišlo že pri sprejemu začasnega poslovnika občinskega sveta. Opazili so, da se osnutek, sprejet z dnevnim redom in tisti, ki jih je čakal na klopi (od neznanega avtorja) ne ujemata v več točkah. Po odmoru (dogovoru strank) so ga s pripombami iz razprave sprejeli in tako je občinski svet sploh lahko nadaljeval zdelom. V nadaljevanju so za predsednika občinskega sveta izvolili Francija Rokavca (SLS), za podpredsednika J ožeta Grošlja (SDSS) in tajnika Rajka Meserka (SKD) ter dr. Staneta Ptičarja in edino svetnico Jožo Ocepek (ZDLS) za podžupanjo. Dragi nesporazumje povzročiladodatna točka, imenovanje odbora stavbnih zemljišč, z halogo nadzorovati zbrani denar in bedeti nad izvajanjem začetnih del. Odbor, kot vsak drugi naj bi štel šest članov in predsednika. S to odločitvijo pa se svetniki mesta Litija niso strinjali, saj samo mesto zbere 75% vseh sredstev. Po daljšem dogovarjanju in razpravi so sprejeli odbor z devetimi člani, od tega so štirje iz mesta Litija. Predlog statutarnih sklepov so preložili na naslednjo sejo. Marjan Šušteršič Čuki razveselili otroke Komunalno stanovanjsko podjetje v Litiji je v soboto popoldne v litijski športni dvorani organiziralo sedaj že tradicionalni božično novoletni živ -žav, katerega se jekljub izredno slabemu vremenu udeležilo okoli 1000 otrok s starši. Otroke, od najmlajših do srednješolarjev so najbolj razveselili Čukci (kot so imenovali Čuke), saj so lahko z njimi peli in plesali, na posebni oddaji "Karaoke" v litijski športni dvorani peli njihove pesmi. Nastopajoče, deset po vrsti, je ocenjaval član skupine Čuki. V odmoru pred nastopom litijske skupine The Guitars in nestrpnim pričakovanjem dedka Mraza smo videli še nastop plesalcev Plesne šole Bolero iz Ljubljane. M.Š. L Komunalno stanovanjsko podjetje Litija je tudi letos organiziralo zabavno prireditev Božični Živ žav. Prireditev je bila v soboto, 24. decembra od 14. do 18. ure v športni dvorani v Litiji. V četrtek so v litijskem kinu ob 19.30 uri v sklopu filmskega gledališča predstavili film Mladi Američani (Theyoung Americans). To je film o gangsteijih, ki se nasilja niso učili pri ljudeh, ampak v filmih. Ima vse tisto, kar imajo veliki filmi - hladno kri, mirno roko in trdo srce. V litijski Knjižnici je bila v torek, 27. decembra ob 17. uri igralna ura s knjigo z naslovom Novo leto. Otroci so slišali dve pravljci, prva je govorila o snežakih v vrtcu, druga pa o starki zimi in njenih pomočnikih. Nato so izdelali nekaj novoletnih okraskov. V torek, 20.decembrajeob 10. uri v Litiji začela delovati prenovljena samopostrežna bencinska črpalka z dvanajstimi brizgalkami. Odprta bo vse dneve v mesecu od 6. ure zjutraj do 20. ure zvečer, uslužbenci pa bodo še vedno točili bencin po želji, zlasti ženskam in starejšim. V prenovljenem objektu je možno kupiti marsikaj in se okrepčati tudi s toplimi napitki. Uradno otvoritev še pričakujemo. Glasbena šola Litija je v sredo, 21. decembra ob 19. uri organizirala Novoletni koncert v dvorani na Stavbah. Nastopili so vsi oddelki (6) te šole in dve interesni dejavnosti (kitara in sintesizer) oz. nekateri učenci. Prireditev je povezovala Maja Sevljak, gost pa je bil kvartet saksofonov iz Srednje Glasbene šole v Ljubljani.Koncert se je pričel s trobilnem kvartetom učiteljev GŠ, zaključil pa s harmonikarskim orkestrom vodjeGŠ Uroša Hribarja. Prvič so sodelovala tudi tolkala. V nedeljo, na božični dan, je bil v cerkvi Sv. Martina v Šmartnem ob 19.30 uri božični koncert kvarteta Šmartin. V torek, 27. decembra je bila ob 17. uri seja Območnega odbora organizacije RK Litija. Na seji so člani potrdili zapisnik 38. seje predsedstva Občinske organizacije RKLitija, razpravljali o organizaciji dela OO RK Litija, sprejeli osnutek programa in finančnega načrta za leto 1995 ter izvolili izvršilni odbor, komisijo za krvodajalstvo in komisijo članov RK. Mateja Fornazarič OMl&sH sveti m se sestali Občinski sveti, ki smo jih izvolili 4. decembra, so že začeli z delom. V nobenem od zasavskih niso volili predsednika in podpredsednika. Te obveznosti nameravajo opraviti v januarju. Seje so bile sklepčne, čeprav žal ne stoodstotno. 1. seja sveta v Zagorju. TRBOVLJE - Trboveljski občinski svet se je sestal 19. decembra. Od 27 svetnikov seje sej e udeležilo 25. Sprejeli so začasni poslovnik in imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja terkomisijo za statutarna vprašanja. Prvo vodi Franc Majnardi, drugo pa Franc Amon. Predsednik občinske volilne komisije Matjaž Štrakl je poročal o izidu volitev, nato pa predsednik komisije za mandatna vprašanja o pregledu potrdil o izvolitvi članov sveta in župana. Sejo je vodil naj starejši svetnik Slavko Potrata. Vsem prisotnim se je predstavil župan Janez Malovrh. Člani Občinskega sveta Trbovlje so: Jože Medved (Zeleni Slovenije), Vinko Medvešek (Slovenska ljudska stranka), Franc Vene, Franc Malgaj (Lista obrtnikov in podjetnikov), Aljoša Kink, Vinko Kovačič, Franc Princ*Jurij Kolenc, Samo Fakin, Franc Majnardi, Darinka Kostanjšek (Liberalna demokracija Slovenije), Božo Marot, Darka Lipičnik, Uroš Nučič, Slavko Potrata, Ljubo Cvar, Janez Malovrh, Jože Skušek (Združena lista socialnih demokratov), Branko Arnšek, Jadranka Bencak, Anton Naglič (Slovenski krščanski demokrati), Aleksandra Forte, Edavard Petrič (Lista socialdemokratske stranke Slovenije), Metod Kurent, Simona Pečarič, Bari Kramar, Jože Kramar (Slovenska nacionalna stranka). Zaradi kontinuitete pošlo vanja občine so sprejeli statutarne sklepe o uporabi sedanjega žiga do izdelave novega, o sedežu občine, ki ostaja na dosedanjem, Leninov trg 4, občinsko upravo pa vodi do statutarnih sprememb župan. Do uveljavitve nove organizacije občinske uprave bodo sedanji predstojniki upravnih organov obdržali svoja pooblastila. Pooblaščenci za sklepanje zakonskih zvez so Janez Malovrh, HRASTNIK - Člani hrastniškega sveta občine so se na prvi seji zbrali pretekli četrtek in opravili manj kot polovico dela, ki so si ga zastavili s sprejetjem dnevnega reda. Po potrditvi mandatov so namreč sejo prekinili, volitve bodo izvedli na nadaljevanju seje v prvi polovici januarja prihodnje leto. Sejo je vodil najstarejši član sveta Josip Urbajs. Po sprejetju začasnega poslovnika so svetniki imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednica občinske volilne komisije Alis Brečko je v poročilu komisije omenila, da so volitve potekale brez večjih težav. Svetniki so potem potrdili mandate članom sveta in Leopoldu Grošlju. Člani hrastniškega občinskega sveta so: Miran Jerič, Miran Grohar, JelkaMarko vič, Martin Roter, Marko Orožen, Marjan Dolanc, Marko Planinc in Ljudmila Deželak (LDS), Josip Urbajs in Jure Bantan (SLS), Sanja Logar Bočko (SDSS), Marijan Viktor Pergar, Valentin Potušek, Martin Mlinar in Vinko Černelič (ZLSD), Marjeta Bantan (SKD), Denis Meterc, Igor Zavrašek, Milan Kolar in Bojan Kirn (SNS). Naprvisejijebiloprisotnih 19 svetnikov, manjkal je le Vinko Černelič. Člani sveta so imenovali pooblaščenca za sklepanja zakonskih zvez župana Leopolda Grošlj a, sprej eli sklep o začasni uporabi Žigo v, za sedež nove občine določili dosedanji sedež in pooblastili predstojnike sedanjih upravnih organov občine Hrastnik, da opravljajo svoje delo do dejanskega prenosa nalog in pristojnosti sedanjih upravnih organov v upravno enoto Hrastnik. Pod točko razno so svetniki opozorili na slabo očiščene ceste v občini in zahtevali, da pristojni to urejajo z večjo pozornostjo.(MP) Majcen (Slovenska ljudska stranka), Katarina Kastelic, Bojana Kos (Slovenska nacionalna stranka). Za sklepanje zakonskih zvez sta pooblaščena Rihard Majcen in Matjaž Švagan. Sprejeli so odlok o začasnem financiranju javneporabe v občini in zahtevali od vseh porabnikov Franc Majnardi in Božo Marot. Svetniki so sprejeli tudi odlok o začasnem ZAGORJE Prva seja je bila 23. decembra. Sejo je pričel predsednik občinske volilne komisije Sašo Ostrožnik. Od 25 se je seje udeležilo 20 svetnikov, trije so svojo odsotnost opravičili. Tudi tu bo do izvolitve predsednika svet vodil najstarejši svetnik, to je Nande Razboršek, do izvolitve novega sekretarja pa bo to funkcijo opravljal sedanji, Brane Omahne. Predsednik komisije za mandatna vprašanja Marijan Manfredo je po svojem poročilu pozval vse prisotne svetnike, da so se prestavili in se spoznali, vsem sejepredstavil tudi župan Matjaž Švagan. Člani Občinskega sveta Zagorje so: Marijan Manfredo, Alojz Pavlovič (Socialdemokratska stranka Slovenije), Vladimir Kojnik, Staša Baloh-Plahutnik, Tomislav Garantini (Združena lista socialnih demokratov), Tadeja Nimac, Andrej Dolšina, Jože Smrkolj (Slovenski kerščanski demokrati), Rudi Regancin (Zeleni Slovenije), Matjaž Švagan, Anica Ule-Maček, Sandi Grčar, JanezGroboljšek,Greta Pregrad, Drago Butja, Ivan Zore, Janez Vovk, Janka Bantan, Nande Razboršek, Ana Režun (Liberalna demokracija Slovenije), Slavko Jelševar, Franc Zore, Rihard financiranju proračunskih potreb občine za prihodnje leto. Ta odlok bo veljal do sprejetja proračuna občine Trbovlje za leto 1995.(IL). proračuna, naj predložijo poročila o porabi za lansko leto in planske dokumente za prihodnje. V dodatni točki so sprejeli sklep o preoblikovanju Stanovanjskega podjetja na osnovi zakona o gospodarskih družbah.(IL). : Trgovina MOJCA Trbovlje V -I ^ III El 1 sl- -j i dš «8 «8 4> «8 0 0 Ulil UL Bi65||$|| 11* lI Ulii M« Ii|-||?l 3}|i lili !S«-S lluls. ži|| 12 2 flN s gca - - fs 2 o *: I a! >N EC k O o < -s ec o < >'e sif Sil o II S 1 I lil I ? £2 s I Ji! -ril I -s. iši ia 1.1 g. .2 II 1 I •S s S s s I I ca « v ca o «8 & «.'■? &'-? a, S S S s s s h fi h rt H t KRIŽANKA za MLADE r- SESTAVIL VK DEBELA PALICA OSTANEK PO KAČJI LEVITVI VRSTA POVRTNINE VZORNIK ZBADLJIVA KOMEDIJA PREBI- VALEC TRAKUE / PRID //- Sjl '-■v, 1/1 j GLASBILO Z LESENIM PLOŠČICAM ► HUDA POŠKODBA OČI NEKDANJI TELOVADEC CERAR RISBA JK OSTAP VIŠNJA GRŠKA ČRKA SLOVENSKI IGRALEC PARE) NEKD.SLOV. IGRALEC (DANILO) ŠPANSKO M. IME IZOBILJE ■f RADU HUD NEUSPEH VERSKI POUK STAROGRŠKI BOG GOZDOV SRH /* KAVČU PODOBNO LEŽIŠČE ZLATA OGNJA- NOVIČ PESEM HVALNICA SHOJENA POT SKOZI CEL SNEG ORGAN VIDA MONGOLSKI VLADAR STARO- SLOVANSKO PIVO STROKOV. ZA RAKASTA OBOUENJA JEDRSKA ELEKTRAR. BIBLIJSKI ABELOV BRAT poznviNA ELEKTRODA DEL VOZA ŽIVILO, NAMENJENO ZA NANAŠANJE NA KOS KRUHA V.K. OVEN Poročeni Ovni boste uspeli razrešiti krizo v zakonu, samski Ovni pa boste željni ljubezenskih avantur. Prijatelji vam bodo stali ob strani ob depresivnih krizah. Št.: 13. BIK Pri delu ste končno začeli uživati in tudi na finančnem področju, kljub prazničnim dnem, ne boste doživljali večjih problemov. V ljubezni poskušajte popraviti svoje napake. Št.: 24. DVOJČKA Nekaj krize bo v odnosu s partnerjem, za kar boste v dobršnji meri krivi vi. S sodelavci ne boste ravno v dobrih odnosih. Št.: 3. RAK Čakajo vas pomembni izzivi na poslovnem področju. Ne udajte se ampak se pripravite na borbo. Dobro se boste počutili v družbi prijateljev. V novolentni noči so možna presenečenja. Št.: 2. LEV Novoletno razpoloženje vas bo povsem prevzelo, a če se boste preveč predajali praznovanju bo v krizi vaša finančna situacija. Št.: 38. DEVICA Ne dovolite, da čas rešuje vaše ljubezenske težave. Veliko bolj boste sproščeni. Na delovnem mestu ne boste več pod takšnim pritiskom. Št.: 6. TEHTNICA V tem tednu ne načrtujte kakšnih posebnih delovnih aktivnosti, ker za to ne boste sposobni. Deloma zaradi ljubezenskih problemov in deloma zaradi predprazničnega vzdušja. Št.: 16. ŠKORPION Najbolje je, da se v tem tednu posvetite ljubezni, saj je mogoče, da boste vzpostavili novo, lepo ljubezensko zvezo. Od delovnih naporov se boste dobro spočili. Št.: 34. S TRE LE C V amj te se tajnih ljubezenskih zvez, saj lahko doživite emocionalni kaos. Pazite, da se ne boste preveč izčrpali do novoletne noči. Št.: 7. KOZOROG Zlasti samski Kozorogi boste v tem času uživali, saj boste v družbi prijateljev srečali osebo, ki vam bo takoj všeč. Bodite sproščeni in pazite na zdravje. Št.: 8. VODNAR Probleme boste doživljali večje, kot so v resnici. Vendar se bo takrat, ko boste najmanj pričakovali vse obrnilo v vašo korist. Št.: 5. RIBI Novoletno razpoloženje bo zmanjšalo vašo delovno motivacijo. Finančna situacija bo eden vaših ključnih problemov v tem tednu. Št. 33. HI ^SgSempSS 4HE Zasavje-Na naših .