#i©7;
p?
Foitnlna pliAuu ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
ezni številki Din 1’50.
TRGOVSKI
Časopis asa trgovino^ industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za Vi . leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69!
Leto XV.
V Ljubljani, v soboto 1. oktobra 1932.
štev. 113.
Carinska ofenziva Italije
Odredbe za zmanjšanje uvoza iz Francije, Nemčije in Jugoslavije
Še na konferenci v Stresi je zastopala Italija stališče, da prihaja vse zlo sedanje gospodarske krize od prevelikih uvoznih omejitev, ki so jih uvedle razne države. Tudi službeno so izjavljali italijanski ministri in vodilni gospodarski delavci, da Italija ne bo nikdar izdajala takšnih pali-jativnih odredb, ker ji tega tudi ni treba vsled njene finančne in gospodarske situacije.
Komaj pa je bila zaključena konferenca v Stresi in še predno je bilo objavljeno poročilo konference, je sedaj italijanska vlada izdala vrsto ukrepov, s katerimi se silno omejuje trgovski promet s Francijo, Nemčijo in Jugoslavijo.
Prva od teh odredb določa, da se carinske takse pri uvozu trgovskega blaga iz Francije uporabljajo progresivno z ozirom na količino uvoženega blaga. Tabela, po kateri se plačuje ta nad taksa, obsega skoraj 'vse sirovi«e, polfabrikate in docela gotove izdelke, ki jih dobiva Italija iz Francije.
Druga odredba omejuje devizni promet z Nemčijo. Plačilo italijanskih obveznosti v Nemčiji se bo vršilo le po italijanskih bankah, za italijanske terjatve v Nemčiji pa se bodo blokirale vsote, ki jih dolgujejo italijanski uvozniki Nemčiji. Državni institut /a devize bo vršil in nadziral ta plačila.
Tretja odredba pa se tiče uvoza iz Jugoslavije. Najvažnejši je 1. člen, ki določa: Vsa plačila za blago, ki se iz Jugoslavije uvezi v Italijo, se vrše izključno le po italijanskih bankah, ki bodo doznačevale devize v italijanskih lirah samo do višine 10 odstotkov cd dolgovane vsote.
Ob času ko se dobe devize ali pa dovoljenje za transfer, se mora ostanek plačati s posredovanjem italijanskih bank in deponirati na račun upnika pri Nac. zavodu za zunanjo trgovine. Depozit bo vpisan na vezan račun brez obresti in bo imel li-berativen efekt. Kjer bo debet izražen v tuji valuti, se bo izpremenil v lire po tečaju, ki bo za upnika najbolj ugoden in sicer med dnem dospetja plačila in dnem izvršenega plačila.
V	zvezi s čl. 1. mora vsak ob uveljavljenju dekreta, ki je obvezan izvršiti delno ali popolno plačilo za jugoslovansko blago, v 10 dneh sporočiti omenjenemu zavodu po podružnicah Banca d’ Italia. To sporočilo, podpisano od dolžnika, se mora izvršiti v treh izvodih po vzorcu in bo vsebovalo ime upnika, datum fakture, popis blaga višino cene v valuti, v kal eri je pogojeno plačilo in dospetje plačila. En izvod sporočila z vizumom Banke d’ Italia bo dobil dolžnik povrnjen, da ga združi s prošnjo za preskrbo transfer plačil po čl. 1.
Uvoznik jugoslovanskega blaga mora prezentirati italijanskim carinskim oblastem ob času deklaracije, po čl. 5. car. zakona sporočilo v omejeni obliki. To sporočilo, podpisano od uvoznika, odnosno njegovega zakonitega namestnika, se bo vrnilo v treh izvodih. En izvod z vizumom carinske oblasti bo vrnjen uvozniku, ki jo bo priključil prošnji za preskrbo in transfer po čl. 1. Drugi izvod bo poslan že omenjenemu zavodu.
Uvozniki jugoslovanskega blaga za prodajo v komisiji morajo podati izjavo v sporočilu po prejšnjem členu. Uvoznik mora o prodaji takega blaga, ki se vrši postopoma, dati sporočilo ob vsakem primeru prodaje omenjenemu zavodu v 10 dneh po izvršeni prodaji po načinu, omenjenem v čl. 3.
Neodvisno od sankcij, s katerimi grozi novi zakon za prekršitev in neizpolnjevanje navedenih navodil, bodo aplicirane sankcije po čl. 3 zakona z dne 21. decembra 1931, št. 1680, na podlagi dekreta fin.
ministrstva, ki določa vsoto, ki jo je plačati drž. blagajni v višini, ki pa ne presega vrednosti uvoženega blaga.
Dekret stopi v veljavo 1. oktobra 1932.
Italijanski listi naglašajo, da so vsi ti ukrepi izdani le v ta namen, da se zaščitijo italijanski gospodarski interesi in da nimajo nobene sovražne tendence proti državam uvoznicam. Uvoz vseh teh treh držav je prevelik in trgovinska bilanca Ita-
lije preveč pasivna, vsled česar da so bili potrebni ti ukrepi.
Naše finančno ministrstvo pa objavlja sedaj, da so že imenovani zastopniki, ki se bodo pogajali z italijansko vlado v svr-ho ureditve plačilnega načina med Jugoslavijo in Italijo. Pričakovati je, da bodo ta pogajanja potekala ugodno in da bo sklenjen dogovor, ki bo zagotovil normalen razvoj tigovine med Italijo in Jugoslavijo.
Gostovanje cirkusa Gleich v Ljubljani nepotrebno
Preprečiti treba nepotrebno zapravljanje denarja!
400.000	dinarjev je samo v enem dnevu kasiral cirkus Gleich v Beogradu. Gledališča so bila prazna, vse kulturne prireditve so bile brez gostov in celo kino-gledali-šča so bila brez obiskovalcev, ker ves Beograd je drl v cirkus, ves Beograd je zagrabila nekakšna omotica. Dvanajst tisoč prostorov ima cirkus Gleich in večer za ve-čeri m so bili vsi ti prostori zasedeni, ker je bil cirkus Gleich magnet, ki je pobegnil nase ves Beograd. In sedaj se pripravlja cirkus Gleich, da obišče še druga naša mesta, da mu tudi ta dajo svoj dolžni del.
Prav iz srca privoščimo cirkusu Gleichu, da dela po vsem svetu kar najbolj sijajne kupčije, ker verno, da je kruh artistov težaven in le prepogosto zelo grenak. Toda v današnjih časih, ko trka beda že na vrata srednjih slojev, da je med nami vedno vej ljudi, ki si ne morejo zaslužiti niti grenkega kruha, v takšnih časih je pač zapravljanje denarja za cirkuške predstave — in naj bodo te še tako sijajne — naravnost zločin. Bilo bi skrajno brezsrčno in dokaz popolnega pomanjkanja socijalnegi čuta, če bi dopustili, da se vsak dan iz-metujejo deset in deset tisoči dinarjev, ko le premnogi v naši sredi nimajo niti najnujnejše za življenje.
