KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
84.
kos.
V LJUBLJANI, dne 19. oktobra 1935.
Letnik
VI.
VSEBINA:
564. Pravilnik o izplačevanju invalidskih prejemkov in voditvi evidence o uživalcih invalidskih prejemkov.
565. Navodila k pravilniku za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov.
566. Popravek glede obrazcev v pravilniku za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov.
567.	Odločba o zdravniških vzorcih.
.5,68. Taksa na karte za igranje.
569. Oprostitev od taks na potrdila.
570. Telefonski promet.
57!. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev.
Uredbe osrednje vlade.
564.
Na osnovi § 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave in sporazumno z ministrom za finance predpisujem lale
pravilnik
o izplačevanju invalidskih prejemkov (invalidnine, invalidske podpore, denarne pomoči in dodatka za nego) in voditvi evidence o uživalcih invalidskih prejemkov.*
Splošni del.
Člen 1.
Invalidski prejemki se smejo izplačevali osebam, katerim so prisojeni ni priznani z odločbo višjega invalidskega sodišča, in v zneskih, ki so določeni s temi odločbami, iu sicer samo po pooblastitvi ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
Obenem z invalidskimi prejemki se izplačujejo tudi draginjske doklade, če in kolikor imajo dotični uživalci invalidskih prejemkov pravico do doklad po veljavnih predpisih o izplačevanju teh doklad.
Člen 2.
Višje invalidsko sodišče pošilja svoje odločbe o prisojenih invalidskih prejemkih tako za uživalce invalidskih prejemkov kakor tudi za pristojne finančne direkcije ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
Te odločbe pošilja višje invalidsko sodišče v treh enakih izvodih, enega za ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, enega za finančno direkcijo in enega za uživalca; temu vroči to odločbo finančna direkcija
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. junija 1935, Št. 130/XXXII/321. — (Pripomba uredništva: Obrazci št. 1 do 18, navajani v tem pravilniku, še niso objavljeni y ^Službenih novinaiu.)
proti potrdilu bodisi neposredno bodisi po pristojni davčni upravi.
Samo po tej poti vročene odločbe se smejo jemati v delo.
Člen 3.
Pooblastitev za izplačevanje invalidskih prejemkov daje minister za socialno politiko in narodno zdravje pristojnim finančnim direkcijam za tiste osebe, ki so vpisane na osnovi odločbe višjega invalidskega sodišča kot uživalci invalidskih prejemkov v kontrolnike pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
i o pooblastilo mora obsegati vse podatke, označene v obrazcu št. 1.
Člen 4.
Pristojne finančne direkcije smejo izplačevati invalidske prejemke samo in zgolj na osnovi pooblastitve ministra za socialno politiko in narodno zdravje, in to, ko so vpisale predhodno uživalca invalidskih prejemkov v svoje kontrolnike.
Prav tako ne smejo davčne uprave in občinske uprave, če izplačuje finančna direkcija invalidske prejemke po njih, izplačevati teh brez predhodne odobritve finančne direkcije in preden no vpišejo uživalca invalidskih prejemkov v svoje kontrolnike.
Odobrilo finančne direkcije, naj izplačuje davčna uprava, odnosno občinska uprava, mora obsezati vse podatke, označene v obrazcu št. 2.
Člen 5.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje vodi občni in posebni (specialni) kontrolnik uživalcev invalidskih prejemkov.
Občni kontrolnik se vodi v obliki kartoteke v strogo abecednem redu (latinska abeceda) po priimkih in imenih uživalcev in obseza vse uživalce invalidskih prejemkov na ozemlju vse države; posebni kontrolnik pa se vodi v časovnem vrstnem redu v vezanih knjigah in obseza vse uživalce invalidskih prejemkov v območju po-edino finančne direkcije.
Občni kontrolnik obseza podatke po obrazcu št. 3.
Posebui kontrolnik obseza podatke po obrazcu št. 4.
Člen -6.
Finančne direkcije vodijo v svojem občnem odseku kontrolnik uživalcev invalidskih prejemkov za vse svoje območje v obliki kartoteke in v strogo abecednem redu (latinska abeceda) po priimkih in imenih uživalcev po obrazcu št. 3.
Prav tako vodijo finančne direkcije, ki ne izplačujejo invalidskih prejemkov neposredno, marveč po davčnih upravah, odnosno po občinskih upravah, za te uživalce podpor v občnem odseku svoj posebni kontrolnik o njih po obrazcu št. 4, razdeljen na vezane knjige po davčnih upravah.
Finančne direkcije, ki izplačujejo invalidske prejemke in doklade neposredno bodisi pri svoji blagajni ali pa po Poštni hranilnici, vodijo se dalje v računovodstve-nem odseku za te uživalce podpore likvidacijske liste za invalidnino po obrazcu št. 26 člena 119. pravilnika za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagajniško poslovanje davčnih uprav št. 165.000/11 iz 1. 1930*
Člen 7.
Davčne uprave vodijo za uživalce invalidskih prejemkov, in sicer tako za tiste, ki jih same neposredno izplačujejo, kakor tudi za tiste, ki jih izplačujejo po občinskih upravah, še dalje kontrolnik po obrazcu št. 26 k pravilniku za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagajniško poslovanje davčnih uprav št. 165.000/11 iz 1. 1930.*
Ta kontrolnik vodijo davčne uprave ločeuo po občinah.
Člen 8.
Občinske uprave vodijo za uživalce invalidskih prejemkov, bi jih izplačujejo po predpisih člena 119. pravilnika za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij št. 165.000/11 iz 1. 1930.,* kontrolnik o njih po obrazcu št. 26 k navedenemu pravilniku.
Člen 9.
Raču no vodstveni odseki finančnih direkcij, davčne uprave in občinske uprave vodijo poleg kontrolnikov tudi registre o uživalcih invalidskih prejemkov, ki jih izplačujejo, v abecednem redu po obrazcu št. 5.
Člen 10.
Uživalci invalidskih prejemkov se vpisujejo v kontrolnike:
a) pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje na osnovi odločbe višjega invalidskega sodišča;
b) pri finančnih direkcijah na osnovi naredbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in po tem poslanih odločb višjega invalidskega sodišča;
c) pri davčnih upravah na osnovi naredbe finančne direkcije in odločb višjega invalidskega sodišča, poslanih obenem s to naredbo;
č) pri občinskih upravah na osnovi naredbe davčnih uprav in odločb višjega invalidskega sodišča, poslanih obenem s to naredbo,
Naredba ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, naj vpiše finančna direkcija uživalca invalidskih
* »Službeni list« št. 73/11 in 531/71 iz 1. 1931., št. 678.105 iz 1. 1933.
prejemkov v kontrolnik, se izda obehem z izplačilno pooblastitvijo iz člena 3. tega pravilnika po obrazcu št. 1.
Naredba finančne direkcije, naj vpiše davčna uprava uživalca invalidskih prejemkov v kontrolnik, se izda obenem z izplačilno pooblastitvijo iz člena 4. tega pravilnika po obrazcu št. 2.
Davčne uprave izdajo občinskim upravam naredbo za vpis uživalca invalidskih prejemkov v kontrolnik na osnovi naredbe, ki jo dobe od finančne direkcije.
Člen 11.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje
pritisne, ko dobi odločbo o prisojeni podpori po členu 2. tega pravilnika in vpiše uživalca invalidskih prejemkov v svoje kontrolnike, na vse rri izvode odločbe žig naslednje vsebine:
»Vpisano .v OK, črka , S. k. št.................... ministrstva
za socialno politiko in narodno zdravje radi izplačevanja pri finančni direkciji v .........................«.
Nato se izda odločba po obrazcu št. 6, izplačilna pooblastitev finančni direkciji in naredba za vpis v kontrolnik po obrazcu št. 1.
Občni odsek finančne direkcije vpiše, ko prejme prednjo naredbo, uživalca invalidskih prejemkov v občni kontrolnik (kartoteko) po obrazcu št. 3 in postopa takole:
a) Če se naj opravljajo izplačila po računovodstvu finančne direkcije, pritisne na obe odločbi žig: »Vpisano v OK, črka , finančne direkcije v.....................za izplačevanje pri računovodstvu te direkcije« in izda računo-vodstvenemu odseku naredbo za izplačevanje po Poštni hranilnici.
b) Če se naj opravljajo izplačila po davčnih upravah, odnosno po občinskih upravah, pritisne na obe odločbi žig: »Vpisano v OK, črka ........, finančne direkcije v
..............za	izplačevanje	po	davčni	upravi	v	 «.
Ko se vpišeta nato odločbi tudi v posebni kontrolnik invalidskih prejemkov pri dotični davčni upravi po obrazcu št. 4 in se pritisne na obe odločbi žig: »Vpisano v
kontrolnik za davčno upravo v  	 pod	št.«,
pošlje obe odločbi davčni uprgvi z naredbo po obrazcu št. 2.
Računovodstvo finančne direkcije osnuje, ko dobi izplačilno naredbo in odločbo, za tega uživalca likvidacijski list, vpiše vanj vse potrebne podatke, vpiše uživalca tudi v register, pa pritisne na odločbi žig: »Likvidacijskega lis^a finančne direkcije v .....!  .............:......:.....»
št.......... , registra št...........«.
Nato vroči uživalcu en izvod odločbe višjega invalidskega sodišča z vročilnico (na recepis), ki jo overovljeno pošlje po občnem odseku finančne direkcije pristojnemu invalidskemu sodišču divizijske oblasti.
Ko dobi davčna uprava naredbo za vpis v kontrolnik in izplačevanje z odločbami o prisojeni podpori vred, vpiše odločbo v kontrolnik, ki ga vodi po čl. 7., pritisne na obe odločbi žig: »Likvidacijski list davčne uprave
v........................   št.....-........,	registra	št........,
za izplačevanje pri (davčni upravi ali občinski upravi v........................  )<•
Če opravlja izplačila davčna uprava po občinski upravi, obvesti o tem dotično občinsko upravo in ji pošlje vse potrebne podatke za vpis v kontrolnik pri občinski upravi.
Ko vroči davčna uprava odločbo uživalcu, pošlje vročilnico (recepis o vročitvi) po ofepnem odseku finančne
direkcije pristojnemu invalidskemu sodišču divizijske oblasti.
Vpis v kontrolnik potrdita s svojim podpisom:
a) pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje šef invalidskega odseka, odnosno referent, ki se za to odredi, in urednik, ki vodi kontrolnike;
b) pri finančni direkciji šef občnega odseka in uradnik, ki vodi občni kontrolnik (kartoteko) in posebni kontrolnik po davčnih upravah, odnosno šef računovod-stvenega odseka in uradnik, ki vodi likvidacijske liste in register;
c) pri davčni upravi šef davčne uprave in kontrolor.
Ko opravi računovodstveni odsek finančne direkcije,
odnosno davčnih uprav vpis v kontrolnik, obvesti o tem s posebnim spisom občni odsek finančne direkcije in navede številko likvidacijskega lista in registra.
Ko dobi občni odsek to poročilo, vpiše potrebne podatke v svoje kontrolnike in obvesti o tem tudi s posebnim spisom ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ki vpiše potrebne podatke v svoje kontrolnike.
Člen 12.