Šol lah flj F fp„,Z3, »SX ^Pp' j lovedaLz.Lj.iW.il f t rp« p f Jt r MiirUrt trt sn lenotri te ^rtte vil » L » pot,« p« M|awV tl» M 3STi2L?SaSS-'; IredniJoktih klotiTve h da ttTLflTvSno ulSvSe« ™ dLataoin zato naiLliatudi ,a vsega l^r seje ™v^, dajalo m /ato H;y vt^a tud, za ' I' ,i ’k " * J ' v^*'. vašo strati ' ” ,» Lee ^ m.ta W LM - ™»m ^ ... . J) Na srednji gospodinjski šoli so štirje meseci pouka minili, kot bi trenil. Žeje tu mesec december, čas, ko nihče več "ne živi" za šolo, seveda ob izteku meseca, ko vsi mladi upajo, da bodo na sporedu dobri žuri, veliko zabav in tudi snega, ki ga letos ne manjka. V tem letu se je na naši šoli zgodilo marsikaj zanimivega. Dijaki smo v začetku decembra pripravili modno revijo, na kateri so se najmlajši manekeni predstavili v oblačilih, ki smo jih skreirali in sešili kar sami. Seveda pa smo morali najprej spoznati šivalne stroje, delovanje le teh, njihovo uporabo... Vse to smo izvedeli na predstavitvi najmodernejših šivalnih strojev, ki jih imajo tudi v trgovini Živa. Dijaki drugega letnika so se odpravili v Ljubljano, kjer so spoznali, kako nastaja pivo, kaj vsebuje... Obiskali so namreč Pivovarno Union, ki je ena izmed najboljših proizvajalk piva. Seveda je bil na sporedu tudi športni dan. Tega dne smo se odpravili na Marelo, kjer smo preživeli čudovit dan, ki je bil prepljavljen s pesmijo in smehom. Na naši šoli vemo, daje skoraj vsak človek ljubitelj slaščic, vendar se jim mnogi odpovedujejo zaradi prevelike telesne teže. Mi pa znamo pripraviti slaščice, ki so manj kalorične in le te so sladkane z natreenom. Kakšnega okusa so, pa naj vam povedo tisti, ki so bili v gostišču Marela, ko smo te izdelke pripravili. V novem letu pa pričakujemo, da bo dedek Mraz pustil na naši šoli kakšen nov šivalni stroj, listek, na katerem bo zabeležen datum, ko se bo potrebno odpraviti na kakšno zanimivo ekskurzijo in pa veliko dobre volje za dijake in predvsem za profesorje. Vsem sovrstnikom pa želimo veliko sreče, zdravja, ljubezni in predvsem lepih ocen. V imenu dijakinj srednje šole Urša Cilenšek Srednješolci tehnične, trgovske in kovinarske šole smo leto 1994 preživeli zelo lepo. Zadnji teden pouka smo s profesorji in profesoricami s skupnimi močmi tudi okrasili šolo. Z okrasitvijo Sole smo priklicali tudi prve snežinke in s tem odšli skupaj v pravo zimsko veselje. V letu, ki se že skoraj izteka, smo dosegli tudi nekaj skupnih ciljev, npr.priprava prve maketarske razstave, sprejet sklep o postavitvi šolske telovadnice, ohraniti najboljše odnose med profesorji in učenci. Z letom, ki se izteka, se je na šoli tudi pričel nov program Trgovske šole, katerega obiskujemo dijaki in dijakinje iz cele Slovenije. Tako se vanjo vsakodnevno vozijo dijaki iz okolice Ljubljane. Velika večina pa med tednom stanuje v dijaškem domu. Iz pogovara z njimi smo lahko tudi ugotovili, da se v domu med seboj vsi razumejo, si pomagajo, tudi hrana pravijo , da je zelo O.K. Dijaki, ki stanujejo v domu, so iz okolice Postojne, Kočevja, Kopra... Predvsem dijakinje trgovske šole smo zelo vesele, saj so nas fantje sprejeli z najboljšimi močmi. V leto 1995 gremo popolnoma sproščeni, brez ciljev, saj pravijo, da čas prinese svoje. Dijakom ostalih srednjih šol in profesorjem še enkrat voščimo srečno, zdravo, predvsem uspešno leto 1995. Janja Pristav Prišle so težko pričakovane novoletne počitnice in čas je, da se zdivjamo in naužijemo snega. Pravijo, da bo letošnja zima res tista prava zima z veliko snega. To pomeni, da moramo ta dar narave izkoristiti z najboljšimi močmi in kolikor se le da, kajti kdo ve, kdaj bomo spet doživeli, da bo po naših ulicah toliko snega kot ga je letos. Torej "mladci in mladenke" nabavite si (če si še niste) smuči, sani, snovvboarde, big foote in ostali pribor za zimsko veselje in se "furajte" po snegu, dokler ne boste izmučeni obležali na vznožju hriba in vas bo bolela vsaka mišica v telesu. Ostali, ki pa si takšnega luksuza pač ne morete privoščiti, ker je vaše stanje v redovalnici katastrofalno, pa se zabubite v knjige, dokler ne boste dobili občutka, da so vaši možgani že tako napihnjeni od učenja, da lebdite pod stropom vaše sobe. Opozarjam pa vas, da ne bi zaradi prenapornega učenja ali smučanja pozabili pisati dedku Mrazu, ki že nestrpno pričakuje vaša pisma. To je obvezno, drugače ne bo nič z vašim novoletnim darilom. Skratka, med počitnicami uživajte kolikor se le da, saj ko bo šola, tega ne boste mogli početi, ker vam čas tega ne bo dopuščal. Takrat bodo zopet glavne knjige. Poleg super počitnic vam želim še srečno, zdravo, veselo, uspešno, zanimivo, bogato, razburljivo in napeto leto 1995. Špela Strgaršek Izid Labirinta Tako kot vsako leto, so na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli tudi letos izdali časopis Labirint. Mladi bodo v njem našli marsikaj zanimivega, zabavnega in poučnega. Lahko bodo prebrali horoskop, izvedeli, kaj najraje jedo in pijejo naši profesorji, prebrali kakšen spis in pesmico, se do solz nasmejali šalam in še marsikaj pametnega in zanimivega bodo našli v časopisu, ki so ga pripravili dijaki s pomočjo mentorice Manice Hribar in Janeza Šlibarja, ki je poskrbel za grafični izgled časopisa. Mladi, le kupite Labirint in verjemite, da vam ne bo žal. S.G. Kulturni dan Bližajo se božično novoletni prazniki in za nami je še en kulturni dan, katerega smo dijaki in dijakinje srednje tehnične, trgovske in kovinarske šole preživeli zelo prijetno. V šoli smo se porazdelili v štiri skupine. Prva skupina je poslušala nastop Martina Lumbara. Verjetno se marsikdo sedaj sprašuje, kdo je ta moški. To smo se spraševali tudi mi. Martin prihaja iz glasbene družine, njegova glasba izvira iz Indije, kjer je sedem let študiral igranje na inštrumenta šeto in tablo. Njegov učitelj v Indiji je poučeval tudi Georga Harrisona, člana skupine Beatles. Seta - strunski instrument podoben kitari. Tabla - sestavljata jo dva bobna - en boben je za žensko, drugi za moškega. Martin Lumbara je bil prvi solist otroškega pevskega zbora RTV Ljubljana. Sodeloval je tudi z znano skupino Laibach. Ob njegovi glasbi in pripovedovanju dogodivščin smo se vsi pošteno nasmejali. Sedaj pa z veseljem pričakujemo izid njegovega prvega CD-ja. Druga skupina je odšla na Radio Trbovlje, kjer so vse prisotne seznanili s potekom dela na radiu, jim pokazali studio in z veseljem odgovarjali na zastavljena vprašanja. Tretja skupina sije ogledala Revirski muzej in staro rudarsko stanovanje na Njivi. Vsi, ki so bili v četrti skupini, pa so odšli na dobrodelni koncert, ki ga je pripravila znana angleška pevka, pisateljica, skladateljica, igralka Shirlie Roden. Po prvem delu uspešno izpeljanega kulturnega dne pa smo se vsi dijaki odpravili še v Delavski dom, kjer smo si ogledali film Potrest Gump. Janja Pristav Kaj se je dogajalo... Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli se je v teh štirih mesecih pouka zgodilo marsikaj zanimivega. Naj na kratko povzamem vse pomembne dogodke tega leta. Četrtošolci so med fazani izbrali mistre in mišice ter preplašene prvošolčke sprejeli medse. Gimnazijski maturantje so se septembra odpravili v Španijo na maturantski izlet. Tekmovali smo v logiki in matematiki in lepih uvrstitev ni manjkalo. Še vedno potekata košarkaška in nogometna liga, na ekonomski šoli pa dekleta tekmujejo tudi v odbojki. Imeli smo tudi ples in zabavno prireditev pred pričetkom jesenskih počitnic. Odpravili smo se na športni dan in imeli kar nekaj ekskurzij. Nekateri so pridno hodili k novinarskemu krožku, drugi so se udeleževali športnih aktivnosti, tretji so ustvaijali časopis... Tudi folkloristi in pevke že nekaj časa vadijo in januarja si bodo ogledali nastop akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Na naši šoli se je dogajalo marsikaj zanimivega in vetjamem, da bo tudi leta 1995 pri nas zelo pestro in zanimivo. Vsi pa svojim sotrpinom in profesorjem voščimo vesele praznike in uspešno leto 1995. Sa[a Grebi j ar Decembrski utrinki Že v prejšnji številki Zasavca smo poročali, kako je potekal kulturni dan na Srednji šoli v Zagorju. Ker so mladi ustvarjalci hoteli svoje vtise, spoznanja, mišljenja... tudi zabeležiti, so se odločili, da bodo ob tej priložnosti izdali časopis z naslovom Decemberski utrinki. V njem bo vsak bralec našel kaj zanimivega in poučnega, lahko bo izvedel, kako je potekala modna revija, na kateri so se v spalnih srajčkah in pajacih, oblačilih, primernih za v vrtec, za popoldanske aktivnosti in v slavnostnih oblačilih predstavili najmlajši iz vrtca Center. Obleke pa so sešile dijakinje četrtih letnikov. Zvedeli boste lahko, kako je lahko sladko življenje lažje... Gostje, ki so obiskali modno revijo, so lahko vse izdelke, ki sojih pripravili dijaki in dijakinje srednje šole, tudi poskusili in se sami prepričali, da so ti dijaki super kuharji, šivilje in krojači... Le vzemite si čas in preberite Decembrske utrinke in tako zapolnite svoj prosti čas, ki ga imate sedaj gotovo dovolj. S.G. Jam* ar 7. dne v letu predstavimo kandidate za najbolšega športnika Zasavja. Vili Guček, Sašo Korbar, David Krajnc, Gorazd Medved in MitjaŽeleznik se predstavijo v moški konkurenci ter Malči Juvančič, Alenka Ličar, Metka Lukančič in Metka Lukančič Nina Podlesnik za naslov najboljše športnice Zasavja. Medtemrokometaši Presada zaključijo jesenski del tekmovanja na tretjemmestu in so zadovoljni, dolski rokometaši pa se okrepijo. Darko Ranšl, Marjan Lipovšek, Sašo Fabjan, Igor Fajdiga, Tomaž Tavš in Bojan Oblak prestopijo v dolski TKI (razen Raušla, vsi iz zagorske Zaščite). Začne se zimska kadetska rokometna liga, Trboveljčani pa so uspešni. Na Rogli na mladinskem SP v snowboardu nastopita dva člana zagorskega smučarskega kluba. Andrej Dolinšek in Matej Ocepek se uvrstita na zavidljivo 15. oz 18. mesto. Rokometaši Omnikom Rudarja pa se vmej o s priprav v Portorožu, ki se kasneje izkažejo za neuspešne. Začne se tudi tečaj športnega plezanja za začetnike. 15. v mesecu v hrastniški poslovni zgradbi gostijo smetano slovenske kegljaške srenje, kjer proslavijo 45. letnico organiziranega športnega kegljanja in najboljšim podelijo priznanja. 