Dvanajsttisoč prostorov, to pomeni najmanj 120.000 Din, ki bi jih ljubljansko prebivalstvo vsak dan izdalo za cirkus. Ni Ljubljana tako bogata, da bi smela brez kazni izmetavati za najbolj nepotrebno zabavo tako ogromne zneske. In pomisliti je še to, da bi šel glavni del tega denarja iz države in bi se tako še povečalo že itak silno pomanjkanje denarja.
Prava nesreča bi bila za Ljubljano in za
velik del banovine, če bi bilo dovoljeno cirkusu Gleichu, da ima svoje predstave v Ljubljani. Zakaj nihče naj se ne vara, ko bo cirkuški šotor postavljen, ko bodo zažarele električne luči na stolpičih cirkusa, tedaj ne bo nihče tako močan, da bi zaustavil naval ljudi na cirkus. Kakor v Beogradu in kakor v drugih mestih, tako bodo tudi v Ljubljani ljudje drli v cirkus in čeprav bi morali zapraviti zadnje krajcarje. Noben opomin ne bo pomagal, ne apel na razsodnost ne bo zalegel, ljudje bodo drli
v cirkus in konec.
Naša gledališča, naše kulturne prireditve pa bodo prazne in Ljubljana bo revnejša še za par stotisočev. To nesrečo je treba Ljubljani na vsak način prihraniti in zato ne dovoliti cirkusu Gleichu gostovanja v Ljubljani. Naj gostuje po vseh državah na svetu, naj ima srečo povsod drugod, le v Ljubljani naj ne gostuje, ker smo prerevni, da bi mu mogli dovoliti gostovanje.
Kakor čujemo, pripravljajo naša trgovska združenja, naša kulturna in dobrotvor-na društva že veliko akcijo, da se prepreči to nepotrebno zapravljanje denarja.
V	celoti se pridružujemo njih akciji in z njimi vred apeliramo na g. župana, da ne dovoli gostovanja cirkusu Gleichu in s tem obvaruje Ljubljano in velik del banovine pred nepotrebnim zapravljanjem denarja. Prepričani smo, da bo g. župan v polnem obsegu ustregel temu apelu in se mu za njegovo uvidevnost v imenu vseh tednih kar najiskrenejše zahvaljujemo.
Ni danes čas, da bi smelli pozabiti na najpotrebnejše, ker zapravljamo denar za cirkuške predstave. Ta resnica mora zmagati na vsej črti!
Resolucija srbskih trgovcev o vprašanju kmečkih
dolgov
'V prejšnji številki smo obširno poročali o velikem zborovanju srbskega trgovstva o vprašanju kmečkih dolgov. Na koncu zborovanja je bila soglasno sprejeta resolucija, ki točno podaja stališče srbskega trgovstva o tem, danes tako aktualnem vprašanju. Resolucija se glasi:
1. Kr. vlada se naproša, da pod nobenim pogojem ne dovoli podaljšanja zakona o zaščiti kmetov, ker se s tem zakonom ni zaščitil kmet, temveč se mu je uničil kredit in mu onemogočilo, da bi po svojih ma-terijalnih sposobnostih uplival v zasebnem in javnem življenju. Na drugi strani pa so prišle v največjo nevarnost vse ostale panoge našega gospodarstva. Ce bi se zakon takšen, kakoršen je, podaljšal, potem bi bil neizbežen polom ogromnega števila trgovskih podjetij in denarnih zavodov in splošna gospodarska katastrofa bi bila neizogibna.
2. Z ureditvijo gospodarskih zmešnjav, ki so nastale vsled uvedbe tega zakona, je treba spraviti v sklad interese' posameznih gospodarskih panog in obnoviti zaupanje v pogledu kredita in štednje, ker je to edini pogoj za povratek v normalno gospodarsko življenje.
3. Z vsemi silami in avtoriteto oblasti je treba preprečiti komunistom, defetistom in drugim hujskačem mase, da bi pozivali ljudi, da ne plačajo svojih dolgov, da naj si prisvoje tujo lastnino, da naj zahtevajo od
države povračila svojih dolgov itd. Proti vsemi takšnim tipom in agitatorjem, pa naj bi to bili tudi narodni poslanci, je treba podvzeii najstrožje ukrepe, da se ohrani red v zemlji in da se zaščiti zasebna lastnina kot edina zaslomba današnje družbe.
4.	Da vlada v nobenem slučaju ne prevzame na sebe izplačevanje kmečkih dolgov in tudi nobenih drugih obveznosti, ker naša država ne razpolaga s takšnimi sredstvi niti ne bi mogla pri svojem sedanjem gospodarskem položaju sprejeti tako velikega bremena.
Z ozirom na izkušnje sosednih držav, ki so rešile vprašanje kmetskih dolgov, predlagamo:
Obrestna mera naj se maksimira zai vse kmetske dolgove, ki so nastali pred 1. oktobrom 1932, za vse c stal e gospodarske panoge pa naj se strogo tiporablja že z zakonom določena mera. Kratkoročni dolgovi kmetovalca naj se spremene v dolgoročne in kmetovalec naj uredi svoje obveznosti do upnikov v letnih obrokih po 15 do 20% dolžne vsote s pripadajočimi maksimiranimi obrestmi. Na ta način bi dolžniki zopet stopili v zvezo z upniki in obnovili svoje materijalne odnošaje, da bi mogli v določenem času z intenzivnim delom likvidirati svoje dolgove, katere so dostikrat napravili tudi iz lahkomiselnosti. Na ta način Ibi se mesto demoraliziranja širokih množic doseglo koristno dejstvo, ki bi vsa-
kogar sililo k delu in ga napeljavalo k varčnosti in spoštovanju svojih obveznosti in tujih pravic.
Država bi imela le to skrb, da najde sredstva in pota, da bi pomagala kmetovalcu s tem, da mu omogoči spraviti njegove pridelke na trg, da .mu priskrbi kratkoročne kredite, ki bi mu služili kot obratni kapital, nikakor pa ne za investicije.
Na ta način bi država pomagala kmetovalcu, ker bi mu dala možnost, da z delom in trudom poveča svojo kupno moč, obenem pa, da lahko odplača svoje dolgove. Pa tudi trgovci, ki so danes tik pred polomom in v težjem položaju ko kmetovalci, bi se mtfgli na ta način zopet dvigniti, ker bi takšno postopanje oživelo vse gospodarstvo.