V kontrolnikih pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje morajo biti pri vsakem uživalcu invalidskih prejemkov čitno navedene številke kontrolnikov, pod katerimi se vodi dotični pri finančni direkciji, računovodstvenem odseku finančne direkcije ali davčni upravi.
V kontrolnikih pri občnem odseku finančne direkcije morajo biti pri vsakem uživalcu čitno navedene številke kontrolnikov, pod katerimi se vodi uživalec pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, računovodstvenem odseku ali davčni Upravi.
V likvidacijskem listu pri računovodstvenem odseku dotične davčne uprave mora biti pri vsakem uživalcu navedena številka kontrolnika, pod katero se vodi v kontrolniku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in pri občnem odseku finančne direkcije.
Vse dopisovanje, ki se nanaša na invalidske prejemke in uživalce glede izplačevanja, preselitve k drugi blagajni, njih ukinitve itd., mčd ministrstvom za socialno politiko in narodno zdravje, finančnimi direkcijami in davčnimi upravami se vrši po občnem odseku finančne direkcije in mora vedno kazati na številke kontrolnikov in likvidacijskih listov in registrov teh ustanov.
Brez tega se ne more zahtevati nikakšna odobritev izplačil ali izprememb.
Člen 13.
Če se preseli uživalec iz okoliša izplačilne blagajne v okoliš druge izplačilne blagajne, se postopa takole:
a) Če se seli uživalec podpore v drugo občino v okolišu iste davčne uprave, izvrši preselitev davčna uprava sama s potrebnimi ugotovitvami v Invalidskem kontrolniku za dotični občini in izda o tem potrebne naredbe občini, odkoder se uživalec seli, in občini, kamor se seli.
b) Če se seli uživalec podpore v okoliš druge davčne uprave, toda v območju iste direkcije, predloži uživalec podpore davčni upravi, v katere okolišu je dotlej bil in invalidske prejemke dobival, vlogo in prosi prenos na-daljnjega izplačevanja na drugo izplačilno blagajno.
Davčna uprava pošlje prošnjo za ta prenos izplačevanja na drugo davčno upravo po obrazcu št. 7 svoji finančni direkciji in priloži k prošnji tudi izvirno od-
ločbo o prisojeni podpori, po kateri se je podpora dotlej izplačevala, overovljen prepis te odločbe pa obdrži pri svojih spisih o tej invalidnini.
V prošnji za prenos se morajo navesti vsi podatki, predpisani v navedenem obrazcu.
Ko dobi občni odsek finančne direkcije to prošnjo, izda o tem kratko odločbo po obrazcu št. 8, zapiše potrebne pripombe v kontrolna obrazca št. 3 in 4, kjer se je uživalec dotlej vodil, vpiše potrebne podatke v posebni kontrolnik dotične davčne uprave, v katere okoliš odhaja, izda tej upravi potrebno naredbo po obrazcu št. 9, in ji pošlje tudi izvirno odločlro o prisojeni podpori, po kateri se naj izplačevanje opravlja, davčni upravi pa, ki je zaprosila prenos, izda naredbo po obrazcu št. 10.
c)	Če se seli uživalec v območje druge finančne direkcije, poda vlogo o tem izplačilni blagajni, davčni upravi, če dobiva invalidske prejemke po njej ali po občinski upravi, ali pa finančni direkciji, če prejema invalidske prejemke pri tej ali po Poštni hranilnici.
Če je naslovljena prošnja na davčno upravo, pošlje ta prošnjo finančni direkciji po obrazcu št. 7; vanj vpiše vse predpisane podatke in priloži tudi izvirno odločbo o prisojeni podpori, katere overovljeni prepis obdrži pri svojih spisih.
Finančna direkcija pošlje ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje prošnjo za ta prenos po obrazcu št. 11, ki ga izpolni z vsemi potrebnimi podatki in mu priloži izvirno odločbo o prisojenih invalidskih prejemkih, v svojem posebnem invalidskem kontrolniku pa to prošnjo v dotični partiji zaznamuje. Hkratu izda davčni upravi naredbo o začasni ustavitvi izplačil po obrazcu šl. 12.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje izda na osnovi prednje prošnje odločbo po obrazcu št. 13, in vpiše, ko vnese v občni kontrolnik potrebne podatke, v posebni invalidski kontrolnik za direkcijo, odkoder se seli, potrebne podatke o tej preselitvi, v kontrolnik za direkcijo, kamor se seli, pa vpiše vse potrebne podatke iz odločbe, kažoč v kontrolniku za direkcijo, odkoder se seli, na kontrolnik za direkcijo, kamor se seli, pri tej pa na kontrolnik direkcije, odkoder se seli, izda nato naredbo direkciji, odkoder se seli, po obrazcu št. 15, prav tako pa pooblastitev direkciji, kamor se seli, po obrazcu St. 14 in priloži tudi odločbo o prisojeni podpori v izvirniku, po kateri naj se izplačevanje vrši.
Finančna direkcija, odkoder se je preselitev izvršila, izvede, ko prejme naredbo po obrazcu št. 15, to v dotični partiji v svojih kontrolnikih (obrazca št. 3 in 4) in jo odstopi s svojo naredbo po obrazcu št. 16 davčni upravi, odkoder se je preselitev izvršila, v zvezi z naredbo O; začasni ustavitvi tega izplačevanja, že [>oslano tej upravi.
Davčna uprava priloži te naredbe spisom teh uživalcev, ko jih predhodno v svojem kontrolniku zaznamuje.
Finančna direkcija, kamor se je preselitev izvršila, l>ostopa takole:
a)	Če izplačuje te prejemke po davčni upravi, odnosno občinski upravi, vpiše po podatkih, dobljenih od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, in po odločbi o prisojeni podpori vse potrebne podatke v občni invalidski kontrolnik obrazec št. 3 in v posebni kontrolnik št. 4 za dotično davčno upravo, v katere okolišu l>o uživalec podpore živel, izda naredbo davčni upravi po obrazcu st. 9 z vsemi podatki v njem in ji pošlje obenem tudi odločbo o prisojenih invalidskih prejem-
kih v izvirniku; davčna uprava pa postopa dalje kakor po členu 11. tega pravilnika.
b)	Ce naj izplačuje to podporo direkcija sama pri svoji blagajni ali po Poštni hranilnici, vpiše občni odsek po prejemu pooblastila od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje to pooblastilo v občni kontrolnik, izda potrebno naredbo računovodstvu, ki osnuje za tega uživalca podpore likvidacijski list z vsemi potrebnimi podatki in opravlja izplačila v mejah pooblastitve, dobljene od občnega odseka po izvirni odločbi, ki je bila priložena pooblastilu. Ce se izvrši preselitev od finančne direkcije, ki je opravljala izplačilo invalidskih prejemkov pri svoji blagajni ali po Poštni hranilnici, k drugi finančni direkciji, je postopati smiselno po zgoraj navedenem primeru.
Člen 14.
Ce se zahteva naredba za izplačilo zaostalih invalidskih prejemkov kot obveznosti iz prejšnjih let, je postopek tale:
Davčne uprave ugotove, preden predlože spiske ali priznanice svoji direkciji, glede dotične terjatve, ali izdatek pristoji in kaj je oviralo, da se izplačilo ob svojem času ni izvršilo; po ugotovitvi točnosti in pojasnila, zakaj se izplačilo ob svojem času ni izvršilo, predloži dotične listine svoji pristojni direkciji. Pri vsakem uživalcu, za katerega se zahteva izplačilo obveznosti iz prejšnjih let, je treba označiti številke invalidskih kontrolnikov skladno s členom 12. tega pravilnika, v lastni invalidski kontrolnik pa zaznamovati, pod katero številko in datumom, za kateri čas in znesek se zahteva izplačilo.
Ko prejme finančna direkcija dotične listine, ugotovi točnost obračuna in preizkusi iz svojega kontrolnika, ali je ta uprava pristojna, zahtevati izplačilo te zaostale invalidnine, in ali ni to izplačilo bilo že prej zahtevano; ko to ugotovi, vpiše v kontrolnik pri vsakem uživalcu
podpore Fd št................ in	datum,	znesek vsote in za
kateri čas se zahteva izplačilo od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pregleda, ko dobi od finančne direkcije zaprosilo za odredbo izplačila invalidskih prejemkov kot obveznosti iz prejšnjih let, po svojih kontrolnikih glede na že označene številke, ali ni izplačilo za isti čas kakšni blagajni že odrejeno in ali se obrača pristojna finančna direkcija za to izplačilo; ko vse to ugotovi, zaznamuje to terjatev v kontrolniku pri vsaki osebi z označbo svoje številke vložnega zapisnika in datum, vsoto, ki se zahteva, in za kateri čas.
Ko sta se izposlovala za to izplačilo potrebni kredit in pristojna odobritev za izplačilno naredbo, se izdela potrebna naredba za finančne direkcije, naj to izplačilo opravijo; nato pa se zapiše invalidski kontrolnik pri vsakem takem uživalcu pod že zapisano ugotovitev o tej terjatvi ugotovitev o odredbi tega izplačila z označbo izplačilne naredbe po številki in datumu. Da je ta ugotovitev v kontrolniku opravljena, se označi v izplačilni listini sami, ki jo potrdi za to odrejeni uradnik. Šele tedaj se izdajo potrebne naredbe za to izplačilo.
Ko dobe finančne direkcije te izplačilne naredbe, zapišejo na podoben način v svojih kontrolnikih potrebno ugotovitev, da je to izplačilo odrejeno, in jo pošljejo v izplačilo davčni upravi, ki to opravi in zapiše pri prej v kontrolniku zapisani ugotovitvi o zahtevi, da se odobri to izplačilo, apdatk.e o izvršenem izplačilu,
Na isti način so postopa tudi pri prošnjah za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let tistih uživalcev, ki jih izplačujejo finančne direkcije neposredno pri svoji blagajni, odnosno po Poštni hranilnici.
Na zahtevo nepristojne blagajne se odobritev izplačila ne more in ne sme izdati.
Clen 15.
Izplačilne blagajne: davčne uprave glede izplačil, ki jih opravljajo neposredno ali po občinskih upravah, in finančne direkcije glede izplačil, ki jih opravljajo neposredno ali po Poštni hranilnici, obveste ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje s posebnim spisom, brž ko nastopi primer, označen v zakonu o prestanku pravice vsakega poedinega uživalca do invalidskih prejemkov po odločbi o prisojenih invalidskih prejemkih.
V spisu je označiti številko kontrolnika davčne uprave, številko kontrolnika finančne direkcije in številko kontrolnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Nato uživalčev priimek in ime, številko odločbe o prisojenih invalidskih prejemkih, po kateri so te ugasnile, znesek prisojenih prejemkov, kdaj je prestala pravica do teh in zakaj.
Ta poročila pošljejo davčne uprave svojim finančnim direkcijam, te pa jih predlože, ko vpišejo v kontrolnik potrebne podatke, ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
Po prejemu poročil se pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje izvede po kontrolnikih pre-stanek teh izplačil.
Člen 16.
Da se vodijo kontrolniki invalidov točno, redno in tekoče, nadzirajo neposredno, in sicer:
a) pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje za to odrejeni referent in šef invalidskega odseka;
b) pri finančnih direkcijah šef občnega odseka in finančni direktor, pri računovodstvu finančne direkcije šef računovodstvenega odseka;
c) pri davčnih upravah in občinskih upravah šef davčne uprave.