26. na evropsko mladinsko prvenstvo v Madrid odpotuje Trboveljčan David Krajnc, potem pa proglasimo najbolše športnikein trenerja Zasavja za leto 1993. Med dekleti to že tretjič zapored postane Metka Lukančič, med fanti največ glasov zbere Sašo Korbar, med ekipami znova zmagajo Rokometaši Omnikom Rudarja, najboljši trener pa je Peter Kavzar. Februar Najprej proglasijo naj bolj še športnike Trbovelj. Naziv najboljše športnice po odločitvi komisije na začudenje vseh prejme Nina Podlesnik, najboljši špotnik pa postane Sašo Korbar. Sašo Korbar Priznanje prevzame njegov klubski kolega ker, Sašo med tem na Slovaškem izpolni normo za nastop na EP. Najboljša ekipa so strelci družine Alojz Hohkraut, zlati Bloudkovi znački pa prejmeta Ivo Jekoš in Janez Novak. Veliki up slovenskega smučanja UrošZupan na neuradnem svetovnem prvenstvu mladih, na pokalu Toppolino osvoji dve odlični drugi mesti. Drugi Urošpa v drugem športu na finalu slovenskega državnega prvenstva vkegljanju osvoji odlično peto mesto. Uvrstitev Uroša Stoklasa je vredna še več, ker za njim zaostane tudi Hari Steržaj. Marec V sredini marca začnejo stavko nogometni treneiji v Rudarju in njihovi igralci. Alenka Ličar Ker so potem prvenstvo končali kar uspešno, so se pogajanja z upravo morala končati uspešno. Nove štiri naslove državne mladinske prvakinje doseže plavalka Dadas Rudatja AlenkaLičar, medalj o pa si priplavata tudi Urška Zor in Davor Razpotnik. Isti vikend je uspešen tudi za trboveljske karateiste, saj na članskem prvenstvu v super lahki kategoriji bron pripade Nečku Hozanoviču. Že naslednji teden je Zasavje bogatejše za dva nova mojstrakarateja. AljaPerger in Nečko Hozanovič uspešno opravitaizpit za čmi pas 1. dan. Zadnji vikend je uspešen za trboveljske pionirje, ki tekmujejo na plavalnem državnem prvenstvu. Jaka Potrpin kar dvakrat zmaga, osvoji še eno drugo in eno tretje mesto. Do medalj pa priplavata tudi Boštjan Fabjan in Katarina Piki. April Prvega aprila se v trboveljskem bazenu za stavo v dvoboju desetletja pomerita športna urednica Zasavca Barbka Kus in morski pes Lukec iz piranskega zaliva. Zmagovalca ni, zato pa so istega dne znani rezultati akcije Naj košarkar Zasavja. Ljubljančan v dresu Zagorja Luka Bassin je bil najboljši strelec, a ženskega dela občinstva ni navdušelval le z zadetki, Lojze Šiško pa je zmagovalec točkovanja za najboljšega igralca. Žal na podelitev ne pride. Že naslednji teden sta znana tudi zmagovalca v tekmovanju za Naj rokometaša Zasavja. Kot najboljši igralec bo lovoriko naslednje leto nosil Borut Maček, največ golov pa je dosegel Tone Medved. IzkanadskegaThunderBaya dobimo razveseljivo novico. Luka Bassin Na tekmovanju, kjer so zbrani vsi najboljši mladi smučarji sveta, v slalomu na najvišjo stopničko stopi Trboveljčan Uroš Zupan. Ekipa SD Alojz Hohkraut v postavi Sašo Korbar, Oto in Martin Strakušek osvoji odlično drugo mesto na državnem prvenstvu, Sašo Korbar pa je drugi tudi v posamični konkurenci. Vmes hrastniški nogometni klub ostane brez igralcev in izstopi iz celjske medobčinske lige, njihovi kegljači pa se vrnejo v drugoligaško konkurenco in vklubski upravi si belijo lase, kako bodo reorganizirali klub, da bodo kos nastali situaciji. Trboveljski nogometaši dobijo novo vodstva, staro je razrešeno, proti koncu aprila se s priprav v Franciji vrnejo športni plezalci. Kot se kasneje izkaže, so bile priprave izjemno koristne, saj na prvi tekmi zaDPMetka Lukančič prepričljivo zmaga, Vili Guček pa je drugi. Košarkarice Litije za vedno zapusti njihov trener Tone Lebinger, Alenka Ličar na Dunaju odplava normo za MEP in si zagotovi mesto v kombiju za Pardubice. Maj 4. maja Vili Guček preplaza novo smer z oceno 10+. Umazanaigraje njeno ime. Dolski rokometni privrženci pripravijo prvi Škaličkijev memorial, na katerem sodelujejo Radečani, Zagorjani, domačini z Dolain prvoligaš Omnikom Rudar. Zmagajo favoriti, proglasimo pa tudi najboljše zasavske rokometaše. 8. maja v telovadnici OŠ odigrajo finalni turnir rokometnega državnega prvenstva za ml. dečke. ZRC Rudar osvoji drugo mesto za Pivovarno Laško. 10. maja Hrastničane obiščeslovenskiTour, saj je v središču mesta cilj druge etape kolesarske dirke po Sloveniji. Trboveljski kegljači v odsotnosti reprezentantov osvojijo prvo in drugo mesto na državnem c f'i r> 11 n l Vili Guček M borbeno. V tenis centru As v Litiji je proglasitev najboljših košarkarjev Zasavja, edini prisotni pa so: dva košarkarja, častni gost Dušan Hauptman in tri novinarke, ki raje odigrajo partijo tenisa. Trener hrast-niških kajakašev, selektor državne reprezentance, Robert Halzer po uspešnih nastopih v repezentaco za tekmovanja v svetovnem pokalu uvrsti tudi svojega varovanca Gorazda Medveda. Vreme pokvari težko pričakovani nogometni derbi med Zagoijani in Treboveljčani, ki se v Zagorju konča z remijem. Košarkaši Litije dobijo novega sponzorja. Iskra Litusje dovolj pogumnp, da zaplava v kalne vode športnega sponzoriranja. Kasneje vidimo, da je sodelovanje obrodilo sadove, saj Lilijani v novi sezoni do konca leta niso ni ti enkrat samkrat poraženi. Jvmij Karateisti v Idriji na državnem prvenstvu za dečkeindeklice osvojijo štiri srebrne medalje. Tekončajo v vitrinah Mihe Kovačiča, Petra Zoreta, Jerneja Simerla in Ide Dedič, konec meseca pa postreže z obilico Nina Podlesnik prestopov. Igor Holešek, Mitja Grešak in Matej Kirbiš dobijo svojedresev Rudarju, za Zagorje podpišejo Jani Žlak, Nedeljko Barič, Tomaž Barbek in Rudi Uranič, Dušan Žagar bo vodil trboveljske rokometaše namesto B ojana Levstika, vRudarjapa preš topijo tudi Igor Fajdiga, Marjan Lipovšek in Aljoša Žibret. Znani so zmagovalci v točkovanju za Naj nogometaša Zasavja. Jani Holešek je pometel s konkurenco in osvojil naslov najboljšega strelca, najbolje ocenjeni igralecpajebil Bojan Žibret. Ob dnevu državnosti se v Zagorju odvija tek na Prvine, Nina Podlesnik pa se na kadetskem evropskem prvenstu znova izvrstno izkaže. V mešanihin ženskih dvojicah osvoji bron, posamezno je sedma. Mii Neurje poškoduje obe nogometni igrišči in uniči atletsko stezo v Trbovljah. V obeh društvih imajo potem več dela s terenom, kot s čimerkoli drugim, med tem časom pa nas za vedeno zapusti veliki ljubitelj gora, katerim je poklonil svoje življenje. Bojan Pajk. Kljub temu Vili Guček prepleza letos še četrto desetko, proti koncu meseca pa uprava zagorskega nogometnega kluba povleče potezo stoletja. Izposodi si vratarja Gorana Stankoviča, ki je v drugoligaški konkurenci prav gotovo kralj vratarjev. Izlačan Boris Koren v Izraelu siceruspešno nastopa v dresu slovenske mladinske reprezentance, ki pa se neuspešno bori za nastop na svetovnem prvenstvu. Najmlajši plavalci Dadas Rudatja v ekipni konkurenci osvojijo nehvaležno četrto mesto, Sašo Korbar pa nastopi na svetovnem prvenstvu v Milanu in osvoji 47. mesto. Pri plavalcih je na sporedu pionirsko prvenstvo. Boštjan Fabjan edini stopi na najvišjo stopničko, saj med vrstniki na 100 prosto nima prave konkurence. Medtem, ko se Boris Koren plavalci v kopalkah podijo po bazenih Dušan Košir napol zmrznjen osvoji vrh Grand Jorassesa. Avgust V avgustu je vrhunec sezone pri plavalcih, tako da se tekmovanja kar vrstijo. Alenka Ličar osvoji kar tri naslove državne prvakinje, doseže mladinski državni rekord na 50 m delfin, pred tem pa se predstavi na evropski sceni, a kljub doseženim osebnim rekordom ne doseže vidnejših uvrstitev. Konec meseca se uspešno konča PAŠ v Trbovljah, domov se vme rokometni zvezdnik Jani Čop, ki pa ga čaka huda sezona, saj je večino časa poškodovan in nikakor ne more pokazati vseh svojih kvalitet. Mladi kajakaši Hrastnika na domačem terenu poberejo kar sedem naslovov, Ani Živko odpotuje na svetovno prvenstvo v gorskih tekih, kjer računa na uvrstitev med najboljših deset, konča pa na 35. mestu. September Najboljšima nogometašema podelimo nagrade, medtem ko zagorski rokometni klub ostane brez igralskega kadra, športni plezalci odidejo na dvomesečno turnejo po Ameriki, v Litiji odstavijo vodstvo rokometnega kluba, Radečani pa organizirajo prvi atletski miting Radeče 94, kjer se domačemu občinstvu predstavi Robi Teršek. Edina res športna prireditev, ki je privabila v naše Zasavje večje število rekreativcev je kolesarski vzpon na Kum. Zmagajo sicer "tujci", tako da domači kljub poznavanju terena ne morejo med najboljše. Na pot odide odprava na Annapurno IV, v kateri je tudi Trboveljčan Matevž Lenarčič. Vrne se brez osvojenega vrha te zahtevne gore s pomrznjenimi prsti . Oktober V Trbovljah je vse v pričakovanju velikega nogometnega derbija, ki prav vsakič buri duhove. Tokrat zmagajo domači, Rudi Uranič pa v Kijevu nastopi za reprezentanco Slovenije. Trbovelj ski atleti so uspešni na krosu, karateista Markošek in Krajnc pa z nastopom v Bansky Bistrici dokažeta, da sodita na SP. Litijski rokometaši po vseh prepirih, obtoževanjih in dogovorih le uredijo svoje vrste, dobijo novega trenerja, sponzorja, saj Inžinering Šarbek pa svoje športno udejstvovanje z malega nogometa razširi še na rokomet in karate. Iz ZDA se vrnejo športni plezalci, ki so uspešno sklenili dvomesečno turnejo po mogočnih plezališčih obljubljene dežele. Drugače pa je oktober športno skop. November Metka Lukančič - "žena zvana pauk" na dveh zaporednih tekmah za slovenski pokal doseže dve zmagi, Vili Guček pa je na obeh drugi. S svojo ligo začnejo tudi rokometni pionirji, Mitja Železnik odpotuje na EP v Helsinke, kjer izgubi v drugem kolu (v prvemjeprost), Sašo Korbar pa z izvrstnim streljanjem na mednarodnem tekmovanju v Mariboru zaostane le za Rajmondom Debevcem. Trboveljski rokometaši za štiri mesece ostanejo brez svojega prvega vratarja Danila Lipov ška, ki zaradi nešportnega vedenja ne sme igrati. Prvenstvo zaključijo športni plezalci. Metka je druga, Vili tretji, Miha Golob 10. in Borut Mitja Železnik Kavzar 16. V Litiji nogometaši praznujejo že 65 obletnico ustanovitve kluba, trboveljski atleti pa sezono zaključijo z gorskim tekom Na Panovec, kjer Franc Guzej zmaga v malem maratonu na 21 km. Klub borilnih veščin Zagorje v Litiji organizira 11. mednarodni turnir Zagorje 94, od domačih pa zmagata Miklavčič in B uzina, vsak v svoji kategoriji. Metka Lukančič na tekmi za svetovni pokal doseže odlično sedmo mesto, v Hrastniku pa na tekmovanj u za S teklarsko kapljo sodeluj e rekordno število strelcev. December David Krajnc in Borut Markošek odpotujeta na SP v Malezijo, kjer bolj uživata v eksotiki otoka Bornea, kot v samem tekmovanju, saj David z ekipo izpade že po prvi borbi, B oru ta pa Taj ček izloči v drugem krogu. Rokometni Šarbki iz Litije se okrepijo z Goranom Bilbijoin UrošemPrivškom, zapusti jih Karlo Špende, v Trbovlje pa znova pride Branko Krauthaker. V Trbovljah organizirajomega športno prireditev karate turnir Trbovlje 94 na katerem sodeluje preko 500 udeležnencev. Alja Perger postane mladinska državna prvakinja v katah, leto pa se zaključi s še eno zmago rokometašev Rudis Rudarja, ki se počasi približujejo Jzpolnitvi cilja: osvojitvi mesta med prvimi štirimi. Pred novim letom pa si športniki malo oddahnejo, da si naberejo novih moči, za hude napore v novem letu... Barbka Kus JANUAR Na zagorski Občini so začeli uničevati ostanke obveznic, ki naj bi Zagorje popeljale v boljši jutri, dejansko pa so zadolžile občinski proračun za nadaljnih nekaj let. MAREC Trboveljčan Iztok Kovač je za svoji plesni stvaritvi; Kako sem ujel sokola in Razširi krila (Slon nerodni) prejel Prešernovo nagrado. Na žalost Zasavje vedno spoznava svoje talente šele, ko ga zapustijo. MAJ Maj je bil mesec, ko se je začel boj za nove občine. V Zasavju teh ni bilo veliko, najbolj nasproti pa sta si stala Andrej Dolšina in Matjaž Švagan glede nove občine Izlake. FEBRUAR Za pusta se lahko vsakdo našemi kakor mu je ljubo. Mnogi po maškaradi svoje maske snamejo, nekateri, predvsem politiki, pa seznani po tem, da jih nosijo kar celo leto- APRIL Ko se je bivša ZSMS preimenovala v LDS, je svoj prvi kongres pripravila v Zagorju. Ker je LDS v nekaj letih postala najmočnejša slovenska stranka, je vpliv zagorske klime preizkusila tudi SKD in Zagorje izbrala za svoj 5. kongres. JUNIJ KONEC Š0L£ IN POČITNICE. Kaj to pomeni, najbolje vedo prebivalci Zasavja med 7. in 18. letom. /I ;.v.;.y.y.y.v.f -‘14 OB ZAKLJUČKU LETA SE smoBI, PA IZ NAŠEGA BOGATEGA FOTOGRAFSKEGA ARHIVA IZBRSKAMO TISTE FOTOGRAFIJE, KI 60 SFREMLJALE ČLANKE TRETEKLIH DVANAJSTIH MESECEV. JULIJ AVGUST Huda naravna nesreča, ki je prizadela Zasavje, je povzročila veliko materialno škodo in razdejanje. Zasavc o ujmi ni le poročal, temveč je sprožil akcijo pomoči dvema družinama, ki ju je katastrofa najbolj prizadela. SEFTEMBER September je potekal v znamenju izbora najlepših. Vrstila so se lepotna tekmovanja. Med njimi polfinale Miss Slovenije, na Izlakah in Pasja lepota v Trbovljah. NOVEMBER Mesec priprav na volitve in predvolilnih bojev je bil pravi raj za vse, ki se ukvarjajo s propagando. Seveda pa si je svojo promocijo vsak zastavil po svoje-. V Zagorju