Davek na poslovni promet
Kdo nosi povišek skupnega davka pri dobavah iz pogodb, sklenjenih pred 15. avgustom 1932.
V praksi je nastalo ob povišanju skupnega davka vprašanje, ali nosi pri dobavah izvršenih po 15. avgustu t. 1., sklenjenih pa pred temi rokom, torej v času, ko obe pogodbene strani še nista mogli računati s poviškom davka, kupec ali prodajalec. V nasprotju z avstrijskim zakonom, nima naš zakon v tem pogledu nikakih določil. Avstrijski zakon je izrecno določil, da nosi povišek kupec, ki ni upravičen pogodbe radi tega razdreti, naš zakon pa je šel molče preko tega za prakso vsekakor važnega vprašanja.
Ker je ostalo to vprašanje torej pri nas odprto, more priti za naše prilike v poštev samo trgovski običaj.
Po trgovskih običajih nesi razliko v ceni vsled zvišane davčne dajatve kupec, če na blago po zvišani ceni še reflektira. V nasprotnem slučaju pa blago lahko odbije iz razloga, ker ni kalkuliral z višjo ceno. Kajti prodajalec — v predmetnem slučaju dobavitelj špirita — je popolnoma v pravu zaračunati k ceni vsako poznejše zvišanje prometnega davka, ker ga ni povzročil niti on sam, niti promet v blagu, ampak nekakšna »višja sila«, t. j. državna, odnosno avtonomna oblast. Jasno je tudi, da kupec običajno prenese zvišano davčno breme na konzumenta in bi torej neopravičeno zvišal svoj trgovski zaslužek zgolj na račun prodajalca — dobavitelja, če bi le-ta moral sam nositi gornjo razliko vsled zvišanja prometnega davka.
Za katere promete je plačati prometni davek v povišani izmeri?
V praksi so se postavljale nekatere davčne uprave na stališče, da se mora skupni davek v povišani obliki odpremlja-ti po knjigi opravljenega prometa za vsa plačila, izvršena po 15. avgustu t. 1. Ker je obstojal upravičen dvom, ali je to stališče v skladu z zakonom, je Zbornica za TOI naprosila finančno direkcijo, da izda v tem pogledu avtentično interpretacijo.
Finančna direkcija je v svoji odločbi opozorila, da odreja zakon, naj se davek pobere po zvišanih stopah za vse promete, izvršene po 15. avgustu 1932. Ker rabi ta uredba izraz »izvršene«, je nesporno povišane davčne stopnje aplicirati na vse one prometne slučaje, v katerih se je prodano blago odposlalo, izročilo itd. po 15. avgustu. Za aplikacijo povišanih davčnih stopenj je torej merodajen datum stvarne realizacije premeta in ne datum, n. pr. pogodbe, ali izdaje fakture itd. To izhaja ne-pobitno tudi iz zadnjega odstavka zakona, ki določa, da se pobira skupni davek po dosedanji tarifi pri vseh nabavah za račun države ali samoupravnih teles, ki se izvrše po 15. avgustu 1932, čeprav se je pogodba sklenila še pred 15. avgustom t. 1.
Glede splošnega davka na poslovni promet sicer ne vsebuje zakon z dne 14. avgusta 1932, vsaj kolikor gre za davkoplačevalce, ki so dolžni odpremljati davek po knjigi, nikakih specialnih določb, logično pa je, da je navedeno najino stališče zastopati tudi pri tej vrsti prometnega davka. -
Josip Lenarčič, Verd:
0 reševalni akciji razbremenitve kmeta
Mnogo je slišati in čitati o razdolžitvi kmeta. Razni splošni nasveti so se pojavili, tudi o podrobnostih se je govorilo. Ni se pa še čitalo izjav, še manj pa predlogov,' iz vrst pravih kmetov. Nehote se vriva vprašanje: ali kmet v obče žeti take pomoči? Seveda, vsakdo rad sliši, če se komu reče: »Mi Ti bomo pomagali, da ne boš več dolžan.« Manj verjetno pa je, da kdo fo verjame.
'Razločevati je pri tem vprašanju prejemnike rešitve, med njimi take, ki želijo rešitve in druge, ki ne želijo take pomoči. Med prvimi je zopet razločevati resne ljudi, ki so po nesreči zašli v zadolžcnje, in enimi, ki so vsled zapravljivosti ali nezmožnosti prišli v tako stanje, da jim ni mogoče pomagati.
Na drugi strani rešitvene akcije je skupina, ki naj bi nudila pomoč. Med zadolžitvami je zopet razločevati, kakor se je to v javnosti že čitalo, med kmeti v južnih krajih Jugoslavije, ki bolehajo od neznos-ljivih obresti pri manjših dolžnih glavnicah, in med kmeti v severnih krajih, kjer obresti niso tako ogromne, pač pa je višo-ka dolžna glavnica.
Vpoštevati je posledice, ki nastanejo, odnosno ki so že nastale z nepremišljenim započetkom reševalne akcije, odnosno z zakonom, ki naj. bi služil takšnim dejanjem. V onem trenutku, ko se je zakon pojavil, je padel ves kredit kmetov, padlo je vse zaupanje v stalnost pravnih razmer, zlasti glede hipotekarnih dolgov. Vsa gospodarska zgradba se je pretresla v svojih temeljih.
Ono nezaupanje v stalnost razmer, ki je ob denarni krizi povzročilo beg vloženega denarja iz zavodov, se je z navedenim zakonom poostrilo, zlasti pri podeželskih denarnih zavodih, ki imajo svoja posojila po ■večini na kmetijah. Še oni vložniki, ki so upali na prenehanje krize, ker da bodo kmečki dolžniki po možnosti izplačaLi del svojih dolgov, so prišli do prepričanja, da je večina vloženega denarja zgubljena, zaradi nedoglednosti trajanja denarne krize.
Posledice pa so se pokazale tudi pri razmerju podeželskega trgovstva napram kmetu, ki od tedaj, ko se je zaščitni zakon pojavil, ni mogel več kupiti ničesar na upanje. S tem pa je odpadel trgovcu velik del odjemalcev. Naravno se je poostritev izrazila tudi pri industriji, odnosno obrtu, katera stanova sta zalagala trgovstvo s svojimi proizvodi. Ustavitev teh obratov je bila neizogibna vsled omenjene nepremišljene in samo enostranske akcije. Brezposelnost je vsled tega narastla.