Prehodne določbe.
Člen 17.
Kontrolniki, predpisani s tem pravilnikom, se osnujejo pri ,ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in pri finančnih direkcijah takole:
I.	Posebni kontrolnik po obrazcu št. 4.
a)	Občinske uprave sestavijo spiske vseh uživalcev invalidskih prejemkov, katere izplačujejo neposredno, po obrazcu št. 17. Spiske sestavijo po kontrolnikih uživalcev, in to v treh enakih izvodih.
Ob koncu spiska postavijo potrdilo tele vsebine: »V ta spisek uživalcev invalidskih prejemkov so vpisani vsi potrebni podatki po navodilu za njegovo izpolnitev in so vsi ti podatki natančno vzeti iz listin, po katerih se opravljajo izplačila«. To potrdilo podpišejo predsednik občine, delovodja in starešina vsakega sela.
. b) Davčne uprave sestavijo spiske vseh uživalcev invalidskih prejemkov, katere izplačujejo neposredno, po obrazcu št. 17 k temu pravilniku.
Če katere občine doslej niso vodile kontrolnikov za uživalce invalidskih aveifiiakov, ki se izplačevali, se-
stavi za te uživalce spiske davčna uprava, v katere okolišu so dotične občine.
Davčne uprave sestavijo tudi spiske iz prvega odstavka in iz drugega (če je kaj lakih primerov), v treh enakih izvodih.
Na spiske, ki jih sestavijo davčne uprave, zapišejo te potrdilo naslednje vsebine: »Da so v ta spisek vpisane vse osebe, katerim se izplačujejo invalidski prejemki pri blagajni te uprave, in da so vpisani podatki za vsako teh oseb natančno iz listin, po katerih se izplačila vrše, potrjujejo in overavljajo šef, blagajnik in likvidator davčne uprave (kontrolor).c
c)	Finančne direkcije sestavijo spiske za vse uživalce, katere neposredno izplačujejo pri svoji blagajni ali po Poštni hranilnici, po obrazen št. 17 k temu pravilniku.
Na koncu spiska zapiše direkcija potrdilo, kakor davčne uprave; potrdilo podpišejo finančni direktor, šef občnega odseka, šef računovodstvenega odseka in dva uradnika, ki sta ga primerjala.
Občinska oblastva pošljejo sestavljene spiske uživalcev v treh izvodih svoji pristojni davčni upravi, ki primerja v spiske vpisane podatke s svojim kontrolnikom in po ugotovitvi točnosti vpisanih podatkov na spiskih potrdi, da je v spisku navedene podatke primerjala s podatki v svojem kontrolniku in ugotovila, da je spisek pravilno in točno sestavljen in da so vanj vpisani podatki točni.
To potrdilo podpišejo šef davčne uprave in dva uradnika, ki sta spiske primerjala in ugotovila točnost.
Nato predlože dva izvoda spiska s spiskom, ki ga je sestavila davčna uprava, tudi v dveh izvodih svoji pristojni finančni direkciji s pregledom vseh spiskov.
Davčna uprava mora predložiti te spiske svoji finančni direkciji hkratu za vso svojo teritorialno pristojnost; tiste uprave pa, ki imajo v teritorialni pristojnosti dva ali več srezov, pošljejo spiske tudi hkratu, toda s posebnim pregledom spiskov po srezih.
Ko prejmejo finančne direkcije te preglede s spiski, preizkusijo, ali so poslale davčne uprave spiske uživalcev iz vsega območja, in opravijo po teh spiskih vpise v svoj posebni kontrolnik po davčnih upravah, zapišejo v za to določeni stolpec številko vsakega kontrolnika in predložijo po opravljenem vpisu vseh uživalcev podpore v posebni kontrolnik spiske s pregledi vred ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
Prav tako predlože finančne direkcije ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje tudi spiske, ki jih sestavijo za tiste uživalce, ki jih izplačujejo neposredno, tudi v dveh izvodih.
Clen 18.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, invalidski odsek, osnuje v vezanih knjigah kontrolnik po obrazcu št. 4, za vsako finančno direkcijo po eno ali več knjig. Zaporedne številke v kontrolniku se morajo zapisovati v časovnem vrstnem redu, neglede na to, koliko knjig ima kontrolnik uživalcev za teritorialno pristojnost finančne direkcije, tako da se zaporedne številke pri isti finančni direkciji nikakor ne ponavljajo.
Ko se dobe spiski uživalcev podpore od finančne direkcije enega sreza, se vpišejo potrebni podatki v kontrolnik v časovnem vrstnem redu po občinah tega sreza, nato pa uživalcev iz sreskega kraja.
Pri vpisu podatkov v invalidski kontrolnik pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se mora
vpisati v odrejeni stolpec spiskov, iz katerih se podatki v kontrolnik vpisujejo, številka kontrolnika, pod katero je vpisan uživalec podpore v kontrolnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Ko so vpisi v kontrolnik uživalcev,iz enega sreza, popolnoma opravljeni, se vrne po en izvod spiskov, po katerih so se vpisovali v kontrolnik, dotični finančni direkciji.
Finančna direkcija postopa, ko prejme od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje spiske uživalcev v smislu predhodnega člena, takole:
a) Za uživalce invalidskih prejemkov, ki jih ne izplačuje neposredno pri svoji blagajni, odnosno po Poštni hranilnici, in ki jih je že vpisala v posebne invalidske kontrolnike po obrazcu št. 4, vpiše iz spiskov, dobljenih od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, pri vsakem vpisanem uživalcu številko kontrolnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Kontrolniki po davčnih upravah pri finančni direkciji morajo biti zaznamovani z zaporednimi številkami v časovnem vrstnem redu, neglede na to, iz koliko knjig so sestavljeni, tako da se zaporedna številka kontrolnikov ene davčne uprave ne sme ponavljati. Ko se vpišejo v kontrolnik vsi uživalci enega sreza, odnosno iz teritorialne pristojnosti te davčne uprave, se pošljejo spiski, iz katerih se je opravil vpis v kontrolnik, pristojni davčni upravi.
b) Za uživalce, ki jih izplačuje finančna direkcija neposredno pri svoji blagajni ali po Poštni hranilnici, označi, ko dobi spiske od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, na vsakem likvidacijskem listu, ki ga vodi za vsakega uživalca, vidno številko kontrolnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, pod katero je pri njih dotični v kontrolnik vpisan.
Davčne uprave označijo, ko dobe od finančne direkcije spiske uživalcev podpore za svoje ozemlje, kakor je navedeno v prednjem členu, iz teh spiskov v svojih kontrolnikih pri vsakem uživalcu na vidnem mestu številko kontrolnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in številko kontrolnika finančne direkcije, pod katerima je dotični uživalec vpisan. Nato po-šljejo spiske občinskih uprav dotičnim občinskim upravam z naredbo, naj vpišejo tudi one v svojih kontrolnikih, ki jih morajo voditi po členu 6. tega pravilnika, pri vsakem uživalcu številko kontrolnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, številko kontrolnika finančne direkcije in številko kontrolnika davčne uprave, pod katerimi je uživalec podpore pri njih v kontrolnik vpisan.
II.	Občni kontrolnik po obrazcu št. 3 pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in pri občnem odseku finančnih direkcij.
\ ' e ,|1	,	,	.1	'	■	•
Člen 19.
Davčne uprav© osnujejo za uživalce invalidskih prejemkov svoje teritorialne pristojnosti, katere izplačujejo neposredno ali po občinskih uradih, takoj, ko pošljejo spiske uživalcev podpore v dveh izvodih finančni direkciji, kakor je to določeno v členu 17. tega pravilnika, po tretjem izvodu spiska teh uživalcev iz njih okoliša kartoteko po obrazcu št. 3 in jo razvrste v strogo abecednem redu (latinska abeceda) po priimkih in imenih uživalcev.
Po tako urejeni kartoteki osnujejo register vseh uživalcev podpore svojega okoliša in izdelajo spisek vseh uživalcev v okolišu davčne uprave po obrazcu št. 18 v strogo abecednem redu po priimkih in imenih uživalcev.
Tako sestavljene spiske pošljejo v dveh izvodih s kartoni, odnosno listki, urejenimi strogo po abecedi kakor spisek, svoji finančni direkciji.
Število listov in zaporedne številke spiskov morajo ustrezati številčnemu stanju uživalcev podpore po spiskih, predloženih finančni direkciji po členu 17. tega pravilnika.
Po abecednih spiskih in kartonih, dobljenih od poedinih davčnih uprav in računovodstvenih odsekov, sestavijo finančne direkcije svoj občni kontrolnik uživalcev invalidskih prejemkov iz vsega svojega območja v obliki kartoteke v strogo abecednem redu po priimkih in imenih uživalcev.
Po sestavitvi tega kontrolnika (kartoteke) z vsemi potrebnimi podatki izdelajo spisek v strogo abecednem redu in ga predlože ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje obenem s kartoni (listki), prejetimi od davčnih uprav in računovodstvenih odsekov in urejenimi v strogo abecednem redu po priimkih in imenih uživalcev.
Rok za sestavitev teh spiskov in za njih odposlatev ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje s kartoteko vred odredi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za vsako poedino finančno direkcijo, ki zaprosi, da bodi rok daljši ko tri mesece od uveljavitve tega pravilnika.
Po tako urejeni kartoteki, dobljeni od vseh finančnih direkcij, osnuje ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje svoj občni kontrolnik uživalcev invalidskih prejemkov kot kartoteko v strogo abecednem redu po priimkih in imenih (obrazec št. 3).
Clen 20.
Ko prejme spiske uživalcev od vsake finančne direkcije po Členu 17. in jih vpiše v posebni invalidski kontrolnik po členu 18. tega pravilnika, preizkusi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po dvojnikih spiskov, prejetih od finančnih direkcij, točnost podatkov o številki in datumu odločbe o prisojenih prejemkih in njih znesku pri vsakem uživalcu, ki so nm priznani invalidski prejemki po invalidskem zakonu iz 1. 1929. in poznejših izpremembah in dopolnitvah.*
Ta preizkus se opravi po odločbah, dobljenih od višjega invalidskega sodišča.
Ko tako ugotovi natančnost teh podatkov, preizkusi, ali ni kateremu uživalcu invalidnina že prej odkupljena, pa mu je bila zopet prisojena; ko pa to pregleda, vrne spisek (drugi izvod), če se ugotovi, da je vse v redu, finančni direkciji z generalno pooblastitvijo v smislu člena 3. tega pravilnika radi nadaljnjega izplačevanja.
Glede oseb, o katerih se s tem preizkusom ugotovi, da niso ali da so iz kateregakoli razloga prestali biti uživalci invalidskih prejemkov, odredi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje glede vsake take osebe s posebnim spisom, naj finančna direkcija nadaljnja izplačila ustavi in ukrene, česar je treba.
Po teh odredbah morajo finančne direkcije nujno postopati in predložiti ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje potrebna poročila.
Člen 21.