so se dela plinifikacije bližala koncu. Prav tako tudi potrpljenje ljudi, kar so dokazali "aktivisti" Zasavca, ki so stanovalce na Ulici talcev prepričevali, da bodo ponovno odkopavali cevi za plin. OKTOBER V oktobru je otrokom posvečen Teden otroka. Vsekakor bi jim morali posvečati veliko več kot le en leden v letu; mnogi pa ne zmorejo niti tega. "DECEMBER Tik pred iztekom leta nas je presenetila zima z obilico snega. Radost za smučarje, kletvice za voznike, sreča za avtokleparje. Narave človek še vedno ne zna ukrotiti. foto: T.B., B.K.,J.R.jr. in Arhiv; izbor in tekst: R.B. in J.R.jr. M : lillil r ie Promet Zagorje - 23. decembra ob 14.03. uri so policisti prejeli obvestilo, o hudi prometni nesreči. Na cesti med Siporexom in Kisovcem je voznik Vuga O.K. iz Zagorja vozil iz Izlak proti Kisovcu. V blagem ovinku ga je na spodnjem vozišču začelo zanašati, zaneslo ga je bočno na na-sprtoni pas, kjer je z bokom trčil v WV hrošča, ki gaje nasproti pripeljal H.I. iz okolice Mlinš. V nezgodi so bili oba voznika in sopotnik O.K. hudo poškodovani in z rešilnim vozilom odpeljani v trboveljsko bolnišnico. Zoper kršitelja je podana kazenska ovadba. Kako visok kup snega Ja, ja sneg nas je letos navkljub "strašni pripravljenosti" le presenetil. Občani so se najbolj pohvalili v Trbovljah, da so jim res lepo počistili ceste. Drugo mesto so bojda zaslužili zagorski plužilci in tretje Hrastničani. Poglejte si ta kup, ki stoji (če se še ni stopil) pred hrastniško banko. Obvestilo 1 Trbovlje - Vsem voznikom sporočilo, daje na Trgu Franca =i£;3::;r::=s~si ____________________________, ij Trbovlje - 23. decembra ob nad vozilom, trčila v tovorno 13.30. uri je voznica V.L. na cesti vozilo L.S. in zatem še v osebni Trbovlje - Zagorje zaradi avto K.A.. Povzročila je večjo neprimerne hitrosti izgubila oblast materialno škodo. Aufbiks jk Aufbiks je bil v znaku gostiln in popravnih domov. Iz £ radeškega jo je popihal S.M. in redarjem v Mesečini grozil, naj ga spustijo noter, drugače jih bo pretepel. Razbil je tri stekla na vratih, se porezal z britvijo in s slednjo grozil tudi policistom, medtem ko je pljuval vanje. Odpeljali so ga v ZD, pa se je pobegli spravil še na osebje. Še isti dan so ga odpeljali nazaj v VPD Radeče. i V Vrtincu seje zvrtelo P J., ko ga je v hodniku mahnil neznanec. jk V Magic baru pa sta si skočila v lase C.E. in V.M.. Posredovali so gostje in nazadnje prišli tudi policisti. Naslednji dan je tam razgrajal K.U.. Tokrat so policisti prijavili tudi lastnika lokala zaradi točenja alkoholnih pijač in delavnega časa. jk Na Gasilski ulici sta policista zahajkala vinjenega ^ P .A. iz Zagorja. Vklenila sta ga, pripeljala na PP in ga tam pridržala do streznitve. P .A. je na postaji policistu resno grozil z umorom in s tem, da bo na PP vrgel bombo. Počakajmo in upajmo, da bo požrl besede. Zabilo se je Hrastnik - Pripeljala je cisterna in se zvalila vzdolž hriba. Kakopak, če je voznik pozabil na zimsko opremo. Toda poglejte si jih ostale voznike - nič niso krivi, pa bodo zaradi prometne končnice zamudili v službo, ali kamorkoli že. Na Marnem sta dve Mlačnikov! kmetiji, ena leži pod motelom ob regionalni cesti Hrastnik - Rimske toplice, druga nad njim. V prazničnih dneh smo obiskali zgornje Mlačnike, kmetijo Slavka in Mici Jakopič. Mici sejeprimožilanaMamo iz Gor s Šuntatove kmetije in s Slavkom sta poročen že 27 let. Imata tri otroke. Janja hodi še v šolo - v Mariboru je na tekstilni šoli, Jaka dela pri KZ, Matej, ki je poročen, pa pri rudniku. Triletni vnuk David pa skrbi za veselje pri hiši. Kmetije meri 12 ha, odtegad ha gozda, 2 ha in pol obdelujejo za silažno koruzo in travo ki jo sejejo na njivo. Pridelek je veliko boljši kot na navadnem travniku. Po treh štirih letih njivo preorjejo in posejejo kaj drugega. Mleko jim pomeni glavni vir dohodka. Imajo devet krav - pet črno belih in štiri sive. Teličke po štirinajstih dneh prodajo, razen če jih zadržijo za vzrejo molznic. Trenutno imajo šest takih telic. Pri Mlačnikovih je zbiralnica mleka, kamor vsako jutro do 7.30 pripelje štirinajst kmetov 420 - 480 litrov mleka. To so kmetje z Mamega, Kala in Šavne peči. Celjske mlekarne odpeljejo mleko s cisterno. Vsak drugi dan izmerijo kvaliteto mleka in maščobo, na podlagi česar so posamezniki plačani. Slavko dolski zadrugi dostavi dnevno samo količino mleka, vse ostale administrativne posle vodi zadruga. "Zbiralnica mleka je bila pri nas že včasih, ko sem hodil še v šolo," se spominja 57-letni Slavko. "Takrat so ga vozili na Dol, kasneje pa so ga vozili s konji v kemično tovarno. Menda gaje bilo okrog 70, 80 litrov." Kako teče na Mlačnikovi kmetiji delovni dan? Podobno kot na Slavko in Mici Jakopič pred domačijo. drugih kmetijah v ustaljenem ritmu, ki ga ne zaustavi ne vreme ne prazniki, ne bolezen. Ob 6.00 sta Slavko in Mici že v hlevu, da postorita okrog živine. Krmo pripravita zvečer že fanta, tako, da kmalu zatem, ko oddata mleko, lahko že pomivata stroje in zbiralni bazen. Poleti je več dela, saj je treba namesto silaže pripraviti vsak dan celo nakladalko sveže trave. Popoldne ob 17. uri so opravki pri živini ponovijo. Vmes je treba poskrbeti za spravilo sena. Siliranje - najbolj se jim obnese sistem s trakovi - pozimi pa se bolj zadržujejo v delavnici. "Jaka, ki je mehanik za kmetijske stroje, je lani traktor čisto razstavil; prepričana sem bila, da ne bo nikoli več skupaj," se smeji Mici, ki sprejema tudi kmečko delo kot normalno stvar. "Z Matejem sta vse dele pobrusila, pobarvala in sosedje so mislili, da imamo nov traktor." "Kadar pa nabavljamo kakšne dele, ki se pokvarijo ali nov stroj, posežemo tudi po lesu," nadaljuje Slavko. "Vandar le v takih primerih. Dober gospodar ne sme gozda brezbrižno izkoriščati." Jakopičeva sta člana dolske zadruge, ker staplačala deleže in imajo zato pri nakupih krme olajšave. Na Marnem imajo kmetje kakih 20 let strojno skupnost in pred leti so jim gasilci in v krajevni skupnosti pomagali zgraditi garažo. "Taka skupnost se najbolj ne obnese, ker nekateri pustijo stroje po uporabi zanemarjene, avstrijski sistem je boljši. Vsak ima svoj stroj in zanj skrbi. Ko deladrugimsi ure piše, drugi mu vrne, kar paje viška mu plačajo. V decembru smo na pobudo pospeševalca Darovica s Trboveljčani ustanovili še govedorejsko društvo. Mogoče bo zaživelo..." Naj zaključimo s šalo: ko so pred leti v zadrugi vprašali Slavka, če gresta z ženo na morje, je vprašal, kakšen izlet organizirajo: "Ne na izlet, na dopust pojdita v našo prikolico." No, to se je bilo pa treba že posvetovati zženo. In tako stašlapo dvajsetih letih prvič na dopust. Zdaj sta na dopust spet pozabila, saj je Slavkova mati že štiri leta priklenjena na bolniško posteljo, vendar o ničemer ne tožita. "Nekaterim gre veliko slabše. Bojijo sem, da bodo izgubili službo. Tega strahu pri nas ni, dela ne bo nikoli zmanjkalo." Fanči Moljk Mlačnikova domačija na Marnem. Mici in Slavko med sorodiniki. OVEN je ognejni znak, ki simbolizira moč in prodornost. Je vročekrven in želi povsod dominirati. Želi seneprestano dokazovati, ne pozna predaha in je vedno v gibanju. Njegov največji problem je agresivnost in egocentričnost. Ovni se najbolje razumejo z ostalimi ognjenimi znamenji - Levi in Strelci, saj imajo podoben temperament in interese. Dobro sodelujejo in se razumejo tudi z zračnimi znamenji - Dvojčki, Vodnarji in Tehtnicami, saj jih le-ti znajo dobro zabavati. V letu 1995 bo vaše ljubezensko življenje dobilo nove razsežnosti - poglobili boste svojo zvezo ali pa spoznali nove, zanimive ljudi. Finančna situacija bo odlična. Tudi na poslovnem področju se vam v prihajajočem letu ne bo dogodilo nič neprijetnega. Izjema so le preveč nestrpni Ovni in tisti, ki z nečastnimi sredstvi poskušajo izigrati svoje sodelavce. BIK je zemeljski znak, simbol plodnosti, ljubezni, izobilja, bujnosti, telesnega zadovoljstva in materialnih dobrin. Predstavniki tega znaka so željni u Žitka, hkrati pa tudi čvrsto stojijo na tleh in so pripravljeni na dolgotrajna odrekanja. So ljubitelji umetnosti in zbiratelji umetnin. So uproni, trmasti, zelo ljubosumni, posesivni in zahtevni. Najbolj harmoničen odnos lahko vzpostavijo z Devicami in Kozorogi, najbolj emocionalne pa so zveze z Raki in Ribami, seksualno se najbolj ujamejo s Škorpijoni. V letu 1995 boste iskali nove izvore za zaslužek. Ljubezenski odnosi bodo harmonični in izpolnjeni z razumevanjem. Samski Biki boste navsezadnje lenašli osebo, ki bo izpolnila vaša pričakovanja. Na poslovnem področju bodo sicer manjše težave, ki pa se jim boste, če boste le dovolj pametni, še v pravem času izognili. Na delovnem mestu boste sklenili mnogo zanimivih poznanstev. DVOJČKA To znamenje je simbol dvojnosti, intelekta, hitrih misli, otroške razigranosti in zabave. Imajo bister um, so spretni, zelo komunikativni in z lahkoto predstavljajo svoje ideje in način razmišljanja. Veliko govorijo in sklepajo površinska poznanstva. Znani so kot neodgovorne osebe, ki rade zamujajo, pogosto ne držijo besede in se do pomembnih stvari obnašajo neresno. Najboljši partnerji so jim Tehtnice in Vodnarji, saj jih najbolje razumejo. Tudi v družbi Levov in Ovnov se dobro počutijo, zlasti pri avanturističnih podvigih. V letu 1995 boste v svojem elementu -zgovorni in komunikativni, željni uspeha in sprememb. Največ uspeha bodo imeli Dvojčki, ki se ukvarjajo s trgovino, pisateljstvom in potovanjem. Zlasti v prvih nekaj mesecih se zna zgoditi, da boste doživljali manjše emocionalne krize in si v partnerstvu želeli spremembe. Svobodni Dvojčki pa se boste vrteli v krogu želja in možnosti. RAK je vodni znak, simbol emocij, podzavesti, skrbništva, doma in družine. Ljudje rojeni v tem znamenju se dosti ukvarjajo s preteklostjo, s svojimi koreninami. Imajo melanholično-flegmatični temperament in pogosto zapadejo v depresije. So spremenljivega razpoloženja in vedno malo zaskrbljeni, navečkrat za ljubljeno osebo. Imajo bogato intuicijo in bolj stvari občutijo, kot logično razsodijo. Najbolje se razumejo z Ribami, ki so prav tako romantične in občutljive. Tudi s Škorpijonom lahko vzpostavijo harmoničen odnos. Z Devicami in Biki se lahko dobro dopolnjujejo. V letu 1995 boste imeli mnogo zanimivih priložnosti, da popestnite ljubezensko življenje - od hladnih tušev, do izletov v sedma nebesa. Samskim Rakom se obeta mnogo avantur, vezanim pa dinamika in prijetno vznemirjenje s partnerjem. Na poslovnem področju boste prejeli nove ponudbe, obetajo se tudi potovanja. LEV je ognjeni znak, utelešenježivljen-skega opti mizma, blišča in sijaja. Rad ima občinstvo, odobravanje in oboževanje. Rad usmeri pozornost nase in želi priznanja. Želi se visoko povzpeti in dominirati. Ima mnogo energije, kreativnih potencialov in moči, da se bori za svoje cilje. Je egocentričen, prepričan vase in željan slave, bogastva, moči in ugleda. Dobro se bo zabaval v družbi z Ovni in Strelci, ker mu odogovarjajo tako po temperamentu, kot po energiji. Biki in Škorpijoni ga magnetno privlačijo, a se z njimi zaradi sporov, tudi hitro razidejo. V letu 1995 bo največ možnosti za napredovanje dano tistim, ki se ukvarjajo s pravom, svetovanjem in znanstvenim delom. Vendar le, če boste kontrolirali svoj temperament. Kar zadeva financ, boste vložili mnogo naporov in poželi ugodne rezultate. Ljubezensko življenje bo zanimivo in zelo raznovrstno. DEVICA je zemeljski znak poudarjene racionalnosti, analitično sti in spoštovanja materialnih vrednot. So perfekcionisti, marljivi, predani delu, zaupljivi in skromni. Ne želijo zbujati pozornosti temveč radi delajo v miru, tišini in redu. Včasih so nesigumi vase in pogosto preveč pasivni in neodločni. Vsako stvar dobro analizirajo, so kritični do drugih in vedno po malem nezadovoljni. Najbolje se razumejo z Biki in Kozorogi, saj lahko z njimi vzpostavijo