Zdravemu in pa nepreveč zadolženemu kmetu je .možno pomagati le s tem, da se mu nudi prilika, da more svoje letne pridelke spraviti v denar po cenah, ki mu vsaj krijejo dejanske stroške proizvodnje. Dokler pa ostanejo državne meje odprte na stežaj vsem tujim proizvodom, ki konkurirajo domači produkciji, med tem ko tuje države našim proizvodom zapiralo vrata, je vsaka 'rešitev nemogoča. Splošno medna-
rodno prostost izmenjave dobrin še celo generacijo ni pričakovati. Prezadolženemu kmetu pa je mogoče pomagati le tako, da se mu pomaga razprodati svoje nepremičnine po taki ceni, da so upniki kriti, pa da mu oslane vsaj toliko glavnice ali rente, da trnu je mogoče lotiti se kakega druzega posla, kajti kmečko gospodarjenje s prezadolženim stanjem in brez o bratu egi kapitala je nemogoče in tira vsakogar v pogubo.
Če se ozremo na skupino, ki naj nudi denarno pomoč za rešitev kmetov, pa stopi neprodirua megla .pred oči. Ali naj da pomoč država s posojili? Na to uho država ne more in ne sme slišati. Država ni oseba za sebe, marveč je skupina vseh državljanov. Upravni aparat države sme gospodariti z njemu zaupanem denarjem le kot dober gospodar, ki mora opravičiti vsak izdatek. Nasveti o štedcnju se niso hoteli ali niso mogli vpoštevati. Normalni dohodki na davkih so se skrčili v kriznem času za več kot za 60 odstotkov, kar je čisto naravno, kajti tudi zakoniti redni davki se ne morejo izterjavati. Razne eksekucije navadno komaj krijejo eksekucijske stroške. Carinski dohodki padajo rapidno. Razne takse zastajajo z zastankom gospodarskega življenja. Državna podjetja so, kakor povsod, tudi v Jugoslaviji pasivna. Od kod naj to-raj jemlje država sredstva za kritje državne podpore v denarjih za rešitev kmeta iz dolgov?
Vlagatelji pritiskajo na denarne zavode, ker potrebujejo denarna sredstva za preživljanje, odnosno v podkrepljenje obratnega kapitala, katerega vsak podjetnik, ki se še sili obratovati, potrebuje najmanj trikrat toliko, kolikor ga je potreboval pred krizo.
Trdi se, da je v privatnih blagajnah mnogo denarja, zlasti pa, da ga je v inozemstvu naloženega. Prvo dejstvo je verjetno in mogoče, kajti če bi ne bilo denarja v privatnih blagajnah, bi itak zastalo vse življenje. Neverjetno pa je, da bi imeli naši državljani v dinarjih naložene visoke glavnice v inozemstvu. Če bi kdo hotel v inozemstvo nalagati dinarske vrednosti, ne bi dobil nobenih obresti, pač pa bi moral plačevati še takso za hranenje. V potrebi bi pa vavno tako zašel v težkoče, kakor če ima denar spravljen v domači blagajni ali v »safe-u« denarnega zavoda. Kaj pa kdo v inozemstvu pečenja z dobropisi v tu-ali valutah, s tam hranjenimi valutami ali vrednotami, se pa odteguje vsaki kontroli in dotične vsote po državnih ukrepih niso dosegljive.
Torej z vlagatelji, koje bi se prisililo na ■odpis njih terjatev, ni početi nič. Bilo bi to nasilje, ki ni opravičljivo in bi sličil« zasegi premoženja in zadušilo vsako zaupanje.
Ne preostaje drugo nego ukrepi, ki pomagajo kmetu do razpečanja njegovih proizvodov. Za take ukrepe pa je bilo podanih že več izpeljivih nasvetov. Treba je le, da se v resnici izpeljejo, da ne ostane vse le na papirju.
Avstrijsko jugoslovanski trgovinski odnošaji
Izjava predsednika Jugoslovansko - avstrijske zbornice
na Dunaju
tega kriv nezdravi, slabo utemeljeni ali sploh neutemeljeni industrijski protekcijo-nizem v agrarnih državah ali agrarni pro-
V Zagrebu je bil te dni predsednik Ju-goslovansko-avstrijske trgovinske zbornice na Dunaju g. Stierling v spremstvu drugega podpredsednika zbornice g. Hartmanna. Po obisku zastopnikov oblasti in vidnejših gospodarskih delavcev, je g. Stierling sprejel novinarje in jim dal daljšo izjavo o avstrijsko-jugoslovanskih trgovinskih od-nošajih. Omenil je, da je obiskal tudi druga jugoslovanska mesta in da se je prepričal, da .more obstojati tudi v najtežjih časih pozitivno in uspešno sodelovanje obeh dežel. Zahvalil se je za gostoljuben sprejem, nato .pa je nadaljeval:
Čeprav je treba nad vse obžalovati, da se gospodarska situacija Evrope vedno bolj orientira na sistem kontingentiranja, se mora v še en o to konstatirati. Če bo ta povratek na srednji vek v resnici rodil oni uspeh, ki se ga pričakuje, o tem ni nam razpravljati. Je pa tragično, da se mora konstatirati, kako se moramo po šest sto letih vračati — hočeš nočeš — na primitivne metode trgovskega zamenjavanja, potem ko smo v tej dobi ustvarili najfinejše in najbolj čudovite instrumente gospodarskega sodelovanja narodov. Ali je
tekcijonizem v industrijskih državah, ali gre tu za zaščito deviz ali pa za zaščito trgovinske in plačilne bilance posameznih držav, o tem ne želim povedati svojega kritičnega mnenja.
Naš program napram Jugoslaviji je določen v razmerah samih. Mi moramo in hočemo izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo ne samo ohraniti na sedanji višini, temveč hočemo to zamenjavo blaga še povečati in to na ta način, da tudi kmetijski pridelki Jugoslavijo najdejo pri nas neoviran in ugoden sprejem. Mi hočemo in .moramo spraviti s pota vse zapreke in se moramo pri tem prilagoditi situaciji, kakoršna je danes. Zlasti pa je treba z zadovoljstvom konstatirati, da gredo vrhovni vladni krogi tako v Avstriji, ko v Jugoslaviji z največjo pripravljenostjo tem prizadevanjem na roko in da tudi oficijalno izrekajo svoje simpatije za dobro voljo, s katero gospodarstveniki v obeh državah drug drugemu pomagajo.
.Moje potovanje je dalo dovolj materija-
la, da se na podlagi omenjenih inicijativ pripravijo nadaljne konkretne akcije in ni dvoma, da bodo te tudi uspele.
Razen velikih konkretnih gospodarskih problemov gre th zlasti za vprašanje medsebojnega tujskega prometa in mislim, da morem reči, da so interesi Jugoslavije in Avstrije v pogledu tujskega prometa takšni, da sami po sebi tvorijo zaključeno celoto in da se srečno izpopolnjujejo.