Občno kontrolo uživalcev invalidskih prejemkov izvrši ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje
* »Uradni list< št. 326/81 iz 1. 1929., št. 30/9 iz
1. 1929./1930. in »Službeni list< št. 207/35 iz 1. 1930.
tako, da preizkusi, ko osnuje občni kontrolnik v obliki kartoteke, ali se istemu uživalcu ne opravljajo izplačila pri dveh različnih blagajnah (finančnih direkcijah); če to ugotovi, jzda naredbo glede vsake osebe s posebnim spisom, naj finančni direkciji taki osebi izplačila ustavita in ukreneta, česar je treba.
Po teh odredbah morata finančni direkciji nujno postopati in predložiti ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje potrebna poročila.
Na isti način izvrše tudi finančne direkcije kontrolo radi ugotovitve, ali se ne opravlja izplačilo enemu uživalcu pri dveh ali več blagajnah v njih območju, in ukreniti po ugotovitvi takega primera, česar je treba.
Člen 22,
Dosedanjim uživalcem invalidskih prejemkov izplačujejo finančne direkcije prejemke po svojih kontrolnikih in listinah, ki so jih doslej imele na razpolago, dokler ne. dobe overovljene spiske in pooblastitve od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v smislu člena 20. tega pravilnika.
Člen 23.
Uživalci invalidskih prejemkov, katerim se ti izplačujejo na osnovi predpisa odločbe o prisojenih prejemkih, morajo v roku, ki ga jim določi izplačilna blagajna, predložiti na vpogled izvirne odločbe, po katerih dobivajo invalidske prejemke. Izplačilna blagajna pritisne' na izvirno odločbo žig: »Po tej odločbi se vrše izplačila
pri finančni direkciji v ..................................  pri
njeni blagajni ...........................,	po davčni upravi
v .............................,	pri ministrstvu za socialno
politiko in narodno zdravje K. št.  ........., finančni direkciji K. št davčni upravi v ..................
K. št <.
To ugotovitev podpišeta likvidator in šef računovodstva glede izplačil pri finančnih direkcijah, kontrolor in šef davčne uprave pa glede izplačil pri davčnih upravah.
Pri Vsakem uživalcu, ki predloži izvirno odločbo na vpogled, ugotovi izplačilna blagajna to na likvidacijskem listu dotične osebe, na prepis odločbe pa, po katerem opravlja izplačila, pritisne obenem, ko pritisne gorenji žig na izvirno odločbo, isti žig po predhodni primerjavi prepisa z izvirnikom.
Uživalci invalidskih prejemkov, ki niso prevedeni na nove prejemke po invalidskem zakonu iz 1. 1929., morajo, ko predlože izvirno odločbo, po kateri dobivajo sedaj prejemke, predložiti na vpogled tudi potrdilo, izdano po § 105. invalidskega zakona iz 1. 1929.; nanj pritisnejo izplačilne blagajne isti žig, kakor na odločbo. Uživalcem, ki tega potrdila ne predlože, se izplačila ustavijo.
Če je uživalec invalidskih prejemkov izvirno odločbo izgubil, jo mora proglasiti po grajansko-sodnem postopku za neveljavno in nato od pristojnega sodišča zaprositi dvojnik odločbe, pa ga po prejemu predložiti izplačilni blagajni.
V času, ko proglasi odločbo za neveljavno, pa dokler dobi dvojnik odločbe, se izplačila invalidskih prejemkov no ustavijo; prizadeti pa mora dokazati, da je prednji postopek uvedel.
Končne določbe.
Člen 24.
S potrebnimi obrazci za osnovanje kontrolnikov, občnih in posebnih, pri finančnih direkcijah in z materi-
aloin za izdelavo spiskov in kartoteke pri davčnih upravah in finančnih direkcijah, ki bodo rabile tudi ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, da si osnuje svojo kartoteko in kontrolnike, založi te ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje iz dohodkov narodnega invalidskega fonda po § 90., točki e), invalidskega zakona.*
Člen 25.
Vsa pojasnila, ki so potrebna za pravilno uporabo in izvrševanj© tega pravilnika, daje ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, po potrebi sporazumno z ministrom za finance.
Člen 26.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v >Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi 60 dni po razglasitvi, izvzemši člene 13., 14. in 15., ki dobe obvezno moč, ko minister za socialno politiko in narodno zdravje po osnovanju občnih in posebnih kontrolnikov to odredi.
V Beogradu, dne IT. maja 1933; St. št. 29.000.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak s. r. Minister za finance dr. Milan Dordcvič s. r.
565.
Na osnovi člena 29. uredbe o zaposlovanju tujih državljanov in členov 1., 2., 4., 19. in 20. pravilnika za uporabo te uredbe predpisujem tale
navodila.**
Poročila po členih 1., 2. in 4. pravilnika za uporabo označene uredbe dajejo:
a) Zveza jugoslovanskih emigrantskih društev (»Sa-vez jugoslovenskih emigrantskih udruženja«) s sedežem v Beogradu in njene organizacije na sedežu banskih uprav — za tuje državljane jugoslovanske narodnosti;
b) Delegacija za zaščito interesov ruske emigracije v kraljevini Jugoslaviji ( Delegacija za zaštitu interesa ruske emigracije u Kraljevini Jugoslaviji«) s sedežem v Beogradu in njena predstavništva na sedežu banskih uprav.
Za priobčevali je teh poročil služi razpredelek št. 34 obrazca št. 1 a »Spisek podatkov o tujem državljanu«, ki je objavljen obenem z navedenim pravilnikom v »Službenih novinah« z dne 4. oktobra 1935, št. 230.*** Osrednja uprava za posredovanje dela v Beogradu jim pošilja po njili zahtevah te obrazce v potrebnih količinah.
Navedeni Zveza in Delegacija oddajata svoja poročila glede oseb, nastanjenih v območju uprave mesta Beograda, na obrazcih, ki jih jima je poslala osrednja uprava za posredovanje dela po odločbi mojega prednika pod St. št. 44.133 z dne 21. avgusta 1935, in to na praznem prostoru izza razpredelka št. 33. Ko se ti obrazci
•"»Uradni list« št. 326/81 iz 1. 1929., št. 30/9 iz
1.	1929./1930. in »Službeni list« št. 207/35 iz 1. 1930.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. oktobra 1935, št. 289/LlX/576.
*** »Službeni list« št. 561/83 iz 1. 1935. str, 790 in 791.
porabijo, se naj uporabljajo dalje obrazci št. 1 a tudi v območju uprave mesta Beograda.
V Beogradu, dne 8. oktobra 1935; St. št. 54.600.
Namestnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje, minister za telesno vzgojo naroda M. Komnenovič s. r.
(Ta navodila so prvič natisnjena v »Službenih novf-nah« št. 238 z dne 15. oktobra t. 1.)
566.
Popravek.*
Točka 8. razpredelka 36 v obrazcu št. 1, ki je objavljen v prilogi »Službenih novin« št. 230 z dne 4. oktobra 1935 na str. 910 in 911, je vnesena po pogrešku pri prepisu kot točka 7. razpredelka 36 v obrazec št. 1 a, ki je objavljen v isti prilogi na str. 912 in 913. S tem se popravlja ta pogrešek tako, da obsezaj razpredelek 36 v obrazcu št. 1 a, natisnjen na str. 913 omenjene priloge,** samo prvih 6 točk, brez navedene 7. točke.
Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje — oddelka za socialno skrb v Beogradu, dne 10. oktobra 1935; k st. št. 52.000.
567.
Odločba
o zdravniških vzorcih.***
V zvezi z odločbo S. št. 23.769 z dne 19. novembra 1934 (»Službene novine« št. 33 z dne 11. februarja 1935), s katero je bilo prepovedano oddajanje zdravniških vzorcev zasebnim zdravniškim ordinacijam, je na predlog ankete, ki je bila pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje dne 3. julija 1935, odrejena z odločbo S. št. 16.608 z dne 18. junija 1935 na predlog stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil Sp. št. 367 z dne 19. marca 1935, minister za socialno politiko in narodno zdravje na osnovi tretjega odstavka člena 10. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah z odločbo z dne 17. septembra 1935, S. št. 24.398 odločil takole: Zdravniški vzorci se naj polnijo do polovice normalne vsebine in žigosajo znotraj in zunaj z označbo: »Brezplačen zdravniški vzorec. Ni za prodajo! Prodaja se kaznuje po § 5. zakona o lekarnah in Členu 80. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah.«
Vnanja zaobala vzorcev mora radi kontrole po ob-lastvih sploh biti odprta in ne sme imeti nobene trgovinske vrednosti radi taksiranja po pošti kot zdravniški vzorec brez vrednosti.
Tak zdravniški vzorec se sme pošiljati samo zdravnikom, ki imajo ordinacijo z občno pravico do prakse.
—   \
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. oktobra 1935, št. 237/LVIII/574.
** »Službeni list« št. 561/83 iz 1. 1935., str. 791.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
27.	septembra 1935, št, 224/LV/537,
Zdravniške vzorce smejo pripravljati tudi zastopništva inozemskih tvrdk in jih pošiljati zdravnikom, ki imajo pravico do prakse, v odprtem omotu.
S to odločbo se dopolnjuje prejšnja odločba S. št. 23.769 z dne 19. novembra 1934.*
Iz pisarne ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, dne 18. septembra 1935; S. št. 24.398.
M » »
568.
Taksa na karte za igranje.**
V poslednjem času so se pojavile v prodaji karte za igranje, ki niso žigosane in tudi ni plačana taksa iz tar. post. 236 taksne tarife v zakonu o taksah.
Ker so te karte majhnega formata in na slabšem papirju, je nastalo vprašanje, ali so sploh zavezane taksi. Zato se je zahtevalo mnenje carinskega sveta, ki je pod št. 1090/35 odločil, da se smatrajo za karte za igranje vse karte, neglede na obliko in velikost, ki se dajo po svoji zunanjosti uporabljati za igranje običajnih iger na karte. To odločbo je odobril tudi minister za finance pod št. 19.687/IV z dne 13. avgusta 1935.
Po predpisih tar. post. 236 taksne tarife v zakonu o taksah se plača taksa za vsako enoto (igro) kart (oblika in velikost kart ne vplivata na takse).
Zato nasprotuje tudi izdelava ali prosta prodaja kart, dasi malega formata, zakonu in se ne sme dopuščati. Istotako je brez dovolitve prepovedana tudi izdelava in prodaja popolnih iger domine, izdelanih iz papirja.
Ker so izdelovale te karte osebe, ki nimajo dovolitve ministra za finance, kakor je to določeno v pripombi 2. tar. post. 236 taksne tarife, se s tem opozarjajo vsi, ki so take karte izdelovali, prodajali ali jih imajo, da se bodo proti njim uporabile zakonske določbe, če se tudi po tej opozoritvi najdejo nežigosane karte in domine, za katere taksa ni plačana.
Iz ministrstva za finance — oddelka za davke v Beogradu, dne 21. septembra 1935; št. 60.628/111.
569.
Oprostitev od taks na potrdila.***
Z odločbo ministra za finance z dne 17. septembra 1935, št. 65.122/111 in na osnovi točke 5. člena 5. zakona o taksah je razširjena taksna oprostitev, dana z odločbo ministra za finance z dne 31. julija 1929, št. 74.170, tudi na potrdila, ki se izdajajo osebam-ustanoviteljem kmetijskih in obrtnih zadrug in pa tistim, ki želijo pristopiti k zadrugi kot člani, da niso pod stečajem ali skrbstvom.