harmonično in skladno zvezo. Zadovoljiv odnos imajo tudi z Raki in Škorpijoni. V letu 1995 boste zasedeni s poslovnimi zadevami, saj boste prav tu dostikrat iskali rešitev ljubezenskih in družinskih probelmo v. Delovno ozračje vam bo dopuščalo bolj malo časa za oddih in uživanje, vendar vas bo uspeh dodatno motiviral. V ljubezenskih odnosih ne pričakujte večjih sprememb. TEHTNICA je zračni znak, simbol ravnotežja, harmonije, partnerstva, druženja in skupnega življenja. Tehtnice slovijo kot najtolerantnješi znak v Zodijaku. So zelo obzirne, taktične, niso agresivne, nepopustljive in trdoglave. Vedno iščejo ravnotežje, težijo k harmoniji. Za svojega partnerja bi naredile vse, vendar mu ne bodo ostale dolžne v svojih zahtevah. Najbolje se razumejo z Dvojčki in Vodnarji, saj znjimi lahko najdejo skupnijezik. Z Levi, Ovni in Strelci se bodo dobro zabavale in včasih tudi sodelovale. V letu 1995 boste komunikativni in iznajdlivi, okupirani s poslovnimi dogovori in stiki z okolico. Odgovarjal vam bo posel povezan s potovanji, pisanjem, modo in komunikacijami. Mnogim od vas se bodo prav preko poslovnih stikov ponudile tudi ljubezenske priložnosti. Študenti in dijaki, rojeni v tem znamenju, boste dosegli sijajne rezultate. ŠKORPIJON je vodni znak, simbol velike notranjeenergije, upornosti, strasti in mistike. Te osebe so temperamentne, trmaste, svojeglave, energične in pogumne. Privlači jih nevarnost in radi tvegajo. Nikoli ne odstopajo in tako vse stvari izpeljejo do kraja. So poznani kot borci - v poslu in privatnem živeljenju. Radi imajo denar in moč ter znajo odlično barantati s tujim kapitalom. Privlači jih vse, kar je nepoznano, mistično in nerazložljivo. Harmonično zvezo lahko ustvarijo z Raki in Ribami. S Kozorogi in Devicami imajo lahko dobre poslovne in zakonske odnose. V letu 1995 Novi denarni prihodki vam bodo omogočli ekspanzijo na finančnem področju. Trgovina z nepremičninami, turizem in ekonomija bodo plodna tla za uresničitev vaših ciljev in idej. Ljubezen in romantika bo zaznamovala tudi to poletje, saj vas bo vrgla v vrtinec strasti in novih čustev. . STOE ^EC dolgih potovanj, študija, filozofije in religije. Ljudje v tem znaku so energični, aktivni, vzdržljivi, dinamični avanturisti "brez stalneganaslova". Radi potujejo, saj jih zelo privlačijo tuje države, kulture in običaji. So dobrodušni, širokosrčni, včasih pa preveč leni. Radi imajo lepe stvari in znajo uživati v njih. Temperamentnemu Strelcu najbolj odgovarjajo Ovni in Levi, vendar ga lahko v daljših zvezah tudi omejujejo. Podobno se bo počutil tudi v zvezi z Biki, Škorpijoni in Kozorogi. V letu 1995 boste privlačni, samozavstni in šarmantni. Raširili boste svoje poglede in vtise ter brez turda beležili uspehe na veh področjih. Intenzivno družabno življenje vam bo omogočilo, daboste spoznali nove ljudi in sklenili pomembna poznanstva. Imeli boste priložnost, da spremenite dosedanje delo ali pa vsaj sprejmete zanimivo honorarno delo. KOZOROG je zemeljski znak, simbol trdnosti in hladnosti, odrekanja, ambicije, upornosti in racionalnosti. To je znak konzervativnih in dostojanstvenih ljudi, ki so pripravljeni na vse, da bi dosegli svoj cilj. Vedno so na tleh, nikoli se ne vdajajo iluzijam in nikoli ne odnehajo. Skrbno čuvajo svojo intimnost. Težko se zaupajo, a imajo v glavnem le enega zvestega prijatelja. Želijo se povzpeti na sam vrh in znajo biti pretirano ambiciozni. Kozorogu so najbižji Biki in Device. Z njimi lahko vzpostavijo trden odnos, vednar brez dogodiščin. V letu 1995 bo najbolj dinamično in zadovoljujoče prav na poslovnem področju. Omogočilo vam bo prostor za izvrševanje novih idej. Itelektualno delo, ekonomija in trgovina, vam bodo nudili največ priložnosti za uspeh. V tem letu boste imeli tudi intenzivno družabno in ljubezensko življenje. M VODNAR je zračni znak, ki simbolizira humanost, idealizem, napredne ideje, dobre medsebojne odnose, prijateljstvo in prihodnost. Rojeni v tem znamenju so zelo družabni, vedno so obkroženi s prijatelji, sodelavci in znanci. So tolerantni in radi pomagajo drugim. Za Vodnarje je značilno, da si niti dva nista podobna. Razlikujejo se, čeprav je vsem skupna originalnost in želja, da bi bili drugačni od ostalih. Včasih se obnašajo nemarno in neodgovorno. Imajo veliko interesov, vendar jim je najpomembnejša svoboda in neodvisnost. Zračni znaki, Dvojčki in Tehtnice, se z Vodnjarji najbolje razumejo, saj tudi oni niso posesivni. V letu 1995 boste veseli, šarmantni, razigrani, samozavestni in zadovoljni s seboj. Potek poslovnih in ljubezenskih dogodkov vam bo odprl vsa vrata k uspehu in sreči. Družabni boste in komunikativni ter tako tudi dobro sprejeti v vsaki družbi. Tudi vaše ljubezenske probleme boste rešili. RIBI sta spremenljivi vodni znak, simbol občutljivosti, ranljivosti, sanj, podzavesti in romantike. Po naravi so Ribe pasivne in podrejene dogodkom. Ne zanima jih zunanja stran, ampak pronicajo v globino. Vse doživljajo instinktivno in intuitivno. Imajo zelo razvito domišlijo in pogosto živijo v oblakih. Rade se žrtvujejo, nesebično dajajo vse za svojo ljubezen ali nek ideal. Prirojena jim je intuicija, zanimanje za mistiko in okultno. Bolj občutijo kot razumejo tuje občutke in misli. Raki in Biki so najboljši partnerji za njih. V letu 1995 vam bo najbolj odgovarjalo delo povezano z zaprtimi prostori. Socialno delo in vse vrste umetnosti ter tudi honorarno delo vam bo nudilo nove možnosti na fmančem področju. Komunikativni boste in željni sprememb. Zaradi ljubeznivosti in dužabnosti boste dobrodošli v vsaki družbi. Ljubezensko življenje bo harmonično in skladno. V prednovoletnem času smo se v uredništvu časopisa odločili, da povprašamo nekaj Zasavčanov, ki jih gotovo vsi poznate, o njihovih najbolj srčnih željah. Izpolnil jih bo naš dobri stari dedek Mraz; če so bili vsi izprašani v minulem letu pridni, seveda. Naključno izbrani znani Zasavci pa so nam odgovorili na tri vprašanja: Kaj si želijo od dedka Mraza (novega leta)? Kje bodo silvestrovali? Katero stvar ali dogodek so si v letu 1994 najbolj vtisnili v spomin? Nanda Guček, kulturnica: "V novem letu si najbolj želim zdravja in dobre volje, kajti le tako bomo lahko tudi v prihodnje dosegali uspešne cilje. Novo leto bom praznovala v domačem okolju. Leto 1994 ni bilo zaznamovano z novimi, zame odločilnimi pretresi in dejanji, še vedno pa so v svetu prisotne vojne grozote in prepiri, ki bi morali biti že zdavnaj rešeni". Drago Butja, direktor Medijskih Toplic: "Želim, da bi dedek Mraz prinesel obilo zdravja in volje, ki sta predpogoja za uspešno delo za vse. Svečani trenutek bom verjetno preživel v Medijskih Toplicah, obiskal pa bom tudi vse ostale lokacije, kjer organiziramo praznovanja novega leta. Leto 1994 si bom najbolj zapomnil po velikih odločitvah, in sicer v zvezi s službo, ki bodo vsekakor prinesle določene posledice". Blanka Šmit, kulturnica: "V letu 1995 si želim predvsem sreče, miru in obilo zdravja. Novo leto bom pričakala doma, v krogu družine. Minulo leto (1994) mi osebno ni prineslo večjih, pomembnejših sprememb, ki bi kakorkoli vplivale na moje življenje; leto 1994 je bilo skoraj premalo burno". Rihard Majcen, kulturnik: "Zase od dedka Mraza ne želim ničesar, v novem letu 1995 pa bi vsem Zagorjanom in Zagorjankam zaželel obilo sreče in zdravja. Šampanjec bom tokrat odprt doma, v krogu družine in prijateljev. Letnik '94 si bom žal najbolj zapomnil po krivici, ki se mi je pripetila v službi". Marinka Draksler, mag. fizike, ekologinja: "Srčno želim, da bi dedek Mraz razrešil ekološko pomemben problem Cementarne v Trbovljah. Novo leto 1995 bom pričakala v Badkleinkircheimu. Leto 1994 je bilo zame precej pomembno, saj sem spoznala nekaj resnic, predvsem na duhovnem področju, ki so spremenile moj pogled na smisel življenja, človeka". Nande Razboršek, kulturnik: "V novem letu 1995 sebi in drugim Zasavcem najbolj želim zdravja. Slovesni trenutek bom verjetno pričakal v domačem okolju. V letu 1994 pa se ni zgodilo nič ali pa tudi veliko; vsak dan, vsak trenutek je namreč po svoje lep, dragocen in nepozaben". Tadeja Perpar, miss Zasavja: "Vse novoletne želje so se mi že izpolnile; dobila sem namreč smučarsko opremo, čistilno kolekcijo za obraz. Najlepše darilo pa je bilo rojstvo nečaka Trma. Silvestrovala bom v Ljubljani v družbi prijateljev in fanta. Minulo leto mi je prineslo veliko lepih sprememb; postala sem miss Zasavja, Hrastniška deklica, spoznala sem veliko pomembnih ljudi ter postala teta". Slobodan Filipovič, glasbenik: "V bodoče si želim sreče in zdravja sebi in svoji družini; to dvoje mi namreč pomeni veliko več kot materialne dobrine. Novo leto bom s skupino Veter dočakal v klubu Maxim v Ljubljani. Najlepša stvar, ki seje zgodila v letu 1994, je prav gotovo dvajsetletnica delovanja Vetra". Zdenka Kahne, kozmetičarka: "Upam, da bo meni in moji družini novo leto 1995 prineslo veliko zdravja in sreče. Skupaj s prijatelji bom v novo leto zakorakala v Kranjski Gori. Najbolj žalostna stvar v letu 1994 je bila smrt mojega očeta, najlepša pa podjetniški uspeh na delovnem mestu". Sašo Korbar, športnik: Želim si, da bi ostal skupaj z dekletom in da bi dobil novo puško. Ne vem še, kje bom silvestroval; gotovo pa bom najdaljšo noč v letu preživel skupaj s svojo punco. Najlepše v letu 1994 jebilaudeležitev svetovnega prvenstva vMilanu, najzanimivejši dogodek pa je bil prav gotovo izlet na moije, na katerem se nama je z dekletom pokvaril avto. Vlado Poredoš, glasbenik: "Materialnih dobrin imam dovolj, od dedka Mraza pa si najbolj želim zdravja, sreče in pridnih otrok. Tako kot vsako leto bom tudi letos božič in novo leto pričakal doma. Najlepši stvari, ki sta se mi zgodili v letu 1994, sta gotovo izzid kasete Melodije smoga in premoga ter CD-ja Ajmoht, ki je že ponatisnjen. Jaša Drnovšek in Saša Grobljar Živalska znamenja azijskih sežel niso sestavljena po Soncu, ampak so odvisna od Lune, od luninega leta. Lunino leto je sestavljeno od mlaja do mlaja po dvanajst luninih mesecev, vsakih dvanajst let pa dodajo še en lunin mesec. To pa pomeni, da na Kitajskem, pa tudi v drugih azijskih državah, ne praznujejo novega leta takrat kot mi, ampak pride vsako novo leto na drugi dan. Novo leto se pri njih začne na dan pred prvim mlajem v novem letu. V Aziji pripisujejo živalskim znamenjem velik pomen, zato se zelo ozirajo nanje, Kitajska astrologija sodi med najstarejše na svetu. Po stari legendi, naj bi Buda, predenje zapustil ta svet, poklical živali, in tako kot so pritekle k njemu, je po vrstnem redu sestavil živalski krog. Tako je bila pri njemu prva podgana, nato bivol, sledijo pa tiger, zajec, zamaj, kača, konj, koza, opica, petelin, pes in prašič. In ravno leto 1995 bo leto prašiča, kar pomeni, da bodo ljudje, rojeni v prihodnjem letu, po svojih lastnostih spadali med odlične pozitivne ljudi. Leto 1995 pa bo naklonjeno predvsem ljudem, ki so bili rojeni v letih 1912,1923, 1935,1947,1959,1971 in 1983, saj so po kitajskem horoskopu prašiči. Prašiči so polni lepih lastnosti. So galantni, vestni, pošteni in zelo radi priskočijo na pomoč. So zaupljivi, a zelo naivni in neboglejeni. Ljudje jih zlahka opetnajstijo, vendar ti to zelo mirno prenašajo. Prezirajo hinavščino, prijateljev nimajo dosti, ampak so jim zvesti celo življenje in se žrtvujejo zanje. So skrbni in delavni, vendar preveč ljubijo lagodno življenje ter se preveč radi prepuščajo sanjarjenju. Materialno se prašiči zelo dobro oskrbijo, vendar naj pazijo na svoje imetje, kajti debelega prašiča lahko kmalu pojedo. Prašiči lahko zaradi pretirane delavnosti opravljajo ogromno poklicev. Uspešni so lahko v industriji, lahko so umetniki, dobro se izkažejo v zdravstvu. Prašič je uspešen tudi kot komik ali klovn. Torej bo leto 1995 tako dobro leto, da si boljšega ne moremo zaželeti. Posli bodo uspešni, zaslužek bo naraščal. Otroci rojeni v tem letu bodo veseli, radoživi, srečni in že ob rojstvu lepo okrogli. Marija Z. GARAŽE Na Nasipih v Trbovljah prodam zidano garažo. Tel.: 76 - 206. PRIPOMOČKI ZA OGREVANJE Električni radiator Emo EOR tip - 13,220 V - 2000 W prodam. Tel.:25 - 889. Termoakumulacijsko peč MK - El 3 KW prodam. Tel.: 25 - 889. Karto za premog 3600kg prodam za 33.000 sit. Tel.: 27 - 069. Drva ugodno prodam. Tel.: 26 -795. RAZNO Belo poročno obleko št. 42, primerno za nosečnico ugodno prodam. Mateja Baškovč, Kol. 1. maja 26, Trbovlje. Pomivalno korito z omarico ohranjeno kupim. Šteharnik, Trg Franca Fakina 33, Trbovlje. Avto taxi in avtoprevozništvo. Tel.: 62 - 555. Resnega kitarista zlastno opremo za igranje rock glasbe iščemo. Resni kandidati se lahko javijo na tel.: 65 -104 Aleš. Zelo kvalitetno domače žganje prodam po samo 500 sit/l. Marija Jan, Knezdol 38/a, Trbovlje. Izpolnj e vanj e anket zaDate bank. Informacije od 19-21 ure na tel.: 73 ..