Pa tudi v kulturnem pogledu je mnogo .možnosn za sodelovanje. Teh možnosti nikakor ne smemo prezreti.
Moreni vam zagotoviti, da stremi Jugo-slcvansko-avstrijska trgovinska zbornica za tem, da se z njene strani ne slišijo samo lepe in doneče fraze, tevmeč da hoče zbornica govoriti vsemu svetu s svojim delom.
?i tali oRUiiiucii
Kovani novci in drž. uradi
Kovane novce nekateri državni uradi ne sprejemajo v neomejeni višini, kakor jim je to od finančnega ministrstva odrejeno, pa se vsled tega pri mnogih kupičijo zaloge kovanega drobiža. Združenje trgovcev v Ljubljani je vsled tega opozorilo merodajne kroge na zavračanje kovanega denarja v neomejeni višini ter prosilo nujne odpomoči. Toliko v vednost poslovnim krogom z ozirom na njihove številne pritožbe. — Združenje trgovcev.
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniaie
Lastnih :
Jo sip Verlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Tofns postrežba — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
Državne dobave in trgovci
Ob priliki nekega konkretnega primera je nastalo vprašanje, če imajo trgovci pravico udeležiti se državnih dobav za blago, ki sicer spada v njih trgovsko obratovanje, ki ga pa sami nimajo dovolj in ga morajo zato naročiti pri domačih producentih ali obrtnikih. Trgovinsko ministrstvo je sedaj z ozirom na to vprašanje izdalo posebno pojasnilo, iz katerega posnemamo: Namera zakonskega določila, da ne sme svoje na licitaciji dobljene dobave prenesti ena tvrdka na drugo, je bila, da se preprečijo zlorabe. Zato se določba, da podjet ja ne smejo prenesti njim poverjenih dobav ali del ha druge domače ali tuje državljane, ne nanaša na trgovce za nabavljanje blaga od producenta, temveč na prenos vsega dola ali vse dobave na drugo podjetje ali drugo tvrdko. Potem talcem imajo trgovci brez vsakega dvoma pravico, da se udeležujejo licitacij in da nudijo blago, ki spada' v njih trgovski obrat, pa čeprav bi morali .to blago šele nabaviti od domačega producenta.
Ob išcife aulomalični bulei
D 4 | - D A N
Novelu
Nemški minister za prehrano Braun bo
v spremstvu strokovnjakov v kratkem obiskal Beograd.
Jugoslavija je izročila avstrijskim lofco-motivnim fabrikam 33 lokomotiv za osebne vlake in nekoliko drugih lokomotiv v popravilo. Ta popravila bodo veljala 2-8 milijonov mark.
Fabriko za izdelovanje gramofonskih plošč ustanavljajo v Novem Sadu. Računajo, da bo mogla nova fabrika že prvo leto prodati 100.000 plošč.
Generalni tajnik Zveze narodov sir Eric Drummond je podal ostavko na svoj položaj, ki jo je svet Zveze narodov sprejel. Novi generalni tajnik Zveze narodov bo izvoljen na plenarni skupščini Zveze v novembru.
Med kandidati za generalnega tajnika Zveze narodov se imenuje tudi češkoslovaški minister dr. Beneš.
Argentinski parlament je z veliko večino sklenil, da vstopi Argentina zopet v Zvezo narodov.
Dohodki belgijskih železnic so znašali avgusta meseca 207-8, izdatki pa 212-7 milijonov belgijskih frankov. Lani so v istem času znašali dohodki 278-6, stroški pa 251-3 milijone frankov.
Stavka tekstilnih delavcev v Lancashiru se je končala.
Velika madjarska, že nad 50 let stara banka Gustav Schwartz, je prišla v kon-kurz.
Rumunska Narodna banka namerava znižati obrestno mero cd 7 na 6 odstotkov.
Italija je ustavila nakupovanje rži • na Madjarskem, ker je sovjetska rž cenejša.
Ameriški minister mornarice je izjavil, da bo zahteval od ameriške vlade zgraditev treh torpednih rušilcev, ker da se bo na ta način zmanjšala brezposelnost.
V Berlinu se vedno bclj širi otroška paraliza in je že več šel vsled te bolezni zaprtih.
Italijanska vlada odločno demantira, da bi nameravala izvesti konverzijo svojih dolgov.
Pohod na Bukarešto so podvzeli upokojeni rumunski podoficirji, da na ta način izsilijo od romunske vlade, da jim že enkrat izpolni njih zahteve. Po zadnjih vesteh je med njimi in rumunsko vlado .prišlo do sporazuma.
Silen potres traja že par dni v Grčiji. Po zadnjih vesteh je bilo ubitih nad 300 oseb, več tisoč .pa jih je ranjenih. Mesto Stagira je popolnoma uničeno.
Obsedno stanje je bilo proglašeno nad mestom Havana na Kubi vsled cele vrste političnih atentatov.
Strahovit ciklon je divjal nad Antilski-mi otoki. Več mest je razdejanih in nad dvesto oseb ubitih.
Stavka tekstilnih delavcev v Lancashiru je povzročila samo vsled izpadlih mezd okoli 13 milijonov funtov škode.
Belgijska vlada bo uvedla kontingentiran uvoz na vse konfekcijsko blago.
Ameriške jeklarne .so zopet zaposlile nove delavce in se je njih kapaciteta dvignila za 1 in pol odstotka.
Medič-Zankl
kemično čiste, olepšane in navadne prstene ter suhe fasadne barve.
Pogajanja za sklenitev carinske unije
med Holandsko, Belgijo in Luksemburgom niso privedla do nobenega pozitivnega rezultata.
Veliko električno podjetje Brown-Boveri
bo zaključilo poslovno leto najbrže z izgubo 5 milijonov mark, kar je ena petina osnovne glavnice.
Gelsenkirchen premogovna družba, ki ima 250 milijonov mank osnovne glavnice in ki je lani izplačala 6 odstotkov dividende, ne bo letos izplačala nobene dividende.
mUDDHAi
V-
,BUDDHA“
i IHm čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26 Večna pot 15
• 1 Z • A
m i^i
K
TRADEMARK
Telefon 26-26
J
SLOVENIJI TRANSPORT
LJUBLJANA - TELEFON 27-18
v vseh carinskih in železniških zadevah. Tarifi — Proračuni — Kontrola carinskih deklaracij, tovornih
listov etc. — Reklamacije — Inkaso — Vse tovrstne informacije brezplačno.