* »Službeni list« št. 112/15 iz 1. 1935.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. septembra 1935, št. 225.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	septembra 1935, št. 225.
Oblastva, ki izdajejo taka potrdila, morajo na vsakem potrdilu označiti, v kateri namen se izdaje brez takse, in da se v druge namene ne more uporabljati.
Iz ministrstva za finance — oddelka za davke, dne 23. septembra 1935; št. 62.152/111.
570.
Telefonski promet.*
Upostavljen je telefonski promet:
1. Maribor — Aidussina, izza dne 10. septembra 1935; taksna enota za navadni triminutni pogovor 2'55 zl. fr.;
2. L i t i j a — M i 1 a n o, izza dne 10. septembra 1935; taksna enota 3T5 zl. fr.;
3. Maribor — Vorderbr nek in Gutenstein (Avstrija), izza dne 4. septembra 1935; taksna enota 3'45 zl. fr.;
4. vsi naši kraji, ki imajo promet z Grčijo — Volos in Patras (Grčija), izza dne 25. septembra 1935; naša taksna enota je odvisna od naših krajev, grška terminalna taksa pa znaša 2T0 zl. fr. za Volos in 3'30 zl. fr. za Patras.
Banove uredbe.
571.
Izpremembe
v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. septembra 1935, F. No. 5221/2, je bila Brenčič Marija, banovinska zvaničnica pri omenjeni banski upravi, postavljena za banovinsko upravno-pisarniško uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. oktobra 1935, 1. No. 9361/1, je bil d r. Logar Fran, banovinski svetnik v pokoju, re aktivi ran v banovinski službi ter postavljen za banovinskega svetnika IV. pol. skupine 1. stopnje s 1. periodičnim poviškom pri tej kraljevski banski upravj.
Z odlokom bana Dravske banovine z dne 30. septembra 1935, I. No. 6431/1, je bil postavljen dr. Polenšek Marijan, bivši občinski zdravnik sampstalne zdrav, občine Šmihel-Stopiče, za zdravnika združene zdravstvene občine Novo mesto v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika po § 45., odst. 3., zakona o uradnikih.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 25. septembra 1935, 1. No. 7802/1, je postavljen Šenk Jože, banovinski tehnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehnika v VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. septembra 1935, št. 224/LV/542.
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ln zalaga Tiskarna Merkur d. d, x Ljubljani j njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 84. kosil VI. letnika z dne 19. oktobra 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1100/36.	2862
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. septembra do 30. sept. 1935.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	« te O	o« s« It	> a u N C	Dmrli	•2.2 B m O O »
Skupina tifuznih boletni.					
Brežice 		1	2			—	3
Cel|e 		2	3			—	5
Celje f mesto) ......	—	2	1		1
Dolnja Lendava ....	—	1	—	1	—
Gornji grad		2	—	—	—	2
Kamnik 			i	—	—			1
Krško 		1	—	1	—	—
Ljubljana (mesto) . . .	—	1	—		1
Ljutomer		1	—	—			1
Maribor desni breg . .	1	—	1	—	—
Prevalje		1	3					4
Radovljica		 .	0	—			—	2
SloCenjgradec		5	1	—	—	6
Šmarje pri Jelšab . . .	6	1	2		4
Vsega . . 'I 22 i 14 1 5 Griža. — Dysenteria.				1	30
Dolnja Lendava ....	13	9	8	1	13
Gornjigrad		10	1	2	2	7
Koči-v|e 		'i		5	1	3
Krško 		6	2	3	1	4
Ljubljana (mesto! . . .	3	—	—	—	3 2
Maribor desni breg . .	2	1	1	—	
Murska Sobota . . . . .	5	1	3	— •	3
Novo mesto 		65	97	13	5	144
Prevalje		3	1	—		4
Vsega	114 jll4		35	10	183
Skrlatiuka. — Searlatina.
Brežice .......
Celje ........
Celje (mesto) . . . . Dolnja Lendava . * .
Gornji urad..........
Kamnik.............*	.
Kranj ...............
Kočevje .......
Konjice .............
Krško ...............
Laško
Litija...............
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . ■ Murska Sobota. . • . Novo mesto . , . ■ .
Prevalj« •  .........
Ptul..................
Ptuj (mesto) . . . . Radovljica ......
Vsega ,,	66
18
13
13
3
1
1
2
1
1
1
3
2
1
2
3
8
9
8
3
1
2
6
1
1
3
-i 71
Srez
n
Davica. — Diphteria et Cronp.
Brežice	11	6	3	—	14
Celje	3	1	1	—	3
Celje (mesto)	1	1			—	2
Dolnja Lendiava ,, , ■	1	—			—	1
Kranj	4	4			—	8
Kočevje	4	—			—	4
Krško . . , 				4	—	2	—	2
Laško		 • • •.	2	—	1	—	1
Litija .«.»»«•*...	6	8	—	—	14
Logatec 		1	1	—	—	2
Ljubljana (srez) ....	16	3	—	—	19
Ljubljana (meato) . , .	11	7		—	16
Ljutomer 		—	2	—	—	2
Maribor desni breg . .	1	—	—	—	1
Maribor levi breg . , .	2	2	2	—	2
Maribor (mesto) ....	2	1	2	—	1
Murska Sobota . . . ,.	6	1	3	—	4
Novo mesto	3	3	l	—	5
Prevalje		4	2	—	—	6
Ptul	• » .	2	1	—	—	3
Ptuj (mesto)		1	—	1	—	—
Radovljica 		1	—	1	—	—
Slovenjgradec		3	3	3	—	3
Šmarje pri Jelšah . . .	0	—	—	—	2
Vsega . .	91	46 1 22		—	115
Dušljivi kašelj. — Pertuvsi«.
Konjice .............
Litija ..............
Ljubljana (srez) Murska Sobota . Ptuj ........
• • •
• • • •
19
10
13
1
i 17
11
12
9
Vsega
60 ' 11 I 21
7
10
13
1
19
Šen. — Brjaipelas.
Brežice . . , , Celje (tnesto) . . . Črnomelj	.	.
Dolu ja Lendava . Gornji grad . . . ,
Kočevje ............
Litija
Ljubljana (mesto) Ljutomer
Murska Sobota . . Slovenjgrader Smarie ort Jelšah
. . .
• • e
• t •
• • • e f • • • • e • e.
50
Vsega | 17 112 j 11 | — | 18 Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Brežice ..............
Dolnja Lendava ....
Kamnik ................
Konjice ..........  ,	.
Ljutomer ...........  •
Murska Sobota..........
Ptuj ............
6mar<« pri Jelšab . . .
Vsega . .	G31-|8
Otrpnjenje tilnika. — Poljom jelitia acuta
Kočevje .
Laško .........
Ljubljana (mesto)
Vsega .,
Srez
Ošpice. — Horbilli.
Litija
		1 1	H 1				
(mesto) . . .	1 1 1	—	—
Vsega . | 1	l| 2	—	—
Otročniška vročica. — Sepsis Brežice .............. 11 — I 1 I — I
Vsega . .	1	]	—	|	1 j
Ljubljana, dne 3. oktobra 1935.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
*
III. No. 8595/1.	2848
Izkaz
živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine
po stanju z dne 10. oktobra 1935.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v okle-pajih.
Svinjska kuga:
Brežice: Artiče (Zg. Obrež 1 dv.), Artiče (Vel. Obrež 8 dv.), Videm (Pesje
1 dv.), Zakot (Brežina ldv.). Krško: Bo-štanj (Radna 1 dv.). Laško: Hrastnik-Dol (Prapretno 4 dv., Studence 3 dv., Sv. Marko 5 dv., Hrastnik 5 dv.), Hrastnik (Marna 3 dv.), Zidani most (Sv. Jurij pri Bregu 1 dv.), Hrastnik-Dol (Sv. Jurij pri Hrastniku 1 dv.), Trbovlje (Gabrsko 1 dv.). Ljubljana: Horjul (Po-dolnica 1 dv.). Maribor desni br.: Fram (Fram 1 dv.), Hoče (Bohovo 1 dv.), Limbuš (Limbuš 1 dv.), Ruše (Smolnik 1 dv.), Pobrežje (Dogoše 1 dv. in Pobrežje
2 dv.), Rače (Prepole 5 dv.), Poljčane (Modroša 1 dv.), Slov. Bistrica okol. (Sp. Ložnica 1 dv.), Studenci (Sp. Radvanje
2 dv. in Studenci 1 dv.), Kamnica (Bre-sternica 2 dv.). Sv. Marjeta (Vukovje 1 dv.), Pesnica (Gradiška in na Ranci po 1 dv.), Sv. Križ (Sotar 1 dv.). Maribor levi breg: Kamnica (Bresternica 2 dv.), Sv. Marjeta (Vukovje 1 dv.). Murska Sobota: Tišina (Petanjci 1 dv.). Novo mesto: Štnihel-Stopiče (Vavta vas 2 dv.). Dravograd: Brezno (Jevnik 3 dv., Sv. Ožbalt 2 d”, in Dravograd 1 dv.), Prevalje (Farna vas 10 dv.). Vuzenica (Št. Vid 1 dv.), Mežica (Mežica 2 dv.)/ Ribnica na Pohorju (Orlica 1 dv.), Vuzenica (Sv. Danijel 1 dv.). Guštanj (Navrški vrh 1 dv.). Ptuj: Cirkovci (Starošinci
3 dv.), Dornova (Mezgovci 7 dv.), Gorišnica (Formin 1 dv., Moškanjci 2 dv. in Muretinci 1 dv., Placarovci 1 dv.).
Osluševci (Cvetkovci 2 dv., Zamušani 6 dv.), Osluševci (Osluševci in Prerad po 1 dv.), Pobrežje (Lancova vas 4 dv.), Rogoznica (Budina in Spuhla po 1 dv.), Sv. Miklavž (Vuzmetinci 3 dv.), Središče (Središče 1 dv.). Maribor mesto: Maribor (Maribor 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Gor. Grad: Bočna (Šmartno 1 dv. in Bo; na 1 dv.), Mozirje okol. (Lepa njiva 1 dv., Zekovc 2 dv. in Radegunda 2 dv.). Litija: Polšnik (Vel. Preska 1 dv.), Šmartno (Leskovca 1 dv.l, Višnja gora (Gor. Brezovo 1 dv.). Logatec: Bloke (Fara 2 dv.), Gor. Logatec (Žiberše 1 dv.). Maribor desni breg: Makole (Stranske Makole 1 dv.), Poljčane (Poljčane 1 dv.), Poljčane (Sp. Poljčane 1 dv.), Slov. Bistrica okol. (Laporje 1 dv.). Maribor levi breg: Pesnica (Dobrenje 1 dv.), Št. Ilj (Caršak 2 dv.), Št. Ilj (Kozjak 2 dv.), Senarska (Zg. Porčič
1 dv.), Ščavnica (Ledinek 1 dv.), Sv. Marjeta (Vosek 1 dv.), Voličina (Šetaro-va ‘2 dv.), Senarska (Osek 1 dv.), Senarska (Obrat, Zg. Verjane 2 dv.), Ščavnica
2 dv., Sv. Marjeta (Dragučova 1 dv.). Metlika: Radatoviči (Pilatovci 1 dv.). Novo mesto: Prečna (Zalog 1 dv.). Dravograd: Vuzenica (Sv. Danijel 1 dv.). Ptuj: Ivanjkovci (Cerovec 1 dv.). SIo-venjgradec: Velenje (Podkraj 1 dv.), Podgorje (Sv. Razbor 1 dv.).