- ■— Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 16. do 22. decembra sredstva prispevali: Roman Grošelj, Trbovlje, 2.000, Zbrani prispevki od koncerta Shirlie Roden (organizacijo koncerta so omogočili: Podjetje gradbene mahanizacije Zagorje - Kisovec, Cementarna, Zlatarstvo, Avtoprevoznik Janez Jerman, Gradbeništvo in fasaderstvo Jože Wallas, Avtomotor d.d. Celje - DE Trbovelje, Cvetličarstvo Lenarčič, Janez Knez - akademski slikar, Marinka Kuder - Gostilna Brin, Steklarstvo Mišič Darko, Radio Trbovlje Kanal 10 vsi iz Trbovelj), 340.080, Občina Trbovlje IS SO Trbovlje - prispevki zaposlenih delavcev, 22.862,50, Občinski odbor RK Trbovlje 10.000, KO RK Franc Fakin, Trbovlje, 5.000, Angela Lukančič, Trbovlje, 1.500, Ivana Drnovšek, Zagorje, 2.814, dr. Vlado Barič in dr. Biljana Cocič, Izlake, 20.000, Miroslav Šuntar, Trbovlje, 1.500, LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje, namesto individualnih voščil poslovnim partnerjem, 50.000, Družine Pirnovar, Dernovšek in Kastelic, Trbovlje, 5.000. V tem tednu je bilo zbranih 460.756,50, skupaj zbranih sredstev pa je 11.757.018,40 tolarjev. X GOTOVINA do 1000 DEM takoj ! KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI GARANCIJE: čeki, delnice, obveznice, vrednostni papirji zlato nepremičnine premičnine avtomobili, ... POSREDOVANJE -REKLAMIRANJE PRI: nakupa ali prodaji najema ali oddaji ' nepremičnin E\ Mladim Zasavcem Ne boste verjeli - tile dve strani smo zaključili na večer, ko je letos zapadel prvi sneg - torek, 20. decembra. Kako bo čez dober teden, ko boste brali naš Mišmaš, ježe vprašanje. Če bo sneg pobralo, vam za rezervo objavljamo zasneženo jelko in snežaka, ki gaja osmošolec Matej Završnik oblikoval na računalniku. Avtor drevesa je neznan šestošolec. Brez podpisa torej, kar se rado zgodi. In sedaj k pohvalam. Zadnji teden ste nas kar zasuli s prispevki. Učenci 5.c A. Hohkrauta so izdali svoje glasilo. Marinka Benetek piše, da popolnoma samostojno. Malo so tipkali, malo pisali in risali z roko, potem pa vse skupaj sami fotokopirali. Pridni. Če so test, ki ga objavljamo, sestavili sami, ne vemo. Predlagamo pa, da čim manj prepisujete, kadar ustvarjate svoje razredno glasilo. Tudi šal ne, saj se na šoli vedno zgodi kaj smešnega ali duhovitega. Kristina Hribar nam je poslala mnenje svojih četrtošolcev o voščilnicah. In kakšen odnos imate do njih vi? Ste jih že odposlali? Voščite prisrčno, iz srca, pazite tudi na obliko in pravopis. Tudi tretješolci iz Trbovelj so izdali svoje glasilo, piše razredničarka Alenka Koritnik. Njihove predstavitve bomo še kdaj objavili. S Čemšenika so se zadnjič oglasili učenci 2. razreda, zdaj pa nam pišejo prvošolci. Razredničarka Darja Murn pravi, da imajo radi živali. In ker so opisali različne, objavljamo kar vse. Komentirajmo še sestavke posameznikov. Vesna in Tina pišeta o družinskih zadevah, kijih rešujeta vsaka po svoje. Ena z razumom, druga z jokom. Dodajmo še priporočilo, da se vsaka postavi v kožo tistega, ki ga kritizira. Veliko bolje bosta razumeli njihova ravnanja. Kristina piše o rožah, poslala pa je tudi fotografijo. Kadar pošiljate svoje slike, predlagam, da izberete večje. Upajmo, da se bo vseeno prepoznala. Kovška luknja nad Dolom vznemirja vse otroke, ki so nagnjeni k raziskovanju. Nobena generacija fantov ne odraste, ne da bi se vsaj enkrat spustila med kapnike in netopirje. Žal še nikoli nismo videli kakšnega posnetka, če ga je kdo napravil. Tudi Anže je narisal samo vhod. Nekaterim bo zato še vedno uganka, kako je v tej luknji. Hvala vsem za lepe želje ob novem letu. Tudi dopisnikom in bralcem Mišmaša želim enako. Novoletne voščilnice Na OŠ Ivana Cankarja v Trbovljah je knjižničarka Joža Klopčič. Pri uri slovenskega jezika seje z nami pogovarjala o voščilnicah. Izvedeli smo marsikaj novega. Morda bo zanimalo tudi vas. Učenci 4.a Knjižničarka nam je v razred prinesla voščilnico, ki ni imela na prvi strani nobene risbe, na drugi strani pa besedilo. Zato nam je dala na razpolago devet slik. Izmed njih smo morali izbrati najbolj primemo. Izbrali smo deveto. Tudi knjižničarka je bila za to. Sašo Meni seje zdelo zanimivo, kako smo ugibali, kakšno voščilnico bi dali k besedilu. Dejan Naučil sem se, da lahko slika na voščilnici predstavlja več stvari. V njej je lahko tudi zgodba. Nekatere slike pa nimajo nobenega pomena, ne zgodbe. Tadej Naučil sem se, da ni vsaka čestitka dobra. Blaž Vsaka voščilnica ima svoj pomen. Ni važno, da kupimo voščilnico, lahko jo tudi narišemo. Eva Sneženi mož Tam stoji sneženi mož, gleda otroke kakor mož. Gleda jih in se smeji, kako Metka navzdol hiti. Drugi dan pa sonce pride in sneženega moža stopi. A.Ž., 5.c, Trbovlje Naša Mura Krava je seno. Daje nam mleko. Imam jo rad. Ime ji je Mura. Je črna. Ima velke roge. Nejc Osredkar, Čemšenik Moj petelinček Moj petelin je lep, ker ima lepo petje. Na glavi ima čopko. Hranim ga s krmili. Ime mu je Jaka. Tomaž Turnšek, Čemšenik Naša muca Pika Muca lovi miške. Ime ji je Pika. Rada se igra. Rada pije mleko. Je kosmata. Boji se psa. Ima kremplje. Katja Drnovšek, Čemšenik Moj kuža Naš kuža je hud. Je črne barve. Ime mu je Mišo. Rad se igra. Rad je meso. Ima me rad. Sabina Gajsar, Čemšenik Nečakinja Špela Moja sestra ima hčerko, ki je stara štiri leta. Kadar se pričnejo počitnice, mi Maja pripelje Špelo iz Ljubljane. Počasi mi gre vse skupaj že na živce. Predno onidve prideta, se kregava z mamico, da Špele ne bom več pazila in da bom Maji to povedala. Ko pa Maja pride, sem tiho. Ne morem ji tega reči, ker je že večkrat kaj storila zame. Skratka, potrpeti bom morala, dokler Špela ne bo začela hoditi v šolo. Vesna, Dol Sestra Moja sestra študira v Mariboru in prebije večino časa na fakulteti. Kadar pa pride k nam njen fant, pa me zanemari in noče, da sem doma. Hoče, da grem s starši k stari mami. Jaz pa tega nočem in tako se skregava. Ko pa se Beno vrne domov, se Simona z menoj znova spoprijatelji. Ker nima nikogar, ki bi ji pomagal pri različnih opravilih. Ko se Simona vrne v Maribor, se jaz sprašujem, zakaj me včasih lahko tako odklanja. To vprašanje si postavljam znova in znova, ampak razvozlati ga ne znam. Z njo osebno pase ne morem pogovoriti. Ko začnem pogovor, vedno pravi, da sem preotročja za ta pogovor. Ta odnos me zelo boli in zato grem v svojo sobo in se tam razjokam. Tina, Dol Rože Lepo pozdravljeni. Zelo rada imam rože. Poleti jih gojim, p levem, zalivam, pa tudi zapojem. In tako sem letos dočakala veliko cvetja. Pošiljam posnetek s sestro. Kristina, 5,b, OŠ T. Okrogar Ime mi je Milanka. Rada hodim v šolo. Najljubša jed in pijača je pizza in coca cola. Hodim v 3. razred osnovne šole. Najraje berem knjigo Pet prijateljev. Moji prijateljici sta Nika Kajzer in Katja Sušnik. Po televiziji gledam Živ žav. Imam rjave lase. Oči pa imam modre. Doma imam veliko igrač. Milanka, 3.a, Trbovlje Marko naš bi rad košarko igral, a na žalost prave žoge nima. Redno telovadi in trenira. Ko le do prave žoge bo prišel! O, kako bi bil vesel! Žiga, 3.a, Trbovlje Kovška luknja V petek smo se s petimi sošolci dogovorili, da gremo v Kovško luknjo. Po pouku smo odšli domov, da poiščemo vse potrebne stvari. Jaz sem s seboj vzel dve debeli in tanko vrv, baterijo, nož, kozarec in mrežo za lovljenje netopiijev. Pol ure kasneje smo se ponovno dobili pri šoli. Odšli smo po asfaltni cesti v hrib, čez potoček, nato pa se je začel najtežji del poti. Vzpenjali smo se v hud klanec, tako da smo se morali plaziti po vseh štirih. Pot je bila zelo naporna.Prejšnji dan je deževalo, zato je zelo drčalo. Bili smo blatni od nog do glave. Sledilo je še nekaj metrov hoje in že smo bili pri vhodu v jamo. Odložili smo nahrbtnike in si odpočili. Kmalu smo spet vstali in se vsak s svojo vrvjo privezali za drevo. Nato smo pred vhodom v jamo položili papir in se po njem splazili v notranjost. Z baterijo smo obsvetili polno kapnikov in netopirjev. Sledilo je napeto raziskovanje jame. Vsak je imel napeljano vrv, da se ni izgubil, dva sta ostala pred vhodom in stražila. Ulovili smo netopirja in odkrili lisičji brlog. Nikogar ni bilo doma. Nekaj časa smo še plezali po jami, potem pa odšli ven. Netopir nam je ušel nazaj v jamo. Pospravili smo stvari in se odpravili nazaj v dolino. Na strmem klancu smo sedli na tla in se spustili. Moj sošolec seje zabil v drevo. Ob prihodu v dolino smo bili vsi umazani, vendar srečni, da smo si ogledali Kovško luknjo. Anže Predovnik, 5.a, Dol konča / osmi w z.jezik,,, d, »trošiš o i'»;X;X;XVXjX;X;i>X;XvX; Lep decembersld pozdrav I Si pozabljiv(a)? Obkroži odgovore, za katere misliš, da ti najbolj ustrezajo (a,b,c). Pri vsakem vprašanju obkroži le enega. Na koncu v tabeli seštej vse točke. Med reševanjem si z roko zakrij rezultate testa. 1. Pogosto pozabiš narediti domačo nalogo? a) da b) ne c) včasih kar je treba c) prej si vse napišeš na listek 4. Juti pišete kontrolno. Ti se V, V • VIV • VIV ucis in ucis in ucis. a) pišeš dobro, ker si se naučil/a b) pišeš slabo, ker si vse pozabil/a c) zate je ocena dobra, za učiteljico pa ne 5. Zvečer greš bolj pozno spat. Zjutraj, ko odhajaš v šolo, si neprespan/a. a) nate to ne vpliva b) tako si raztresen/a, da doma pozabiš šolsko torbo c) doma pozabiš copate 6. V šoli dobiš slabo oceno. Ko je konec pouka... a) greš mirno domov in namenoma pozabiš povedati mami b) pozabiš, kaj sploh delaš v šoli c) greš domov in se jokaš toliko časa, da pozabiš na domačo nalogo. : .... a b C f. O 5 ;X:::X:XU:X:X:::X:X:X:X:X:::X:::X:X;: A 3 2. 1 1 5 m o 3. 2 C 5 *T 4 5 1 ‘ 2 Sm •xxxxxxxxxxxx:x:::x:::x: 1 vx-xvx-x-xvx-x:x-x:x:x-x-::x-x- 0 3 x:::-:::::::::x:-x::::::-:-:xx:- 6. 