USPEH NAŠIH RAZSTAVLJALCEV NA SEJMU V BARIJU 'Pred dnevi je bil zaključen veliki vzhodni velesejem v Bariju, na katerem je razstavljala tudi Jugoslavija. Za naše pridelke je vladalo na 'sejmu precejšnje zanimanje in je bilo zaključenih tudi več kupčij. Tako so predali naši razstavljalci koruzo, les, fižol, cink in cement. V prodajalnah pa je bilo prodano mnogo naših preprog in narodnih vezenin.
Delovanje Zveze trg. gremijev v 1.1931
Tajniško poročilo tajnika Zveze trgovskih združenj, g. I. Kaiserja na občnem zboru v Laškem
Vse zvezino delovanje v preteklem letu je bilo posvečeno obrambi stanovskih interesov. Eno pa je treba predvsem poudariti v oznako zvezinega dela, namreč, da je uspeh njenega prizadevanja odvisen od višine stanovske zavesti in solidarnosti trgovstva. Uvaževati je, da živimo v času, v katerem mentaliteta širokih plasti ni naklonjena pridobitnikom in da so se nasprotujoči si interesi posameznih stanov zaostrili- Vse to pa razvnema med stanovi interesno borbo, v kateri so tudi koristi trgovine marsikdaj okrnjene. Zato je borba za zaščito stanovskih interesov danes težavnejša in nspehi težje dosegljivi. Časi, v katerih živimo, nam torej neminovno nalagajo kot
prvo nalogo, — skupnost, vzajemni nastop in borbenost.
Zveza je zasledovala v pretekli poslovni dobi potek dogodkov na vseh področjih gospodarskega življenja.
V obrtno-piravni zakonodaji je bilo preteklo leto — leto uveljavljenja novega obrtnega zakona. Če prelistavamo zapisnike zveznih občnih zborov, opažamo v vseh teh zapiskih sklepe, nanašajoče se na
• zahteve našega trgovstva v pogledu na novi obrtni zakon.
Te najglavnejše zahteve so bile — uvedba dokaza usposobljenosti, ukinitev, odnosno omejitev krošnjarstva, prepoved pose-čanja zasebnikov po potnikih, višja šolska predizobrazba naraščaja, uvedba gremijal-nega sistema stanovske organizacije trgovstva za vso državo in izvedba obligatornega socialnega zavarovanja samostojnega trgovstva.
Ob izdelavi zakonskega osnutka je razvila Zveza najživahnejše delo, da te zahteve slovenskega trgovstva uveljavi.
Svoje stališče k poedinim zgoraj, navedenim zahtevam je v posebni podrobna obrazloženi predstavki predložila ministrstvu za trgovino in industrijo in ponovno inšpektorjema ministrstva dr. Pavletiču in Aranickejnu, iki sta zakonski osnutek izdelovala. Z ozirom na prilike v južnih pokrajinah, pa je kazalo, da zakon ne bo ustrezal našim težnjam in zahtevam. Končno je
5.	novembra pr. 1. izšel po odobritvi ministrskega sveta novi obrtni zakon, ki je v nekaterih določbah, mnogo na pritisk naših organizacij, ugodil naših zahtevam in željam.
V načelu je priznal uvedbo dokaza usposobljenosti tudi za nastop trgovinskega obr-
ta. Zakonske določbe pa nas povsem ne zadovoljujejo, ker dajejo možnost izigravanja.
■Kar ,se tiče krošnjarstva, so ostale v novem obrtnem zakonu bistveno iste določbe, kot jih je vseboval bivši avstrijski obrtni red. Zveza je tedaj podvzela ponovno odločno akcijo, da ob izdelavi pravilnika o obrtih brez stalnega poslovališča, »prepreči krošnjarjenje vsaj z manufakturmim, galanterijskim, modnim blagom in železnino. Pri tem se je obračala za podporo v tej težnji zlasti na takratnega pomočnika, sedanjega ministra za trgovino in industrijo Ivana Mohoriča. Zato vsi pričakujemo, da bo to, zlasti naši podeželski trgovini nadvse škod-
ljivo trgovanje s pravilnikom za te predmete popolnoma ukinjeno.
Pravtako glede posečanja zasebnikov po potnikih zakon ni v polni meri ugodil našim zahtevam po popolni prepovedi posečanja zasebnikov po potnikih. Vendar pa tse bo s pooblastili in določbami, ki jih vsebuje zakon, trgovanje pri zasebnikih moglo kolikor toliko omejiti, odnosno preprečiti škodo, ki jo tako trgovanje običajno povzroči kupcu. Je pa ta stvar predmet, katerega bo stavila Zveza zopet v ospredje ob event. izpremembi zakona.
Glede višje šolske predizobrazbe naraščaja v zakonu z ozirom na prilike v južnih pokrajinah, nismo uspeli. Nova pravila združenj pa so prikrojena tako, da bo dana združenjem možnost uvesti za sprejem učencev v učno razmerje višjo, na skupščini združenja sklenjeno šolsko predizo-brazbo.
Z novim obrtnim zakonom se je uvedel tudi enotni sistem organizacije.
Velika pridobitev, ki jo more zaznamovati Zveza je, da so se z novim obrtnim zakonom vsaj deloma omilile določbe glede
obligatorne izvedbe socialnega zavarovanja samostojnega trgovstva,
ki se bo na osnovi uredbe, ki jo bo izdal lninister za trgovino in industrijo, izvedlo tudi pri nas.
Kljub temu pa, da vsebuje zakon nekatere določbe, ki niso v popolnem skladu z našimi gospodarskimi in organizatoričnimi potrebami, pa je vendarle postavil našemu organizaitoričnemu gibanju nove, zdrave temelje za bodoči razvoj. Poleg obrtno-uprav-ne strani, v kateri je povzdignil veljavo in ugled stanovske -organizacije, je odprl široko polje tudi nadvse važnemu socialnemu razmahu trgovstva.
Zveza more torej ob priliki uveljavljenja novega obrtnega zakona, po več nego desetletnem poudarjanju zahtev in teženj slovenske trgovine, vendarle z zadovoljstvom ugotoviti, da je s svojim vztrajnim delovanjem mnogo pripomogla do popolne iz-premembe zakonskih osnutkov, ki prvotno v ničemer niso odgovarjali našim potrebam, in k uveljavljenju zakona, ki nam daje možnost razvoja in napredka.
Spričo težkih časov, se je v preteklem letu nadaljevala v vseh naših organizacijah, pa tudi v Zvezi, borba
proti neupravičenemu poslovanju konzu-mov in zadrug.
'Poudariti pa je treba, da smo naleteli v tej borbi, — ne proti pravicam, ki jih daje zakon zadrugam, — marveč v borbi proti trgovanju, ki ni v zmislu zadružnega zakona in pravil zadrug, na merodajnih mestih na p o p o 1 n o nerazumevanje. Finančno ministrstvo je sicer odločilo, da so zadruge in konzumi, ki trgujejo z nečlani, podvrženi plačilu družbenega davka. Številne, s konkretnimi dokazi opremljene ovadbe in pritožbe radi prodaje blaga nečlanom so ostale brezuspešne.