Perutninska kolera:
Krško: Št. Jernej (Dol. Stara vas 6 dv. in Šmalčja vas 3 dv.). Metlika: Metlika-okolica (Drašiči 16 dv.).
Kuga čebelne zalege:
Ljutomer: Križovci (Lukavci in Vtičja vas po 1 dv.). Ptuj: Rogoznica (Spuhla 1 dv.), Juršinci (Dragovič 1 dv.).
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. oktobra 1935,
*
VIII. No. 5302/3.	2857
Razglas.
Na osnovi § 13. in 15. akcijskega re-gulativa ter § 42., točka 18., zakona o ba ski upravi v zvezi s čl. 12. navodil ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. decembra 1929, sem odobril delniški družbi Salus, velcdrogerija, d. d. v Ljubljani, izpremembo §§ 6. in 7. pravil po sklepu izrednega občnega zbora delničarjev z dne 3. novembra 1934.
Označena izprememba se nanaša na zvišanje delniške glavnice od Din 750 tisoč na Din 1,250.000'—, razdeljenih na 12.500 kom. delnic po nom. Din 100'—, ki se glase na imetnika.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. oktobra 1935. Ban: dr. Natlačen s. r.
*
VIII. No. 5640/2.	2856
Razglas.
Na osnovi §§ 13. in 15. akcijskega re-gulativa ter § 42., točka 18., zakona o
banski upravi v zvezi s čl. 12. navodil ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. decembra 1929, sem odobril Splošni stavbni družbi, d. d. v Mariboru,-izpremembo §§ 5. in 6. pravil po sklepu XIV. rednega letnega občnega zbora delničarjev z dne 11. septembra 1935.
Izprememba pravil se nanaša na znižanje delniške glavnice od Din 5 milij. na Din 2,000.000'— s prežigosanjem delnic od nominale Din 50'— na Din 20-— ter na ponovno zvišanje akcijskega kapitala od Din 2,000.000'— na Din 5 milj. z izdanjem 150.000'— komadov delnic z nominalno vrednostjo po Din 20-— in obenem zložitev delnic v kumulativne komade po 1000.
Istočasno je sklenila družba skrajšanje objavnega roka za sklicanje občnih zborov od treh tednov na 14 dni.
Kralj, banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 15. oktobra 1935.
Ban: dr. Natlačen s. r.
*
V-No. 206/29 ex 1935.	2802—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo sodobnega kolovoza na državni cesti št. 2 od km 617 470 do km 618 304 (mesto Ljubljana)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. nov. 1935 ob 11. uri dopoldne v prostorih sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Kongresni trg 1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu na-pravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri navedeni sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 607.865—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. oktobra '1935.
Razglasi sodišč in sodnih ohlastev
VI Kzp 59/35-60.	2870
Razglas.
Brezovniku Francu, roj. dne 6. novembra 1890 v Mozirju, srez Gornji grad, tja prist., je s sodbo okrožnega sodišča v Celju od 5. marca 1935, VI Kzp 59/35-r31, prepovedano za čas od
5.	septembra 1935 do 5. septembra 1937 zahajati v krčmo.
Po §, 268. k. z., se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa vendarle postreže Brezovniku Francu z opojilom.
Okrožno sodišče v Celju, odd. VI., dne 15. oktobra 1935,
P 28/5-51.	2867
Oklic.
Sklep sreskega sodišča v Šoštanju z dne 31. marca 1905 L 1/5—2, s katerim je bil Jelen Janez, tedaj pos. sin v Št. Andražu 150, radi slaboumnosti popolnoma preklican, je bil s sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 4. septembra 1935 P 28/5—48 tako prenare-jen, da je bil Jelen Janez, sedaj posestnik v Št. Andražu, radi slaboumnosti delno preklican.
Pomočnik mu je Vaši Ferdo, posestnik v Št. Andražu in predsednik občine Ložnica.
Sresko sodišče v Šoštanju, odd. L,
dne 7. oktobra 1935.
I Po 405/35—1.	2854
Oklic.
Tožeča stranka Mestna hranilnica in posojilnica v Mariboru, ki jo zastopa dr. Lipold Franjo, odv. v Mariboru, je vložila proti toženi stranki: Ležeči zapuščini po pok. Anderlu Alojzu v Mariboru, Marmontova ul., radi Din 412.450'— s prip., k opr. St. I PO 405/35—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 19. oktobra 1935 ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 84.
Toženi stranki se postavlja za skrbnika ga. Anderle Terezija, Maribor, Marmontova ul., ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler dediči ne podajo dedinskih prijav.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I.,
I Po 1005/35-1.	2852
Sklep.
V pravni stvari Horvata Antona, mesarja v Mariboru, Koroška cesta št. 5, ki ga zastopa dr. Lašič Ferdo, odvetnik v Mariboru, proti Jesenko Ilonki, lastnici športnega strelišča, sedaj neznanega bivališča, radi Din 1.538'— s prip.
Toženki, ki je neznanega bivališča, se postavi skrbnik na čin v osebi g. dr. Sijanca Milana, odv. pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. I., dne 11. oktobra 1935.
I 177/35-9.	2871
Dražbeni oklic.
Dne 8. novembra 1935 d o p o 1 -d n e o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica, vi. št. 62 in 250.
Cenilna vrednost: Din 774.000'—
Vrednost pritikline: Din 13.570'—.
' Najmanjši ponudek: Din 525.047'—
Ja ničevi na: Din 78.757'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Tržič, dine 27. septembra 1935. dne 14. oktobra 1935.
I 339/35—8.	2864
Dražbeni oklic.
D n e 20. novembra 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Bezovica, vi, št. 15.
Cenilna vrednost: Din 165.099'—.
Vrednost pritikline: Din 3.400'—.
Najmanjši ponudek: Din 110.066'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklac, ki je nabit na uradni deski tega 6odišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 28. septembra 1935.
*
1 1637/35-10.	2777
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga davč. obč. Bratislavci, vi. št. 224.
Cenilna vrednost: Din 31.144'—.
Najmanjši ponudek: Din 20.765’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 25. septembra 1935.
*
V I 5601/34—16.	2840
Dražbeni oklic.
Dne 20. n o v e m b r a 1935 d o p o 1-d n e o b devetih bo pri podpisanem sodišču soba štev. 16 dražba nepremičnin: I. zemljiška knjiga k. o. Dobrunje, vi. št. 158 (hiša št. 67 v Dobrunjah z gospodarskim poslopjem, šupo, kozolcem, njivami, pašniki, gozdovi).
Cenilna vrednost: Din 339.054'—.
Vodnjak, dve lestvi, mostna tehtnica, dve kameniti mizi: Din 2.030'—.
Bremena, ki jih je prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek:
služnostna pravica pota čez parcelo štev. 1197/11 v korist lastnikom zemljišč vi. št. 120, 234, 431, k. o. Dobrunje (brez vrednosti);
služnost pota čez pare. št. 1187/2 v korist lastnika zemljišč vi. št. 40, k. o. Dobrunje (brez vrednosti);
služnost dosmrtnega stanovanja ter stvarno breme preužitka v prid Lipah Mariji iz Dobrunj 67 v vrednosti Din 64.500'—, služnost pota za gospodarske vožnje, hoje in gonje privezane živine čez pare. 507/1, gozd, k. o. Javor, v prid pare. štev. 507/4, gozd, k. o. Javor, v vrednosti Din 250'—.
Bremena skupno: Din 64.750'—.
Cista cenilna vrednost: Din 276.334'—.
Najmanjši ponudek: Din 184.222.66 —
Varščina znaša: Din 27.634'—.
II.	k. o. Dobrunje, vi. št. 441 (pašnik, pare. štev. 1190/2).
Cenilna vrednost: Din 3.606'—.
Najmanjši ponudek: Din 2.404'—.
Bremena, ki jih je prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek:	služnost
pota v korist pare. štev. 1189, k. o. Dobrunje (brez vrednosti).
Varščina znaša: Din 361'—.
Prodaja se vsaka nepremičnina (vi. št.) za sebe.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Dobrunje, vi. št. 158, spadajo te pritikline:
vodnjak, dve lestvi, mostna tehtnica, dve kameniti mizi v cenilni vrednosti Din 2.030'—, ki je upoštevana zgoraj pod I.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 5. oktobra 1935.
*
I 208/35-8.	2676
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podgora, vi. št. 355.
Cenilna vrednost: Din 30.676'—.
Najmanjši ponudek: Din 20.422'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Vel. Laščah, dne 25. septembra 1935.
*
IX I 2404/34-30. .	2838
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1035 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rače, vi. št. 344.
Cenilna vrednost: Din 209.338'—.
Najmanjši ponudek: Din 112.305'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 10. septembra 1935.
I 1320/35-10.	2775
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) davč. obč. Spuhlje, vlož. št. 164, 195 in 341; b) davč. obč. Zabovci, vi. št. 306.
Cenilna vrednost ad a) in b): dinarjev 22.413'60.
Vrednost pritikline: Din 1675'—.
Najmanjši ponudek: Din 14.942'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draži:eni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 25. septembra 1935.
&
V I 2100/35.	2883
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1935 o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša št. 62 v Tomačevem s šupo, drvarnico in ograjo): zemljiška knjiga k. o. Stoži-ce, vi. št. 693.
Cenilna vrednost: Din 19.385—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 16.695'—.
Varščina: Din 1.938'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 11. oktobra 1935.
&
I 330/35—8.	r	/65
Dražbeni oklic.
D n e 20. novembra 1935 d o | ' 1-d n e ob osmih bo pri podpisa.em sodišču v sobi št. 4 dražba tiepre, ič-nin: zemljiška knjiga k. o. Veliki Lipoglav, vi. št. 211.
Cenilna vrednost: Din 10.926-—.
Vrednost pritikline: Din 80'—.
Najmanjši ponuJek: Din 7.284'—.
Pravice, ki bi n© pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dra be, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. je ravnal v iobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski toga sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 28. septembra 1935.
&
I 906/35-7.	2878
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem so-
dišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin (hiše in zemljišča): zemljiška knjiga k.
o.	Domžale, vi. št. 348.
Cenilna vrednost: Din 73.700'—.
Najmanjši ponudek: Din 36.700'—.
Praviice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. t V ostalem se opozarja na dražb eni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
fresko sodišče v Kamniku, dne 11. oktobra 1935.
•g:
1013/35-7.	2726
Dražbeni oklic.
^Dne 21. novembra 1935 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Motnik, vi. št. 121 (poslopje in zemljišče).
Cenilna vrednost: Din 105.733'—.
Najmanjši ponudek: Din 70.490'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j*s priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 26. septembra 1935.
•jt
,V I 985/35.	2884
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1935 o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša št. 75 v Podgori z drvarnico, dvoriščem in njivo): zemljiška knjiga k. o. Podgorica, vi. št. 491.