4 1 3 2. Nekaga večera si sam/a doma... a) pozabiš iti spat b) ko je čas, pogasneš luči in greš spat c) pozabiš zakleniti vhodna vrata 3. Mama ti naroči, da pojdi v trgovino po kruh in jabolka. a) pozabiš, kaj ti je naročila mama, zato kupiš majonezo in krompir b) ubogaš mamo in narediš vse Rezultati testa: Od 8 do 16 točk: Oj oj. Malo se zamisli nad sabo! Vedno kaj pozabiš. Celo glavo zjutraj pustiš doma. Od 17 do 22 točk: Nisi čisto brez napak, ker se ti včasih zgodi, da na kaj pozabiš. Bodi bolj previden/na. Od 23 do 29 točk: Čestitke. Nikoli nič ne pozabiš, zmeraj misliš na vse in si skrben/na. To ti najbolj koristi v šoli. Iztefajoče se leto vodi /jrazmištjanju... •.. ati seje v tem tetu hgjprematnito m boje na hutturnem področju v Zasavju, ati hutturaživi afi bo(j životari.. In tjjub majhnim denarcem, odmeijenimza hutturne dejavnosti, so tjudje, tj živijo s /jitturo in delajo z dušo. Elizabeta Jatjič, vodja (jtasbene šote "Hrastnik kot mesto je v tem letu začelo dobivati podobo kulturnega kraja - urejanje cest, pločnikov, parkirišč, izgradnja Doma starejših občanov, začetek širitve centralne knj ižnice, ureditev fasade cerkve na Dolu in Glasbene šole v Hrastniku, hortikulturno urejanje okolja ... Odpirajo se prostori za družabna srečanja in kramljanje, ki so vse bolj privlačni, saj nudijo obiskovalcu prijetno počutje,kot jenpr. bistro Čar. Kot izvajalka, gledalka ali poslušalka pa še vedno pogrešam primernejši kulturni center z dvorano in ostalo opremo, ki bi nudil možnost izvedbe zahtevnejše prireditve, katero jim sedanji prostori ne omogočajo. Tudi vključevanje mladih v delo ljubiteljske ustvarjalnosti bi lahko bilo večje. Menim pa, da že prijazna beseda ali samo pozdrav ob srečanju z ljudmi prispeva k prijaznejši in kulturni podobi našega kraja. Zato si želim, da bi bilo tega v prihodnje čim več." Fanči Moljk ‘Branbp tKjančar, atjidemstj stitfir in fotograf "V letošnjem letu sta na področju kulture izstopali dve prireditvi. Nastop MoPZ Svobode I. ob 70 - letnici je izražal veliko veselje do petja. Cenim njihovo iskrenost pri delu. Druga prireditev je premiera plesnega gledališča Kdo je Stanku napravil skakalnico Branka Potočana. Razveseljivo je, da njegov projekt izžareva veliko življenjske energije. Ta predstava je igriva, poživljajo jo celo plesni in glasbeni skeči. Ne morem mimo gledališkega abonmaja, kjer se v sezoni zvrstijo praktično vsa slovenska gledališča. Pozitivno je, da število gledalcev ne upada. Omenil bi še foto klub, kjer si prizadevamo za razmah umetniške fotografije. Žal letos na tem področju nismo napredovali, saj smo dobili le 15 odstodkov sredstev, ki bi jih potrebovali. Tako visijo na stenah zdravstvenega doma še stare fotografije. Upajmo, da nas bodo letos presenetili z večjo radodarnostjo." Fanči Moljk th[anda (jučeb^ učitetjica v pojoju "Kvaliteta kulture vTrbovljah se zaenkrat še ni bistveno spremenila. Čeprav imajo nekateri ogromno volje, da jo vozijo, je v Trbovljah kultura na tleh, razen uvožene. Ljudje so pozabili na prireditve, preprosto j ih ne ali pa j ih premalo obiskujejo. Gostujoče razvpite gledališke skupine so zelo obiskane - ljudje ne ločijo kvaliteto odrazvpitosti. Mislim, da bi bilo potrebno ljudi osveščati, kaj je resnično kultura in kaj zgolj zabava. Resnično bo treba začeti znova, iz temeljev. V Trbovljah šole šepajo na kulturnem področju, nimamo gledališča za odrasle, zbori se starajo, medtem ko je na likovnem področju boljše. Tudi kultura obnašanja je na zelo nizki ravni. Kultura je način življenja. V Trbovljah so ljudje zadržani bolj zase, okolica jih ne zanima. Tudi odnosi med ljudmi so kultura, prijaznost, obzirnost. Kultura je sožitje med ljudmi, tega pa je danes premalo." Denisa Huber Severina Šproger, svobodna umetnica -slitgrtg "Zasavje sploh ni kulturno mrtvo. Letos sem sodelovala v štirih kolonijah in med temi se mi je zdela izlaška kolonija najlepša. Letos sem začela tudi z delom v gledališkem društvu Svoboda. Čeprav ni denarja, smo se potrudili. Nenazadnje so tu tudi pevske skupine, slikarji amaterji, odlične godbe in glasbene skupine (Hiša, Orleki), ki so so odmevni tudi izven Zasavja. Po tem se vidi, da "tuhtajo". Veliko ljudi se ukvaija s kulturo. Nekaj pa me moti, namreč na Radiu Trbovlje se veliko oglašuje, vendar bi morali narediti več v smeri oglaševanja za kulturo. Potrebno bi bilo še bolj animirati ljudi, da bi jih pritegnili." Denisa Huber (h(ande Razboršek; direktor (Delavskega doma Zagorje "Mislim, da zagorska občina izkazuje veliko razumevanje za kulturo, čeprav nekateri ne vidijo kulturnih dogajanj v DD in v okoliških krajevnih skupnostih. Res je, da ne ustvarjamo vrhunske profesionalne kulture, vendar nimamo ustreznih institucij. Zelo je razveseljivo, da se ljudje vračajo v kino dvorane in gledališča. Menim, daje glavna brezbrižnost glede kulture minila in da si lahko v prihodnje obetamo lepe dogodke. Seveda je vse odvisno od finančnih možnosti občine. Če se ozremo nazaj, je bila občina glavni pokrovitelj številnih kulturnih dogodkov - od 840 letnice Time, kulturnega programa ob otvoritvi vodovoda v Ravenski vasi, do reševanja propadajočih slik iz Padeža, baletne predstave Hrestač, gledališč, raznih koncertov, likovnih razstav. Kulturne skupine se rojevajo - kot je mešana pevska skupina Izvir, mnoge se obnavljajo. Letos smo obudili Sokole, čebelarji so praznovali 75 let, na Izlakah je bila 31. slikarska kolonija. Tudi okoliške gledališke družine (Mlinše, Izlake, Čemšenik) ži vij o. Tudi Dom starej ših občanov na Izlakah je živahen prostor kulturnega dogajanja. Torej se premika na bolje." Denisa Huber Samo ŠdeSj akademski sCikar "Menim, da je kulturno dogajanje v Zagorju še kar pestro, so koncerti, gledališča, razne razstave. Medtem ko v Trbovljah ni skoraj nič novega, razen mladih gledališčnikov in likovnikov. Svoja likovna dela razstavlj aj o predvsem amaterski likovniki, drugi skoraj nič. Pravijo, da ni denarja, mislim pa, da se da narediti kaj kulturnega in kakovostnega tudi brez denarja. Kultura je zame način življenja že od malih nog, čeprav bolj ozko gledam na kulturo v smislu kulturnih dogajanj. Kar nekaj je takšnih ljudi, ki jim kultura pomeni nekaj več, predvsem je to neka skupina, ki je bolj kulturno usmerjena. Mislim pa, da smo Zasavci "še kar" kulturni, kar se npr. tiče obnašanja po ulicah, v gostilnah." Denisa Huber Joža Ocepek^ knjižničarka pa se ne izčrpa interes za knjigo in prireditve ter dejavnosti, ki so s tem povezane. Za to je seveda odgovorna in prizadevna knjižnica, kjer vedno nastajajo tudi nove oblike dejavnosti za mladino. Tako so se letos običajnim uram pravljic pridružile še igralne ure in ure pravljic v angleščini. Litij ska dvorana je zadnj a leta samevala, v njej so bile le redke prireditve. Največ zaradi tega, ker v preteklosti kvalitetne kulturne prireditve, ki jih je organiziral ZIK, niso bile obiskane, sofinanciranje pa je usahnilo. Ko ni bilo več abonmaja, je nastala za občane velika škoda, zlasti pa za mladi rod, ki mu ne moreš nuditi kulture le v Ljubljani. Kulturo morajo mladi srečevati v domačem okolju, seje navaditi, jo vzljubiti in začutiti po njej potrebo. Pričakujemo, da si bomo spet kmalu lahko ogledali gledališko predstavo v Litiji. Ko nas je v preteklosti večinoma oblast poznala le takrat, ko je bilo treba pripraviti kakšno proslavo ali prireditev, smo bili vedno zelo prizadeti. Iztekajoče leto pa je vsaj za litijsko knjižnico velik korak naprej. V kratkem bodo prenovljeni prostori v zgornjem nadstropju knjižnice, neprenovljeni ostajata še dve nadstropji. Upam, da bo imela tudi nova oblast posluh za dokončanje obnove knjižnice. "V Litiji zanimanje za določene zvrsti kulture niha. Nikoli Mateja Fornazarič 'Rosana (Maček; tajnica Z(KO Litija "Tudi pri organiziranosti litijske ZKO bodo v prihodnje nastale spremembe, vendar bodo imele ZKO v občinah še vedno pomembno vlogo pri povezovanju dejavnosti in sogovorniki z oblastjo. Ljubiteljska kultura je v naši občini zelo živahna. Pred kratkim smo tudi obeležili tri pomembne jubileje: 10-letnico MePZ društva upokojencev, 15-letnico folklorne skupine Javorje in 20-letnico MPZ Polšnik. Finančno naša ljubiteljskakuhuranazaduje, saj so se od leta 1990 sredstva za delo realno precej znižala. To zelo otežuje delo, vendar akcije kljub temu potekajo. Tako je ravno sedaj izšla s finančno pomočj o občine in ZKOS raziskava običaj ev oblačilne kulture na litijskem področju. Letos smo na veselje mnogih Litijanov začeli s kino dejavnostjo, kamor smo pritegnili prijetne in pridne sodelavce in v pol leta več kot sedem tisoč obiskovalcev. Več bomo morali narediti za šolska kulturna društva, kjer dejavnost ponekod že poteka, nimajo pa še dovolj kadrov in niso med seboj povezana. Naša služba paje že od spomladi brez svojih pisarniških prostorov. Kljub neštetim obljubam, strehe nad glavo še sedaj nimamo. Mateja Fornazarič C Leto 1994 je bilo na filmskem področju plodno, zanimivo in na trenutke celo razburljivo. Distributerji so nam ponudili celo paleto dobrih filmov, državni zbor pa razvpiti in precej kontraverzni "Zakon o reproduktivni video in avdio dejavnosti". Z njim so hoteli narediti red v državi, kije še do včeraj veljala za piratski paradiž, vendar je ta zakon na žalost vseboval (in še vsebuje) nekaj očitnih neumnosti, kar nas je, vsaj na področju videa pripeljalo v anarhijo. Naj bo dovolj o tem. Poglejmo si raje, kaj nam bo od leta 1994 ostalo v spominu v malce bolj pozitivnih asociacijah. V kinematografih po vsej Slovenij i seje odvrtelo tohkoDOlSKIH filmov, da jih sploh ni težko našteti desetali dvajset. Mnogo težjepajih je zreducirati na deset ali dvajset naslovov. Sevedabo mojih Dvajset ožigosanih izbranih na podlagi.subjektivne ocene, ki je sestavljena iz ocene režije, igre, scenarija, izvedbe in kamere. Še nekaj: mislim, da večine filmov ne moremo kar tako primerjati med seboj, saj imajo skupno le eno stvar in to je: da so ali pa skušajo vizijo in sanje nekoga spraviti na nekaj kolutov filmskega traku. Zato bodo našteti abecedno poIZVIRNIH naslovih in ne v obliki lestvice Top 20. Ace Ventura, Pet Detective — Ace Ventura -Nori Detektiv Alive — Živi Ethan Frome — Ethan Frome Fearless — Brez strahu Forrest Gump — Forrest Gump In The Name Of The Father - V imenu očeta Intersection — Na razpotju Into The West — Na zahod Kalifomia — Kalifornija Mr. Jones - Gospod Jones Mrs. Doubtfire — Gospa Doubtfire / Očka v krilu Pulp Fiction -- Šund Rising Sun -- Vzhajajoče sonce Schindler's List - Schindlerjev seznam The Age Of Innocence -- Čas nedolžnosti The Doors — The Doors The Lion King — Levji kralj The Piano — Klavir True Lies — Resnične laži True Romance -- Prava stvar Takole. Prekleto sem se namučil s tehtanjem, kateri film si bolj zasluži uvrstitev med kinematografskih ožigosanih dvajset letošnjega leta. Za video filme pa me čaka pravi pekel. Letos je namreč izšla skorajda celotna ponudba lanskoletnih filmov iz kina, nekateri letošnji filmi in še marsikateri, ki ga v kinu splohni bilo videti. Kaj naj napišem za video filme, če trdim, da težko zreduciram mm približno 170 filmov, ki so se vrteli po kinematografih na dvajset naslovov tistih, ki so mi najbolj všeč, ko pa je na videu letos izšlo več kot tisoč naslovov... Zato bo dvajset ožigosanih na videu še toliko bolj subjektivnih, saj jepolegproblemapri krčenju zame časovno skorajda nemogoče pogledati vse filme, ki se pojavijo na tem mediju. Tudi ti so urejeni po abecedi in ne tvorijo klasične lestvice najboljših 20. Accidental Hero - Naključni junak Avvakenings - Prebujenja Cape Fear - Rt strahu Crazy People — Norci Crush — Zatreskana Demolition Man — Uničevalec Dracula — Draču la Folks — Žlahta Hunt For The red October - Lov na Rdeči oktober Pure Lučk — Čista sreča Scent Of A Woman - Vonj po ženski Single White Female - Sostanovalka Sneakers -- Špiclji State Of Grace — Stanje Milosti Striking Distance -- Usodni val The Doors -- The Doors The Fugitive - Begunec The Inner Circle - Notranji krog The Piano — Klavir True Romance - Prava stvar O prevodih naslovov ne bom preveč razglabljal, vendar bom napisal le to, da sijih nisem izmislil sam. Da pa ne bo v celem članku sama pusta statistika preteklega leta, vam takoj v naslednjem letu priporočam dva filma. Prvi je Interview With The Vampire (verjetno bo naslov preveden v Pogovor z vampirjem), kjer Tom Cruise v bistvu igra slabega fanta. Pardon. Slabega vampirja - s stališča navadnih smrtnikov, seveda. Drugi paje Disclosure. Narejen je bil po istoimenski knjižni predlogi Michaela Chrichtona (Jurski park, Vzhajajoče sonce) in še nima uradnega prevoda. O pisarniški - erotično nabiti sceni iz tega filma se že širijo govorice, o filmu samem pa se še bodo. Prekleto dober je. Pa srečno novo leto in obilico dobrih filmov vam želi Tommy a Še nobeno leto ni bilo za Zasavske glasbenike tako uspešno kot prav letošnje. Izšlo je osem "naših" kaset, šest kompaktnih plošč, nekateri so prišli do svojih prvih posnetkov. Kritike v slovenskih medijih so naši, zasavski glasbi več kot naklonj eni, pesmi so se (in se še vedno) uvrščajo na različne lestvice... Skratka, kot v pravljici. Kdo je bil začetnik vsega skupaj, nima pomena pisati, čeprav se pisec teh vrstic tega še predobro zaveda. V naslednjem prispevku bom omenil nekatere naše izvajalce. Vrstni red naštetih je naključen, seveda pa je povsem možno, da smo koga tudi izpustili. Če bi namreč upoštevali čisto vse dogodke in skupine, bi bila ena številka naše revije premalo. Jure mi je namreč neusmiljeno dodelil določeno število vrstic. "Da bo še za druge kaj,"je dejal. Hja, šefu pač ne smemo ugovarjati, kajne? Svoje prve posnetke je dobila zasavsko-litijska skupina The Drinkers. Fantje sicer trdijo, da to niso (drinkersi namreč), kljub temu pa je na njihovih koncertih peklensko. Igrajo zelo dober, speven rock, z nekaterimi dobrimi potezami pa si že utirajo pot v slovenske medije. Končujejo zadnje pesmi, in kot nam je zatrdil njihov pevec, Sandi Kolenc, bo ob kaseti izšla tudi CD plošča. Kdaj? V bližnji prihodnosti. Medtem pa jih seveda lahko spremljate na koncertih, kijih ni tako malo. O Orlekih je pravzaprav škoda pisati, saj smo njihovo delo spremljali zelo redno skozi celo leto. Kljub temu, samo za pozabljivce; izdali so svojo drugo kaseto (Melodije smoga in premoga), ter prvi CD (Ajmoht). Slovenijo so prekrižarili po dolgem in počez, njihova pihalna sekcija je sodelovala z Vladom Kreslinom, razprodan koncert v K 4, njihova nepozabna promocija CD-ja na plazu v Zagoiju... Če si The Drinkers šele utirajo pot v slovenske časopise in radijske valove, pri Orlekih o čem podobnem seveda ne moremo govoriti. Skorajda ni časopisa, ki o njih ne bi pisal. Radijskih ter TV postaj pa nima smisla omenjati... Dočakali smo tudi prvo kaseto ter CD skupine Hiša. Fantje so zagrabili daje kaj in ni ga kritika, ki jim ne bi priznaval njihove nesporne kvalitete. Po nekaj nejasnostih in iskanju založnika so pristali pri ZKP RTV Slovenije. Tako kot za Orlek, tudi za Hišo lahko rečemo, da se njihova prava vrednost izkaže šele na nastopih, saj fantje v svoje nastope vložijo ogromno energije, panaj bodo pesmi akustične ali pa odigrane z električnimi kitarami. Melodična, melanholična glasba je odlika Hiše in gotovo lahko od njih tudi v prihodnosti ogromno pričakujemo! Sierra madre je naslov prve samostojne kasete, ki jo je izdala Viki. Čeprav je imela obilo smole, je kaseta pred dobrim mesecem končno prišla v trgovine. Prejšnji teden seje v Trbovljah zgodila tudi promocija, na kateri so ob Viki nastopili številni znani pevci ter skupine. Najbolj razveseljivo je prav gotovo to, da je Viki tudi avtorica nekaterih pesmi (po mojem so to boljši izdelki na kaseti). Viki se že dogovarja z eno izmed bolj znanih skupin (imena ne smemo izdati), ki jo bo spremljala na nastopih. Njeno ime si je prav gotovo vredno zapomniti. Še nasvet - na naslednji kaseti še več lastnih skladb! 25 letnico svojega delovanja so proslavili Zasavci. Ob temjubileju so izdali svojo tretjo kaseto ter drugi CD. Njihova posebnost je prav gotovo v tem, da ob narodni na kasete uvrščajo tudi zabavno glasbo. Obilica nastopov doma, gostovanje v Nemčiji, razprodani koncerti, že omenjena kaseta ter CD - to so samo nekatere stvari, ki so se jim zgodile v tem letu. Fenomen, imenovan Zasavci, bo le stežka kdo prekosil in ni jih malo, ki njihovega pevca Jožeta Budna uvrščajo med najboljše slovenske pevce. Zaradi preobilice dela in sredstev, ki so jih vložili v novo opremo, je njihov jubilejni koncert zaenkrat odpovedan. Zasavci pa obljubljajo, da ga bodo priredili v kratkem. Skupina Veter pa je 20-letnico delovanja proslavila več kot uspešno. Proslavljali so v Hrastniku, na prireditvi pa je nastopilo ogromno število povabljenih, med njimi je bilo tudi mnogo takšnih, ki so z Vetrom v preteklih letih sodelovali. Izdali so tudi novo kaseto ter svoj prvi CD, kije zbirka njihovih največjih uspešnic. Povsem svež pa je njihov najnovejši posnetek - Bela snežinka v dance verziji. Na radijske postaje so ga razposlali v teh dneh, že v začetku prihodnjega leta pa pripravljajo tudi mini CD, na katerem bo (predvidoma) kar 20 minut dolg venček njihovih največjih uspešnic. Novo kaseto je posnel tudi Aleksander Jež, njen naslov pa je Ti boš pa moja ostala. Sandi seje letos na prireditvi Vesela jesen uvrstil na tretje mesto, kar je po lanskoletni zmagi še en velik uspeh in dokaz, da ga imajo poslušalci radi. Tako kot lani je promocijo svojega novega izdelka pripravil v Trbovljah in dvorana je bila spet razprodana. Še več -veliko ljudi je ostalo brez vstopnic in Sandi razmišlja celo o tem, da bi v prihodnosti pripravil po dva koncerta letno. Prejšnji teden je izšel tudi njegov prvi CD, na katerem so ob novih tudi starejše pesmi. Po dolgem času (skorajda enem letu) so prvo kaseto pod novim imenom izdali tudi člani zasedbe Vikend plus. Fantje ogromno nastopajo, kasetaje šla dobro v prodajo, kljub temu pa nad njimi "visijo" črni oblaki. Pevec Ciril Dolinšek razmišlja o solo karieri in tako je nadaljna usoda skupine pod vprašajem. Ciril sicer pravi, da bo s fanti iz skupine še sodeloval, če bo za to seveda obojestranski interes. No, še so skupaj in njihovega nastopa nikakor ne smete zamuditi. Prav mogoče je, da boste takšno postavo skupine Vikend plus v živo gledali zadnj ič... Sicer se pa nikoli ne ve. Ansambel Igor & Zlati zvokijeob Zasavcih nedvomno vodilni ansambel, vsaj kar se tiče narodno-zabavne glasbe pri nas. Pred nekaj dnevi je izšel njihov drugi CD, Božične in novoletne pesmi. Kot pove sam naslov, so viže v večini posvečene tem praznikom. Tudi Igorjev studio v Kisovcu se vse bolj uveljavlja in verjetno ne bom pretiraval, če zapišem, da Kisovec oziroma Zasavje postaja v Sloveniji to, kar je v ZDA Nashville. Tega smo seveda vsi izjemno veseli. Nov album so izdali tudi legendami Laibach. Čeprav gre (spet) za same priredbe, so fantje še enkrat dokazali svojo genialnost. Naslov njihove najnovejše plošče je NATO in po evropski turneji, kjer so Laibach-i trenutno, turneje v Sloveniji niti pod točko razno ne smete zamuditi!! Seveda smo nekatere mlade in obetavne zasavske skupine izpustili (Agent' Limited, Sunny side, Stonnitra, Slovenski odmev...), vendar pa to ne pomeni, da njihovega dela ne spremljamo. Želim si (tako kot verjetno vsi), da bi lahko tudi v inventuri leta 1995 pisali o takšnih ali pa še večjih uspehih. Čas je na naši strani. In na vaši, glasbeniki!! Pa srečno in uspešno (glasbeno) novo leto!! Tomaž A. Štojs P.S. Še ena modra izpod urednikovega peresa: Ne glede na neusmiljenost pri dodeljevanju vrstic jih je preveč, da bi lahko dodali še kakšno sličico. Tebodo, obljubljam, popestrile prvo številko v letu '95! Somethihg ih The Air Iz Kontrole letenja Redakcije jetmic so nam sporočili, da se zračni promet nadTrbovljami umirja. Večina direktorjev, ki so letos poleteli, je že varno pristala; najboljše vsekakor iskrivi Miran Kramberger, ki bo po novem letu direktoroval osamosvojenemu Telekomu. Tudi pri številnih svetniških kandidatih, ki so se hoteli izstreliti v politično nebo, je njihova posvetna teža storila svoje; menda je prvi zasavski rudar Aljoša Kink padel tako trdo, da so Rudniki rjavega premoga Slovenije popokali do te mere, da se bodo kmalu po novem letu razleteli na štiri kose. jetrn iški kolebar let a - Prosince Vzame Jože Ranzinger nekaj škatel zagorskih obveznic in jih eno po eno potiska v papiroreznico. Trboveljska prvaka Franc Majnardi in Franc Beravs, ki s svojimi obveznicami že v začetku leta popeljeta občino v blokado, razmišljata, da bi Ranzingeija zaradi njegove usposobljenosti potegnila v svojo ekipo. Svečan V najkrajšem mesecu odstopi predsednik Skupnosti revirskih občin Leopold Grošelj. Funkcija ne zanima nikogar, čeprav politiki še vedno radi rečejo katero o, kako bi s skupnimi močmi lahko lažje stvari naredili drugačne. Na branikih regije tako vztrajata le še tednik Zasavc in zasavska pizza. Sitšec Zgodi se najbolj zanimiva stavka v štiriindevetdesetem; zanjo se namreč odločijo trboveljski nogometaši. In da nogometni rudaiji ne bi bili povsem brez družbe, pošlje Aljoša Kink tudi prave rudaije na počitnice. Včasih so bili oboji čistega zlata vredni, danes pa še njihove počitnice komajkdo opazi. Mali traven Krščanski demokrati preplavijo Zagorje, saj so zapopadli slovensko formulo uspeha: tu so se ustanovili komunisti in potem dolgo vladali, tu so se ustanovili liberalni demokrati in še vedno vladajo. Črni so nekaj mesecev po tem kongresu postali zmagovalci lokalnih volitev. Veliki traven Konec meseca je bilo, ko so se po Sloveniji risale nove občinske meje. V Trbovljah in Hrastniku je bil referendum čisto brez veze, saj so z dobovškimi in dolskimi secesionisti opravili že prej, v Zagorju in Litiji pa so blesteli unitaristi; niti ena predlagana nova občina ni šla skoz. Rožnik Konec dneva, ki je bil konec meseca, je spet postalo jasno, da voda še za v čevelj ni dobra. Nad Zasavjem seje vlila tako na gosto, da je izgledalo, kot da se vrača Panonsko morje. Cena spektakla, ki je v Zasavje prvabil trume politikov, novinarjev in ljubiteljskih radovednežev, je bila jako visoka. Morda se sliši neverjetno, vendar je obširna raziskava, ki jo je opravila skupina znanstvenikov, nedvomno pokazala, da v velike može odrastejo tudi tisti otroci, ki v ranem otroštvu sploh niso prižigali in metali petard. Šolski svetovalec c?a/ «/reč, pa, Prejšnji trboveljski župan Franc Majnardi se samo zaradi tega ni preizkusil v tokratnih volitvah, ker je že vnaprej vedel, da bo predsednik države Milan Kučan ob koncu mandata v goste povabil le tiste župane, ki se od občinskih tronov poslavljajo. P.G. iz Hrastnika nas sprašuje, kateri stranki gredo zasluge, da nam je letos tako bogato nasulo snega. Dragi P.G. Informacije sicer nismo uspeli preveriti, vendar je po | navedbah enega naših informatorjev letošnje sneženje menda res zasluga strank. Takole pravi naš vir: Najvišjega je ob branju .... predvolilnih obljub posilil smeh. Solze smeha so mu polzele po licih. || In ker mu je vmes ugasnil tudi ogenj v ped, so se zaradi mrazu || spreminjale v snežinke. Vi verjemite ali ne, v Redakciji jetrnic pa smo malce skeptični, saj po naših prejšnjih informacijah Najvišji sploh nima peči. DC < O m GOSTINSKO. 3|g|> PODJETJE RUDAR p.O. oči Mu trg revolucije 26 TRBOVLJE Vsem poslovnim partnerjem in cenjenim gostom zahvaljujemo za njihovo zaupanje ter jim želimo srečno in uspešno novo 1995 leto. Obenem obveščamo svoje goste, da imamo še nekaj prostora hotelu RUDAR za silvestrovanje z ALEKSANDROM JEŽEM. Se priporoča GOSTINSKO PODJETJE RUDAR Trbovlje GOSTILNA Lidija SRŠEN tel.: 0601/2 1 705 - nedeljska kosila - poročna kosila - zaključene družbe do 50 oseb - jedila po naročilu (ribe, piščanci, razni zrezki, palačinke, sadne kupe, sladoledi) ODPRTO VSAK DAN od 12. do 22. ure, TOREK zaprto! VSEM ZASAVCEM VOŠČIMO SREČNO NOVO LETO 1995. TRBOVLJE ■j Trg svobode I la, 61420 Miovlje fj tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 POTNIKOM ŽELIMO ZDRAVO TER USPEŠNO NOVO LETO 1995 VAS TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK INTEGRAL zagorje d.o.o. Tei.: si 018,64 032,61 284 /O Banka Zasavj Trbovlje S-: Celje - skladišče D-Per 6/1994 i : $ 5000001643,51 COBISS 0 Praznični večer je droben utrinek med prostranstvi časa. V njem so prijaznost, mir, veselje, razumevanje, prijateljstvo, družina, sožitje Vredno ga je ujeti m z njim, živeti vse leto. Želimo, da bi ujeli trenutke letošnjega božičnega in novoletnega večera zaradi sreče v sebi in prijaznosti do drugih. Sredstva, namenjena za vse individualne čestitke poslovnim partnerjem, bo Banka Zasavje d.d. Trbovlje namenila Bolnišnici Trbovlje za nakup mamografa. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.