(Dalje prihodnjič)
0».	£ado
vljudno naznanja, da je
ofvoffil svojo
advcfeafsfeo pisarne
v Ljubljani, Šelenburgova ulica ši. 6« Telelon R-S8
Prodajna centrala za špirit
Finančni minister je v sporazumu s trgovinskim in kmetijskim ministrom odobril statute novo ustanovljene prodajne centrale za špirit, ki so jo morale osnovati po zakonu o izpremembah zakona o državni trošarini vse industrijske in kmetijske fabrike špirita in ki edino imajo pravico, da vrše vso prodajo špirita v državi in za izvoz v tujino. Poslovanje prodajne centrale je pod stalnim nadzorstvom komisarja finančnega ministrstva. Poslovni red centrale mora odobriti finančni minister in je sestaven del statutov. Prodajna centrala za špirit prodaja špirit le za gotov denar, ki ga je treba plačati naprej. Niti ena fabrika ali rafinerija špirita ne sme prodati niti najmanjše količine špirita brez naloga prodajne centrale. Vzdrževalne stroške centrale plačujejo fabrike sorazmerno po količini špirita, ki ga izdelujejo. Stroški se morajo v prodajno ceno vračunati tako, da prejme proizvajalec vsaj produkcijske stroške in primeren dobiček. Prodajna centrala nima drugih dohodkov ko prispevke fabrik. Statuti nato določajo, kateri so organi centrale, kako se vrše občni zbori in kako se volijo upravni in nadzorstveni odbori. Predsednik centrale more biti izvoljen tudi iz vrst nečlanov centrale. Vsak sklep centrale mora odolbriti finančni minister, ali pa ni veljaven. Centrala preneha, ko ni več zakonske potrebe za njen obstoj.
Pravilnik o mešanju špirita z bencinom
Finančni minister je izdal na podlagi zakona o državni trošarini pravilnik o mešanju špirita z bencinom. Po tem pravilniku se morajo vsi proizvodi destilacije mineralnih olj (sirov© nafte), ki se rabijo za pogon motorjev, mešati s špiritom in sicer na ta način, da se doda 800 gramom bencina ‘200 gramov špirita, ki mora imeti najmanj 99-6%. Bencin, ki ne služi za pogon motorjev, se sme uporabljati samo po posebnem dovoljenju finančnih ravnateljstev. Začenši s 1. oktobrom se sme za pogon motorjev prodajati le tako mešan bencin, kakor ga predpisuje pravilnik. Le za aeroplane je dovoljena uporaba čistega bencina. Pravilnik nato določa, kako se ima vršiti mešanje in kako se vrši kontrola. Špirit dobavlja samo prodajna centrala za špirit. Bencin se meša v posebnih obratih za mešanje. Od 1. decembra dalje je tudi uporaba nemešanega bencina prepovedana.
Že v 24 urah SK SS*Afe.
“ klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pore. s.uši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Šelenburgova ul. 3. Telelon št. 22-72.
HOTEL »METROPOL«
(Miklič), Ljubljana, vis-a-vis gl. kolodvora. Telefon 27-87.
Izvrstna restavracija in kavarna. — Na rai-polago velike, snažne sobe. zmerne cene. solidna postrežba.
Priporoča se F. MIKLIČ.
BANČNI POLOMI V ITALIJI
Iz Italije prihaja vest o novem polomil velike italijanske banke. Banka Istituto Nazionale v Piacenzi, ki je bila ustanovljena leta 1867, je morala vsled obupnega stanja poslov in panike vlagateljev ustaviti izplačila. Banka je spadala v vrsto' velikih bank in je imela 50 milijonov lir ustanovnega kapitala in 24 podružnic po vsej Italiji. V Piacenzi je nadalje bankrotirala Stara in zelo ugledna banka Raguzzi, ki je imela tudi 24 podružnic in 30 milijonov lir depozitov. Njena pasiva znašajo nad 40 milijonov lir, dočim aktiva le 15 milijonov.
CIKORIJA
Naš pravi domači izdelek!
IZVOZ HMELJA V FRANCIJO
Francosko kmetijsko ministrstvo je z dekretom od 21. t. m. odredilo globalni kontingent za uvoz hmelja v Francijo v višini 8000 kvintalov. Ta kontingent velja od 8. oktobra t. 1. do 8. oktobra 1933. Obenem je bil določen kontingent za uvoz ječmena v zrnu v višini 262.000 kvintalov in otrobov od vseh vrst žita v višini 253.000 kvintalov. Ti kontingenti pa veljajo do konca tega leta.
Za 1 dinar
lahko uporabiš britvico zopet kakor novo, katero sprejmem v brušenje. Sprejmem tudi vsa druga popravila in brušenja.
Se priporočam
R. Juvan, »oiar, Ljubljana
PreSernova ul. 18.
Po uradnih podatkih znaša prebitek v poljski trgovinski bilanci v mesecu avgustu 18,166.000 zlotih, ker je znašal izvoz
86,326.000	zlotih, uvoz pa le 67,460.000 zlo-, tih. V primeri s prejšnjim mesecem se je pclljska trgovinska bilanca znova zboljšala.
Madjarski trgovinski minister je odredil, da smejo uradi uporabljati za ogrevanje sob samo domač premog.
Ustanovlieno 1893 IVAN BRICELJ Teltfon šl. 3307
Stavbeni in pohištveni pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar
Dunajska cesta M.15 LJUBLJANA Gosposvetska c. it. 2 (dvorišča kavarne Evropa)
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točnaI'
Dr. Pi rčeva sladna Lava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Gospodje trgovci! Ponudile Bf. Pirčevo sfadno leavo Vašim odjemalcem 1
Vse fpgrovce opozarjamo
na Dopisno trgovsko šolo
Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči
vsakogar: knjigovodstvo, doplsje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angleščino, francoščino in ostale svetovne jezike
■Dfirekcifla. drž. želeizame /Vareš-Majd&li sprejema do 5. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 350 plošč pločevine; do 12. oktobra t. 1. pa glede dobave 2000 kg železa, 50 komadov steklenih tuljcev ter glede dobave svedrov.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 6. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg sladkorja; do 13. oktobra 1.1. pa glede dobave 2000 'kg jedilnega olja.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 350 kg cilinderskega olja, 300 kg strojnega olja, 700 kg vulkanskega olja in 200 kg tovorne masti.
Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 7. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg repičnega olja.