Cenilna vrednost: Din 20.160-—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 13.440'—.
Varščina: Din 2.016'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 12. oktobra 1935.
$
I 289/35-6.	2756
Dražbeni oklic.
Dne 23. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lepa njiva, vi. št. 33.
Cenilna vrednost: Din 90.255'60.
Vrednost pritikline: Din 592'—.
Najmanjši ponudek: Din 60.200'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Gornjem gradu,
dne 30. septembra 1935.
*
I 236/35-13.	2850
Dražbeni oklic.
Dne 23. novembra 1935 d o p o 1-dn eob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Svržalnh št. 8 z gospodarskimi poslopji in zemljiškimi parcelami): zemljiška knjiga k. o. Ro-salnice, vi. št. 54 in zemljiška knjiga k. o. Slamna vas, vi. št. 93.
Cenilna vrednost: Din 100.550'—.
Vrednost pritikline: Din 25'—.
Najmanjši ponudek: Din 67.050'—.
Varščina: Din 10.057'—, ki jo je položiti v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Metliki, dne 7. oktobra 1935.
I 1096/35.	2872
Dražbeni oklic.
Dne 23. novembra 1935 d o p o 1-dneobdevetihbopri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velesovo, vi. št. 46 in 306.
Cenilna vrednost: Din 43.090'—.
Vrednost pritikline: Din 925'—.
Najmanjši ponudek: Din 28.727'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 14. oktobra 1935.
*
I 801/35-7.	2812
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (prvo nadstropje v poslopju okrožnega sodišča): zemljiška knjiga Blatnik, vi. št. 29 in 185.
Cenilna vrednost: Din 6239'89.
Vrednost pritikline: Din 18'—.
Najmanjši ponudek: Din 4679'91 (t.
j- X).
Pred začetkom dražbe je položiti za
vadij znesek Din 623'98 za celo zemljišče v gotovini ali pa Din 31199 par za njega polovico v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 1. oktobra 1935.
I 977/35-8.	2810
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (prvo nad stropje, v poslopju okrožnega sodišča): zemljiška knjiga Kandija, vi. št. 502, 475 in 859.
Cenilna vrednost: Din 123.434'—.
Vrednost pritikline: Din 2800'—.
Najmanjši ponudek: Din 82.289'32.
Pred začetkom dražbe ima položiti za vadij vsak ponudnik znesek dinarjev 12.343'40 v gotovini za celo zemljišče, ali za njega polovico znesek Din 6171'—. Vrednostni papirji in hranilne knjižice se ne sprejemajo.
Pravice, ki bi n© pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi s© ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 4. oktobra 1935.
3*
I 237/35—26.	°859
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1935 do p o 1-d n e o b o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 33 v Zakotu [trgovski lokal] z uto [fotografski atelje] in njivo v izmeri 20 a 40 m2): zemljiška knjiga k. o. Zakot, vi. št. 71.
Cenilna vrednost: Din 24.580'—.
Najmanjši ponudek: Din 16.38666.
Varščina: Din 2.458'—.
Pravice, ki bi n© pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, dne 9. oktobra 1935.
I 670/35.	2683
Dražbeni oklic.
Dne 26. novembra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi
štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Javorje, vi. št. 94.
Cenilna vrednost: Din 60.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 40.000 —.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe; sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Prevalje, dne 25. septembra 1935.
I 212/35-27.	2750
Dražbeni oklic.
Dne ‘26. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Litija, vi. št. 43.
Cenilna vrednost: Din 244.670'90.
Vrednost pritikline: Din 1640'—, že upoštevana v cen. vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 163.114-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, dne 28. septembra 1935.
I 1201/35—10.	2774
Dražbeni oklic.
D n e 28. n o v e m b r a 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) d. o. Dolena, vi. št. 26, 27, 109, 100 in 188; b) d. o. Bolečka vas, vi. št. 9.
Cenilna vrednost ad a) in b): dinarjev 44.042'84.
Vrednost pritikline: Din 500'—.
Najmanjši ponudek: Din 30.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 27. septembra 1935.
$
I 1424/35-9.	2778
Dražbeni oklic.
Dne 28. novembra 1935 ob pol 'devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Dragonja vas, vložit. 85.
Cenilna vrednost: Din 13.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 8667'—.
Pravice, ki bi n© pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražiteija, I ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. V.,
dne 25. septembra 1935.
I 1259/35-11.	2776
Dražbeni oklic.
D n e 28. novembra 1935 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Sp. Jablane, vi. št. 14,
166, 189; zemlj. knjiga d. o. Podlože, vi. št. 278/82; zemlj. knjiga d. o. Sp. Jablane, */»o vi. št. 31.
Cenilna vrednost: Din 83.907'80.
Vrednost pritikline: Din 5690—.
Najmanjši ponudek: Din 55.940—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. V.,
dne 26. septembra 1935.
•j;
I 1204/34-22.	2770
Dražbeni oklic.
Dne 28. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga St. Lambert. vi. št. 3.
Cenilna vrednost: Din 10.229'—.
Najmanjši ponudek: Din 6819'33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražiteija. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišče.
Sresko sodišče v Litiji, dne 3. oktobra 1935.
•j.
1 599/35—9.	2653
Dražbeni oklic.
Dne 28. n o v e m b r a 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trobni dol, vi. št. 189.
Cenilna vrednost: Din 4802-—.
Najmanjši ponudek: Din 3201'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem,
dne 23. septembra 1935.
705/35—7.	2845
Dražbeni oklic.
D n e 29. no v e m b r a 1935 d o p o 1-d n e o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Mala gora, vi. št. 181.
Cenilna vrednost: Din 9.470'44.
Najmanjši ponudek: Din 6.314'—.
Pravice, ki bi n© pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri,
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, dne 14. oktobra 1935.
IV I 1213/35—13.	2866
Dražbeni oklic.
Dne 29. novembra 1935 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga mesto Maribor, vi. št. 150.
Cenilna vrednost: Din 306.975'—.
Najmanjši ponudek: Din 153.487'50
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 6. oktobra 1935,
I 949/35-7.	2705
Dražbeni oklic.
D n e 29. novembra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Stefan, vi. št. 38 in 156.
Cenilna vrednost: Din 11.525’28.
Vrednost pritikline: Din 325-—.
Najmanjši ponudek: Din 7900'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Laškem, dne 26. septembra 1935.
I 4245/34-19.	2855
Dražbeni oklic.
Dne 29. novembra 1935 d o p o 1-dne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zagrad, vi. št. 140.
Cenilna vrednost: Din 23.531'—.
Vrednost pritikline: Din 260'—.
Najmanjši ponudek: Din 15.687'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni okliu, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne ‘28. avgusta 1935.
I 376/34-28.	2771
Dražbeni oklic.
Dne 3. decembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Kresniški vrh, vi. št. 33 in
b)	zemljiška knjiga Litija, vi. št. 341.
Cenilna vrednost ad a) in b): dinarjev 53.465’—.
Vrednost pritikline: Din 500'—.
Najmanjši ponudek a) in b): dinarjev 35.643’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneip naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, dne 4. oktobra 1935.
•j«
I 1714/34-27.	2757
Dražbeni oklic.
Dne 4. decembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljica knjiga Višnja vas, vi. št. 107.
Cenilna vrednost: Din 33.299'15.
Vrednost pritikline: Din 87'—.
Najmanjši ponudek: Din 22.i99-43.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri "en.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 5. oktobra 1935.
j.
1 589/35-6.	‘2723
Dražbeni oklic.
Dne 6. decembra 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Črnomelj, % vi. št. 518, 523.
Cenilna vrednost: Din 69.396-75.
Vrednost pritikline: Din 24.337'—.
Najmanjši ponudek: Din 38.418'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred pričetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. bi je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Črnomlju,
dne 30. septembra 1935.
I 322/35—7.	2684
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vrhpolje, vi. št. 281.
Cenilna vrednost: Din 3185-40.
Najmanjši ponudek: Din 318'54.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu,
dne 13. septembra 1935.
3*
I 3017/34-20.	2869
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1935 d o p ol-dneob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Žalec, vi. št. ‘207:
Cenilna vrednost: Din 273.076'60.
Vrednost pritikline: Din 2.758'—.
Najmanjši ponudek: Din 182.051'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, dne 5. oktobra 1935.
*
I 1415/35-14.	2853
Dražbeni oklic.
Dne 13. .decembra 1935 d o p o 1-d n e o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k.. o. Pletovarje, vi. št. 69.
Cenilna vrednost: Din 106.310'75.
Vrednost pritikline: DiA 2.895-—.
Najmanjši ponudek: Din 70.873-84.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju,
dne 25. septembra 1935.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
917.
Sedež: Domžale.
Dan vpisa: 10. oktobra 1935.
Besedilo: Josip Adamič. •
Obratni predmet: izdelovanje in pro-
daja vrvarskih izdelkov, trgovina s suho robo, biči, morsko travo, žimo in potrebščinami za gasilstvo.
Imetnik: Josip Adamič, trgovec in posestnik v Domžalah št. 80.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. oktobra 1935.
Kg A VII 168/1.
*
918.
Sedež: Podgrad pri Zalogu pri Ljubljani.
Dan vpisa: 10. oktobra 1935.
Besedilo: Dr. Th. Bohinc & (LBohine.
Obratni predmet: izdelovanje pripomočkov za tekstilno industrijo.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 20. septembra 1935. , Družbeniki:	dr.	Bohme Teo,dor v
Draždanih N 6, Grossenhainerstrasse 28, B8hme Gerhard, Warnsdorf, ČeŠkoslov. republika.
Družbo zastopata in zanjo podpisujeta oba družbenika, in sicer vsak samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. oktobra 1935.
Kg A VII 169/1.
Vpisale so se Izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah;
919.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. oktobra 1935.
Besedilo: Ing. Franjo Dčdck, mestni stavbenik.
Izbriše se Podlesniku Ivanu podeljena p rok ura.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. oktobra 1935.
Rg A VII 40/4.
*
920.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. oktobra 1935.
Besedilo: Franc Erjavec.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo.
Vpiše se javni družabnik Černe Franc, trgovski sotrudnik v Ljubljani, Gosposka ul. 2. Zato javna trgovska družba od 10. oktobra 1935.
Besedilo tvrdke odslej: Franc Erjavec & Co.
Sedež: Ljubljana, Wolfova ul. 12.
Družbo zastopata in zanjo podpisujeta oba družabnika skupno na ta način, da pod natisnjeno, napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita svoja podpisa.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. oktobra 1935.
Rg A III 16/3.
*
»21.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. oktobra 1935.
Besedilo: »Obnova« akcionarsko društvo za izkoriščivanje sirovina, podružnica v Ljubljani.
Izbriše se član upravnega odbora
Bunzl Georg, vpiše pa se član upravnega sveta Bunzl Robert, Wien II. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. oktobra 1935,
Rg B III 53/6.
*
922.
Sedež: Ljubljana s podružnico v Bistrici pri Tržiču.
lian vpisa: 11. oktobra 1935.
Besedilo: Peter Kozina & Ko.
Po sklepu sreskega sodišča v Ljubljani z dne 17. marca 1931, A I 161/30—72, je poverjena uprava in gospodarstvo v zapuščino spadajočega imetja gori navedene tvrdke
dr. Ažmanu Josipu, odvetniku v Ljubljani,
dr. Kuhlju Karlu, odvetniku v Ljubljani, in
dr. Kersniku Janku, ravnatelju Kmetske posojilnice v Ljubljani.
Imenovani upravitelji in gospodarji zastopajo tvrdko in bodo podpisovali firmo vsak izined njih samostojno na ta način, da postavi lastnoročno svoj podpis pod besedilom firme, ki je lahko natisnjeno, napisano ali s štampiljko odtisnjeno.
Kolektivna prokura se je podelila Kusterju Avgustu, ki podpisuje na enak način firmo s pristavkom, ki označuje prokuro, s še enim prokuristom. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1935.
Rg A II 233/10.
*
923.
Sedež: Ljubljana.
Drn vpisa: 12. oktobra 1935.
Besedilo; Zidarski mojstri, družba z o. z.
Na občnem zboru dne 18. septembra 1935 se je izpremenila družbena pogodba v točki »Petič«, ki se glasi:
»Družbo zastopata dva ali več poslovodij. ki jih izvoli občni zbor z večino glasov ali pa ki jih imenujejo družbeniki s sklepom, storjenim po § 34. zakona o diužbnh z neomejeno zavezo. — C’e sta dva poslovodji, zastopata družbo sodno in izvensodno kolektivno in podpisujeta tvrdko družbe na ta način, da pristavita pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke lastnoročno svoj podpis. — Ce se postavi prokurist, zastopa in podpisuje tvrdko na gori navedeni način z enim poslovodjo kolektivno, vendar na ta način. da pristavi svojemu podpisu vedno prokuro označujoči pristavek. — Ce je postavljenih več poslovodij, pa zastopata družbo po dva in dva kolektivno in podpisujeta družbino tvrdko na isti način, kakor gori rečeno; istotako tudi portavljeni prokurist.«
Vpiše se poslovodja: Vižintin Ivan v Ljubljani, Močnikova št. 13.
Izbriše se poslovodja Saksida Rudolf.
Vpiše se prokurist ing. Lavrenčič 'Alojz v Ljubljani, Gledališka ul. 14/11. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1935.
Rg C III 47/12.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
924.
Sedež: Šmarje pri Jelšah.
Dan vpisa: 1. oktobra 1935.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Šmarju pri Jelšah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen preskrbovati svojim članom za gospodarstvo in gospodinjstvo potrebno vodo ter zgraditi in vzdrževati v to svr-ho potrebne naprave, predvsem vodovod. Vendar napravi zadruga samo glavne naprave, priključke na glavno cev pa si oskrbe člani sami, odnosno jih napravi zadruga na njihov račun.
Zadružna pravila z dne 11. septembra
1.1935.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim desetkratnim zneskom.	,
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo v Šmarju pri Jelšah.
Načelstvo sestoji iz 6 zadružnikov, člani načelstva so: dr. Lorger Viktor, zdravnik v Šmarju pri Jelšah, načelnik,
Kovačič Avgust, mlekar v Šmarju pri Jelšah, podnačelnik,
Kolar Miha, čevljar v Šmarju pri Jelšah, član načelstva,
Rihtarič Peter, živinozdravnik v Šmarju pri Jelšah, član načelstva, Wagner Rihard, trgovec v Šmarju pri Jelšah, član načelstva.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 1. oktobra 1935.
Zadr. IV 106/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki ori nastopnih zadrugah:
925.
Sedež: Jesenice.
Dan vpisa: 3. oktobra 1935.
Besedilo: Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Šega Ivan, vpiše pa se član načelstva Mur Janez, tov. delavec na Javorniku št. 124, Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. oktobra 1935.
Zadr. Vil 278/22.
*
926.
Sedež: Ljubljana.
l)an vpisa: 3. oktobra 1935.
Besedilo: Dom jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Šmole Josip, vpiše pa se član načelstva Marn Josip, slikarski in pleskarski mojster, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. oktobra 1935.
Zadr. XI 10/2,
927.
Sedež: Solčava.
Dan vpisa: 8. oktobra 1935.
Besedilo: Pašniška in bikorejska zadruga v Solčavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Krivec Jože, vpiše pa novoizvoljeni član Plesnik Urban, posestnik v Solčavi.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 8. oktobra 1935.
Zadr. I 261/34.
Izbrisali sta se nastopni zadrugi:
928.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 26. aprila 1935.
Besedilo: Kolesarska vnovčevalna in vzajemno podporna registrovana zadruga z o. z. v Ljubljani.
Ker sploh ni pričela poslovati. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 25. aprila 1935.
Zadr. X 247/4.
*
929.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 12. oktobra 1935. Besedilo: »Letoviški dom«, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Ker sploh ni pričela poslovati.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL,
dne 11. oktobra 1935.
Zadr. IX 184/4.
Konkurzni razglasi
930.
St 3/35-235.	2881
Sklep.
Kbnkurzna stvar Kende Ivana in Marije, hotelirjev na Bledu.
S sklepom apelacijskega kot rekurz-nega sodišča v Ljubljani od 10. okt. 1935, l Pl 249/35-3 (St 3/35—235), je bil zaradi rekurzov razveljavljen tusodni sklep o odpravi konkurza od 17. septembra 1935, St 3/35-225.
Konkurzno postopanje se zbog tega nadaljuje.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 17. oktobra 1935.
*
931.
Por 17/35-100.	2839
Konec poravnave.
Sklep Por 17/35—97, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika inž. Franja Dedeka, mestnega, stavbenika v Ljubljani, registrovanega pod firmo ing. Franjo Dedek, mestni stavbenik v Ljubljani, je postal pravnomočen 28. septembra 1935.
Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. oktobra 1935.
932.
Por 9/35-70.	284G
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva tvrdke L. Putan, modna trgovina v Celju.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Putan Adolf kot lastnik tvrdke L. Putan, modna trgovina v Celju, s svojimi upniki pri naroku dne 19. septembra 1935, po kateri mora plačati Putan Adolf svojim upnikom 40% kvoto njih terjatev v 10 enakih mesečnih obrokih, kojih prvi zapade v plačilo 60 dni po potrditvi poravnave.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 8. oktobra 1935.
*
933
Por 6/85—40.	2847
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Zupanca Jožefa, trgovca, Sv. Rozalija, p. Št. Jurij ob j. ž., je končano.
Okrožno kot por. sodišče v Celju, odd. L, dne 8. oktobra 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 1156/4-1935.	2792—3—3
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje na temelju odloka kraljevske banske upra-dne 7. oktobra 1935 in na osnovi členov ve Dravske banovine V. No. 5381/3 z 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo zgradnje inundacijskega mostu preko Pesnice v km 142'207 državne ceste št. 50 na dan 28. oktobra 1935 ob
II. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51.
Uradno revidirani proračun za to delo znaša 85.983 Din 70 p. Kavcija znaša za naše državljane 9.000-— Din in se polaga pri davčni upravi v Mariboru za okolico do 10. ure na dan licitacije, odnosno v gotovini pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani.
Pismene ponudbe naj se glase v obliki popusta v procentih (tudi z beseda mi) na cene uradnega proračuna.
Načrti, proračuni in pogoji licitacije so interesentom na vpogled pri tehničnem razdelku v Mariboru; istotam se dobijo tudi vsa pojasnila.
Podrobnosti razglasa so razvidne iz razpisa na uradni deski tehničnega razdelka v Mariboru.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 8. oktobra 1935.
T. No. 829/20-1935.	2791	a—2—2
Razglas.
Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 129/166 z dne 30. avgusta 1935 razpisuje tehnični razdelek sreza Maribor levi breg prvo javno licitacijo za dobavo gradbenega materiala za regulacijska dela na reki Dravi v skrajšanem roku 20 dni na dan 2. novembra 1935 ob 11. uri dop. v pisarni tehničnega razdelka sreza Maribor levi breg, soba št. 51.
Dobaviti je naslednji material:
1. 10.000 kg žgane žice št. 42, franco vagon železniška postaja Ptuj v proračunskem znesku Din 41.500 —,
2. 280 m5 lomljenega kamna z dovozom na stavbišče, v proračunskem znesku Din 19.600'—.
Ponudbe je staviti za vsako dobavo posebej. Natančnejši podatki so razvidni v razglasu, objavljenem v prilogi k 82. kosu »Službenega lista« z dne 12. oktobra 1935.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 7. oktobra 1935.
*
V. No. 137/1.	2879
Objava.
Izgubila se je službena legitimacija državnega cestarja-delavca Trontelja Antona v Ponikvah, ev. štev. 6014, izdana 16. novembra 1934. Proglaša se za
neveljavno.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu, dne 16. oktobra 1935.
*
Štev. 3449/E-Ing. G.	2843
Razpis.
Ravnateljstvo mestne elektrarne in vodovoda razpisuje nabavo 2 motornih koles.
Pogoji za dobavo se dobijo pri ravnateljstvu, Krekov trg 10.
Ravnateljstvo mestne elektrarne in vodovoda,
dne 12. oktobra 1935.
Razne objave
2858
Razglas.
Pri štirideset drugem žrebanju 4'/2% komunalnih zadolžnic »Kranjske deželne banke«, ki se je vršilo dne 15. oktobra 1935, so bile izžrebane naslednje številke:
4‘/t% komunalne zadolžnice:
Po K 2.000'-: št. 106; 140; 191; 200; 225.
Po K 1.000: št. 430.
Po K 200: št. 88.
Po K 100: št. 127; 166.
Te komunalne zadolžnice bo izplačevala »Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic« v Ljubljani kot naslednica »Kranjske deželne banke« proti vročitvi pričenši s 1. januarjem 1936.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1935.
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
(preje »Kranjska deželna banka«),
*	2885
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico kolesa št. 1,397.373, tablica št. 106456s, izdano od mestne policije v Mariboru. Proglašam jo za neveljavno.
Birtič E. s. r.
*
°844
Objava.
Potniška legitimacija zbornice TOI št. 189/35, glaseča se na ime: Ferleš Matija, se je izgubila v Zagrebu in se proglaša za neveljavno.
Ferleš Matija s. r.
*
2873
Objava.
Izgubil sem invalidsko rešenje invalidskega sodišča v Ljubljani No. 4997 z dne 17. avgusta 1931 in rešenje invalidskega sodišča v Beogradu No. 39467 z dne 7. oktobra 1931 ter ju proglašam za neveljavni.
Gabernik, dne 10. oktobra 1935.
Skerbot Martin s. r.
*	2863
Objava.
Registrirno tablico tov. avtomobila 2-353/1935 sem izgubil in jo proglašam za neveljavno.
Sovinek Anton s. r.
avtoprevoznik,
Celje, Aškerčeva 4
*
2842
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. narodne šole na Viču iz 1. 1923. na ime: Zajc Franc, rodom iz Gline. Proglašam jo za neveljavno.
Zajc Franc s. r.
*	2849
Objava.
Završnik Franc, delavec iz Turja obč. Hrastnik-Dol, je dne 14. februarja 1935 izgubil svojo delavsko knjižico št. 2 z dne 7. januarja 1932, izdano od občine Dol pri Hrastniku. Knjižica se proglaša za neveljavno.
Završnik Franc s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In talaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek J Ljubljani.