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 12. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave električnega materi-jala; do 1. novembra t. 1. pa glede dobave naprave za čiščenje kovinskih delov, zračenega kompresorja in ekshaustorja za prah.
Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 12. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave cevi; do 19. oktobra t. 1. pa glede dobave bakrenih vrvi.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi, glede dobave konjskih podkev in rašpel za kopita, 500 k v. in heraklith-plošč in 25 kg žebljev za iste, 10 komadov nepremočljivih rudarskih oblek ter glede dobave naprave za klozete.
Dne 4. oktobra t. 1. se bo vršila pri Upravi zavoda za izradu vojne odeoe v Beogra-
du licitacija glede dobave 150.000 komadov cinkastih gumbov.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava živil (zdrob, testenine, leča, krompir, zelje, čebula, mast, olje, kis, kava, čaj, sladkor, cikorija, marmelada itd.) se bo vršila potom javnih licitacij in sicer: Dne 5. oktobra t. 1. pri 36. pešadijskem polku v Varaždinu, dne 6. oktobra t. 1. pri 53. pešadijskem polku v Karlovcu, dne 7. oktobra t. 1. pri 8. konjeniškem polku v Čakovcu in dne 8. oktobra t. 1. pri Inten-danturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu.
Kavarna
ABOR
ki je z vsem komfortom na novo preurejena, se slavnemu občinstvu najvljudneje priporoča
Točijo se prvovrstna štajerska odprta vina
in odprto pivo
Točna postrežba Solidne cene
Ivan in Zofija Flerin
Češkoslovaška hmeljska statistika
Tajnik češkoslovaškega hmeljskega društva inž. Kasparek objavlja v »Narodnih listih« to statistiko o izvozu in domači potrebi češkoslovaškega hmelja.
O)
J
bt
N N
>
1926/27	160.952	634,948
1927/28	174.173	414,963
1928/29	132.032	260,515
1929/30	183.780	136,585
1930/31	181.320	101,218
1931/32	188.256	do 70,000
Iz statistike se posebno jasno vidi grozovit padec cene hmelju. Posledica tega je bila, da je bila Češkoslovaška leta 1926/27 pri izvozu hmelja aktivna za okoli 600 mir lijonov, danes pa pri večji količini izvoza komaj Se za 60 milijonov čeških kron.
f/j
o
c o
T3 O V O
J3
E 3
(D C >0 G
c c .55
34.048
45.827
57.968
63.220
123.680
58.744
Ure, zlatnina, optifni predmeti
L VII HAR
■JURIJANA. Sv. Petra cesta 36
Založba »Modre ptice«
Tej številki smo priložili prospekt Založbe Modre ptice, v katerem prinaša knjižni program za prihodnje leto. Modra ptica izdaja za svoje naročnike vsako leto štiri krasno opremljene knjige, prvovrstne prevode iz najboljše svetovne literature. Poleg teli štirih knjig pošilja svojim naročnikom še leposlovno mesečno revijo »Modro ptico« brezplačno. Ker so založ-bine publikacije vsebinsko in po opremi res lepe, ter program, za prihodnje leto najskrbneje izbran, priporočamo »Modro ptico« vsem svojim naročnikom in bralcem.
TRGOVCI! Širite »Trgovski listu.
MARIBORSKO SBJMSKO POROČILO
Na trg z dne 27. septembra je bilo prignanih: 11 konjev, 16 bikov, 115 velov, 271 krav in 15 telet. Povprečne cene so bile te: voli debeli Din 2'50—3'50, poldebeli l-50 do 1 75, plemenski 1—1-50, biki za klanje 2—2-75, krave klavne debele 1‘50—2-25, plemenske 1‘25—1150, za klobasarje 1 do 1-25, molzne 1-25—1-50, breje 1-25—1-50, mlada živina 2-50—3-75, teleta 3—4 za kg žive teže. Prodanih je bilo 311 glav, od teh za izvez v Italijo 11.
Mesne cene; Volovsko I. vrste Din 8 do 10, II. vrste 6—8, od bikov, krav, telic 4 do 5, telečje meso I. vrste 10—12, II. vrste 6 do 8, svinjsko meso sveže 10—14 za kg.
Javljamo, da je večletni ravnatelj bivše Kranj- j i ske hranilnice v Ljubljani, gospod
IVAN KRANJEC
v Beogradu 27. septembra 1.1. ob 1.40 po daljšem bolehanju v 69. letu svojega življenja umrl.
Pogreb je bil 28. t. m. ob 16. uri v Beogradu. Pokojniku ohranimo časten in trajen spomin.
Ljubljana, dne 30. septembra 1932.
Hranilnica Dravske banovine, Ljubljana prej Kranfska Hranilnica.
Priznano dobre
nagvebne lučice
velike in male, znamke „ZORA*' dobite zopet pri tvrdki
Dolničar Hichlev, JDjublfana
Zvonarska ulica
reg. z. z o. z.
KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE, STRACE, JOURNALE I SOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-[| NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
FRANC BERGANT
Dravlje 108
poleg nove šole v Zg. Šiški
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih In podanih
načrtih
& Co.
Kimovec
d. z o. z.
trgovina s stroji, gospodarskimi, tehničnimi in športnimi predmeti, gramofoni in ploščami
agentura in Lomisija
LJUBLJANA
Tržaško cesta ii. 10
[EU ALBERT
mizarstvo
Zg. Šiška štev. 209
(pri Remizi) — Telefon 22-97
prevzema vsa stavbna in pohištvena dela.
Za solidno izvršitev jamči
^rgovd in industrifciJ
Tggcvsfei lisi
se priporoča za
inaeviranfel
w VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V L | U B L | A M I
priporoča Špecerijsko blago, več vrst žganla. moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom Telefon št 2606 Ceniki n« razpolago!
IVAN JAVORNIK
Mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa
Lastni Izdelki In moderna hladilnica
LJUBLJANA, Domobransko cesta 7 Stojnica Šolski drevored
Poleg Zmaiskega mosta - Telef. 31-57, 27-03 Podružnica Wollova ul.12
^NV\\\\\
mm
ifr.
N	A	e r	T E	I	N
Z	u	KAD		B	K
1	Z	V R	Š U	1	E
S	T	A V	B E	N	O
p	O	U J	E T	J	E
STAVBENIK
FURLAN-KUNAVER
UUBUANA, Rimska cesta 13 Nasveti v pisarni bresplaini
UMETNO VRTNARSTVO
nagrobni venci, razne vrtnice, vsakovrstne rože — cvetlice lončenice itd.
ČEH, Ljubljana VII, Gasilska c. 14
Motvoz Grosuplje
«floma2 slovenski izdelek -s- Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in mama J. «L ^
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgov&ko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljulbljana.