leto 1870.	230
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XL V. — Izdan in razposlan dne 3. septembra 1870.
109.
Dopustno pismo od 25. junija 1870,
za delo in rabo železnice lokomotivne : a) od Nimburga do državne meje pri Dečinu s krilom v Prago; b) od državne meje pri Dolnji Lipki do primernega mesta Brnsko-Praške železnice pri Ustju nad Orlico ; c) od nekega mesta sub b) imenovane poteze do avstrijske severnozahodne železnice pri Hlumcu; zadnjič d) od nekega mesta sub !>) imenovane poteze do pripravnega mesta Pardubiško-Nemškobrodske poteze avstrijske severnozahodne železnice.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Boîiji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Marinški, salcburški, sl irski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so knez Hugon Thurn in Taxis, grof Franc Salm-Reifferscheid, baron Lu-'lovik II aber, Friderik Schwarz in Janez Liebig z družbo prosili, da bi se jim podelilo dopuščenje (koncesija), delati in rabiti lokomotivno železnico: a) od Nimburga do državne ^(je pri Dečinu s krilom v Prago; b) od državne meje pri Dolnji Lipki do primernega •besta Brnsko-Praške železnice pri Ustju nad Orlico in pa krila za zvezo te poteze s potezami avstrijske severnozahodne železnice, zazdelo Nam se je, z ozirom na občno koristnost podjetja, imenovanim prosilcem po postavi od 13. aprila 1870 (Drž. zak. št. 56) o Prostosti davkov za nove železnice, to dopuščen j e podeliti tako le:
§. 1. Podeljujemo koncesionarjem pravico, narediti in rabiti lokomotivno železnico:
a) od Nimburga do državne meje pri Dečinu s krilom v Prago;
b) od državne meje pri Dolnji Lipki do primernega mesta Brnsko-Praške železnice pri Ustju nad Orlico;
(Sloveuiich.)	»}9
c) od nekega mesta sub b) imenovane poteze do avstrijske scvernozahodne železnice pri
Hlumcu; zadnjic
d) od nekega mesta sub b) imenovane poteze do pripravnega mesta Pardubiško-Nemško-
brodske poteze avstrijske severnozahodne železnice.
Ako bi zveza potez a) in bj, in katera se zdaj dela na Veliki Vosek, ne zadostila trgovinskim potrebam, bodo koncesionarji imeli pravico, napraviti krajšo zvezo med potezama od Voska do Hlumca in od Voska do Nimburga.
Vrhi lega zavezujejo sc koncesionarji, da na zahtevanje državne uprave pod a) omenjeno potezo iz Melnika zvežejo s Turnovsko-Kralupsko-Praško železnico pri Neratovicah na desnem bregu reke Labe, in da pri Ustji nad Labo napravijo zvezo z železnicami na levem bregu.
§. 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se naredi po črtežu na drobno ustanovljenem, ki ga je ministerstvo za trgovino potrdilo.
Zlasti se je pri delanju železnice ravnati po zahtevah ministerstva za trgovino in po obstoječih občnih stavilnih in policijskih predpisih.
Prenaredbe v načrtih so pridržane odobrenju državne uprave, ako bi se po tem, kar tehnični pregled in politični po §. 6 postave za dopuščanje železnic zapovedani obhod ceste pokaže, vidile potrebne za javno občen je in za varnejši obstanek ceste, kakor tudi za izpolnitev postavnih določil.
Ako bi se pri izpeljevanju dela iz ozirov na stavbeno ekonomijo ali na službo pokazalo, da se mora ali da je koristno odstopiti od železničnega črteža ali od načrtov na drobno ustanovljenih, — s čimer se pa v §. 1 določena mer železnice ne sme predrugačiti, niti se sploh smejo razmerja glede na ležo in mer obrniti na slabše, — mora se takej prcdrugačbi tudi izprositi potrjenje od državne uprave.
Spodnje delo vseh teh železnic sme se narediti samo za eno kolejo.
Državna uprava ima pravico takrat zahtevati ondi, kjer se ji bo zdelo potrebno, da se napravi spodnje delo za drugo kolejo in ta koleja naredi, kadar bo letni kosmati dohodek skozi dve leti zaporedoma 180.000 gld. v srebru na miljo presegal.
Koncesionarji se zavezujejo za ra d porabe kolodvorov že obstoječih ali dopuščenih železnic na stikališčih nji line ceste, kakor tudi o uredbi službe pri prehodu z ene na druge železnice skleniti dogovor z dotičnimi upravami. Troške za potrebna razširjalna dela na tujih kolodvorih bodo trpeli koncesionarji.
O nadaljevanji Nimburško-Dečinske železnice od državne meje na Saško, oziroma o stiku obojestranskih železnic in občilni službi postavijo se dotične določbe z državno pogodbo, katera se sklene s kralj, sasko vlado, in koncesionarji bodo dolžni podvreči se tem določba n in dolžnostim, ki bodo iz njih izvirale za-nje. Državna pogodba se bo sklenila in zviševala, kolikor bo moči, z ozirom na korist koncesionarjev. Ustanoviti določbe glede stika pruske železnice, gredoče od Sredolesja do državne meje pri Dolnji Lipki, in glede ravnal»6 sl ižbe na postaji v Sredolesju pridržuje sc po državni pogodbi od 5. avgusta 1867 (Drž. za k. št. 128) dogovoru, kateri se klene med obojestranskima železnocestnima upravama, in koncesionarji bodo dolžni podvreči se določbam členov XIV do vštetega XVII omenjen6 državne pogodbe in dolžnostim, ki bodo iz istih za-nje izvirale.
Dotični dogovor bode treba predložiti državni upravi da ga odobri.
Državni upravi je pridržana pravica, ako bi sc dorazumenje ne doseglo, postaviti pogoj6 za vzajemno porabo voz domačih sosednjih železnic in za dopeljavo rudniških in drugih železnic po lastni potrebi v to železnico.
§. 3. Koncesijonarji se zavezujejo, da koncesionirane železnice in sicer potezo Nim-hurško-Dečinsko s krilom od Lise v Prago v štirih letih dodelajo; da delo železnice od Dolnje Lipke do Ustja nad Orlico v treh mesecih, počenši od dne, katerega jim se izroči dopustnica, začno, in v zmislu državne pogodbe od 8. avgusta 1867 (Drž. zak. 128) v tisti dobi, ko se izdela pruska za stik potrebna železnica proti Kladskemu (t. j. ne pred koncem I. 1872), dovršijo in dodelane železnice občni službi izroeé.
Dalje bode dolžnost koncesionarjev, v dveh letih po začeti vožnji na železnici od Dolnje Lipke v Ustje nad Orlico, vsikakor vsaj eno izmed zvez omenjenih v §. 1 suh c in d, z avstrijsko severnozahodno železnico, katero hočejo prej, dodelati in občni službi izročiti, druga teh zvez pa se mora zadnji čas v štirih letih počenši od istega roka, dovršiti in službi izročiti, ako ne, bode koncesija za to potezo minila.
Da izpolnijo to dolžnost, to morajo koncesionarji državni upravi zagotoviti s kavcijo od 300.000 goldinarjev avstr, vel j.
Ta kavcija se mora odšteti v gotovini ali pa dati v borsnih papirjih po kursu ali v banko vni h menicah ali blagajniških listih kake Dunajske banke, ter se jim povrne, brž kakor izkažejo, da se je po 1,200.000 gl. potrošilo na eni strani za delo Nimburško-Pruško-Dečinske železnice, na drugi strani pa za delo železnice od Dolnje Lipke v Ustje nad Orlico z eno ali drugo v §. 1 pod c in d omenjenih zveznih železnic.
Spisi in pisma o tem povodu narejena uživajo prostost od pristojbin in štemplja.
§. 4. Koncesijonarjem se za izpeljavo koncesijonirane železnice dodeljuje pravica raz-lastilve po določbi dotičnih postav.
Ista pravica naj se dodeli koncesijonarjem zastran železnocestnih kril do posameznih obrtnišč, o klerih bi državna uprava spoznala, da so koristna za javni interes.
H.	8. Koncesijonarji se imajo pri delanju koncesijoniranih cest in pri njih rabi držati tega, kar ustanavlja pričujoče dopustno pismo, kakor tudi tega, kar velevajo na to stran dane postave in ukazi [zlasti postava za dopuščanje železnic od 14. septembra 1884*), in reda za vožnjo po železnicah od 16. novembra 1881**)], in tako tudi postav in ukazov, ki l)i se v prihodnje utegnili izdati.
§. 6. Koncesijonarji imajo tedaj zlasti tudi zastonj voziti pošto in poštne postavljence po predpisu §/“ 68 omenjenega reda za vožnjo po železnicah, in poštna uprava ima oblast y-a vozovlak, ki od končnih postaj vsak dan odrine, določiti, kdaj ima oditi in kako hitro 'oia voziti med tema končnima postajama tj e in nazaj.
Kolikorkrat bi poštna služba zahtevala več nego en voz z osem kolesi ali dva čvetero-kolesna voza, dobe koncesionarji za vsak voz, ki ga več dado za ta namen, odškodnino po enem goldinarji na miljo.
Ako hi se poštni upravi potrebno zdelo, na koncesijonirani železnici vpeljati ambulantno Pošto, kakoršna je po drugih avstrijskih železnicah, morajo koncesijonarji te voze 0 svojem trošku vzdrževati in popravljati.
Za opravljanje poštne službe v postajah mora se pripravna poštna pisarnica z izbo za Potrebščine v železničnem poslopju zastonj prepustiti, in ako hi na to stran bilo še večjih Potrebščin, naj se napravi poseben dogovor.
*) Državnega zakonika od leta 1854, št. 238.
**) Državnega zakonika od leta 1852, št. 1.
69 1
Dalje imajo koncesijonarji dolžnost, poštne pošiljke — ki nimajo denarne vrednosti — in kterih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, brez posebnega povračila na dotične postaje odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, ki si jih glede na upravo železnice železnično ravnateljstvo (upravno svetoval-stvo) in pa organi njemu podložni ali ti organi med sabo pošiljajo, smejo se na dotičnih kosih ali daljavah te železnice odpravljati po železničnih postavljencih.
§. 7. Koncesijonarji imajo dolžnost, upravi državnega telegrafa napeljavo telegrafov poleg železnice na železničnih tleh brez posebnega povračila dopustiti.
Toda telegrafska uprava se mora s koncesijonarji domeniti zastran mesta, kje ima napeljava iti.
Dalje morajo koncesijonarji brez posebnega plačila prevzeti varovanje telegrafske napeljave po železničnem osebju.
Nasproti pa imajo koncesijonarji tudi pravico žice (drat) za železuični telegraf pritrjevati na kole državnega telegrafa.
Zeleznični telegraf, če državna uprava zastran državnih poslanic (depeš) drugače ne zapove, in zastran privatnih ničesar ne dogovori', rabi se edino za naznanila, ki se tičejo vožnje po železnici, in torej je ta poraba pod vplivom in nadzorom državne uprave.
§. 8. Visokost voznine za ljudi in blago podvržena je sledečim utesnitvam :
Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to pri popotnih za osebo v 1. razredu	36	kr. avstr, vel j.
il	27
»	99	   •	»	99	99
» IH» »	 18	,,	,,	„
in „ IV. „ (v vozu za stoječe) . . 10 „	„	„
Pri brzovlakih, ki morajo imeti vsaj vozove 1. in II. razreda, smejo se te tarife povišati za 20 odstotkov pod pogoj o, da se pri teh brzovlakih ne bo vozilo z manjšo hitrostjo nego je navadna poprek računeč pri brzovlakih drugih avstrijskih železnic.
Maksimalna tarifa zastran blaga pri navadni hitrosti na čolni cent in miljo:
1.	razred	1	98	kr. avstr. velj.
H» »  2	28	„	„	„
III
99	 °	M	99	99
Izjemno imajo za sledeče reči pri polnih vozovih veljati tile postavki voznine:
Za prvih	Za veco
deset milj	daljavo
Za	žito in sol.........................................................1' 8	kr.	1 4	kr.
„	drva in les.........................................................12	„	V 0	„
„ premog, fcoa/is, stiskano šolo, rude, železne plošče, kamenje
zidarsko in	apnarsko..............................................1**0	„	0' 8	,,
Za odpravnino se vzema od vsega blaga po 2 kr. na čolni cent. V tem je zapopadeno plačilo za nakladanje in razkladanje in za občno za varstvo.
Ako bi dotičnik sam blago nakladal ali razkladal, bode se za odpravnino samo po 1 8 kr. od colnega centa jemalo.
Zastran voznine od drugih stvari, zastran ustanovljenja ležarine, razredbe blaga in drugih določeb glede na prevažanje blaga treba bo tako ravnati, da dotične cene in določbe ne bodo smele nikakor biti večje in nadležnejše od önih, ki veljajo na avstrijski severno-zahodni železnici.
Na kosu železnice od Sredolesja do Ustja nad Orlico in na železnici, ki pelje dalje odtod do kosa avstrijske severnozahodne železnice od Pardubic do Nemškega Broda, bodo koncesionarji smeli odmeri voznine za ljudi in blago za podlogo jemati poldrugo dolžino; to da v takem primeru se ne bode smela šteti nobena odpravnina.
Uravnovanje voznin za ljudi in blago med tu postavljenimi mejami pristoji koncesionarjem.
Pri tem pa se nima nikomur osebno predstvo dajati. Ce se torej kakemu odpravniku ali pošiljaču blaga pod gotovimi pogojami voznina zniža ali katera druga ugodnost dodeli, mora se ta znižba ali ugodnost dodeliti vsem odpravnikom ali pošiljačem, ktcri so voljni izpolniti iste pogoje.
Vse posebne tarife se morajo javno razglasiti.
Vsakakor ima državna uprava oblast, primerno znižati voznino s stranskimi prisfojbami vred, brž kakor čisti dohodek zadnjih dveh let preseže deset odstotkov napravil ega kapitala.
Se se uslanovljuje, da se bodo v neposrednjem vzajemnem občenji in prehodu s potez avstrijske severnozahodne železnice na tu koncesiorane poteze in narobe, glede na tarifo, daljave strinjale in tu konccsionirane linije na to stran štele za del avstrijske severnozahodne zeleznice.
§. 9. Dopušča se odmerjati in pobirati voznino za ljudi in blago v domačem srebrnem denarju, vendar tako, da se plačilo po kursni vrednosti preračunjeno mora v deželnem denarju jemati.
Tarifa se mora vsak mesec posebej na zaprosbo koncesijonarjev, kakor tudi na zaukaz državne uprave, po srednjem kursu srebra v preteklem mesecu preobrniti (reducirati) na deželni denar, pri čemer se brez privolitve koncesijonarjev ne sme iti čez S odstotkov 'zpod srednjega kursa.
§. 10. Transporti vojakov se morajo opravljati po določbah dopustnega pisma avslrij-ske severnozahodne železnice.
Te določbe naj se obračajo tudi na stražo finančno in varnostno, ki sta uravnani po v°jaško.
Koncesijonarji sc zavezujejo, da bodo na koncesijonirani železnici potujočim vojakom sklanjali polajšila, ki so jih vse uprave avstrijskih železnic dodelile.
Koncesijonarji se zavezujejo, da pristopijo obstoječemu dogovoru avstrijskih železno-Cestnih uprav zastran vzajemnega pripomaganja z vozili pri večjih vojaških transportih, in pa °rganskim določbam in službenemu propisu za vojne želcznocestnc oddelke.
§.11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, ki po naročilu gosposke nad-8ledujoče upravo železnic in vožnjo po njih, ali zarad varstva državnih interesov po kon-Ces'ji ali iz dohodarstvenih ozirov porabijo železnico in izkažejo naročilo te gosposke, ni0rajo se s potno robo vred zastonj voziti.
§. 12. Državna uprava ima pravico, kadar bi živež v avstrijskem cesarstvu bil nenadno drag, ponižati za-nj voznino na polovico maksimalne cene.
§. 13. Koncesijonarjem se daje tudi pravica, odstopiti to dopustnico avstrijski scverno-^h°dni železnici, ali pa napraviti posebno jlružbo delničarsko in za nabor potrebnega
denarja izdati delnice in prcdstvene obligacije slovoče na prinesca ali na stanovitna imena izdane najin« »j na 150 gl. v srebru, ki se smejo na avstrijskih borsah prodajati in uradno noti ra ti.
Znesek, nabavljen s prcdstvenimi obligacijami, ne sme preseči treh petin napravncga kapitala.
Ce se predstvene obligacije izdado v tuji valuti, mora se znesek tudi v avstrijski valuti naznaniti.
Predstvene obligacije se morajo prej odplačati nego delnice.
Ako bi se tu koncesioniranc železnice zedinile z avstrijsko severnozabodno železnico, bodo se vkupni troski razdelili po teli le določbah :
a) troski za ravnateljstvo in upravo po primeri kosmatih dohodkov, ki so jih posamezne skupine železnične imele;
b) založba za penzije, provizije in podporščinc po primeri plač in mezd, izplačevanih na posameznih železničnih kosih;
c) troski za popravo in vzdržbo vozil, in troski za odpravo vlakov, kateri neposrednje prehajajo z avstrijske severnozahodne železnice na ktero tu koncesioniranih potez ali narobe, po primeri milj, katere vlaki na vseh železničnih kosih prehodijo;
d) troski za kolodvore v Nimburgu, Illumci in za zvezni kolodvor poteze Pardubiško-Nemškobrodske, v primeri k številu vlakov iz teh kolodvorov odhajajočih in va-nje prihajajočih.
Družba nastopi vse pravice in dolžnosti koncesionarjev, družbena pravila potrebujejo potrjenja državne uprave.
§. 14. Koncesijonarji imajo oblast, agencije v domačih in vnanjih deželah postavljati, kakor tudi napravljati vozila za ljudi in blago po vodi in po suhem, držeč se obstoječih predpisov.
§. 15. Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo krepko podpirali napravo krilnih železnic v obrtniške zavode poleg glavne železnice, in da se bodo o tem z dotičniki dogovarjali.
§. 16. Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo za postavno nadgledovanje železnocest-nega podjetja z ozirom na opravila s tem združena v državno blagajnico plačevali po čez letno povračilo, katerega znesek določi državna uprava v primeri k dotični dajatvi drugih tuzemskih železnic.
Se prevzemajo koncesijonarji dolžnost, da bodo sosebno gledali na pripravne dosluženc vojake, sosebno pa dobro dosluživše podoficirje po meri cesarskega ukaza od 11). decembra I 853, če se oglase za kako službo.
■§. 17. Za železnico konccsionirano se dodel jujejo od strani države ta-lc polajšila :
a)	Oprostitev od dohodnine in štempeljskih pristojbin za kupone, kakor tudi od vsakega davka, ki bi se morebiti s prihodnjimi postavami vpeljal, za trideset let.
h) Oprostitev od štemplja in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druga pisma za nabavo kapitala, in za delanje in opravo železnice do tistega časa, ko sc izroči občo1 službi.
c)	Oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatho delnic in predstvenih obligao'J kakor tudi začasnic (interimalnih listov), in prenosnine, ki bi jo bilo plačati od kup' Ijenega zemljišča.
■§. 18. Stavbeni račun se bo sklenil po tem, ko se ta železnica popolnoma dodela in v občno porabo izroči, po načrtih od strani državne uprave potrjenih vendar pod pridržkom kake poznejše dopolnitve.
Na stavbeni račun se pišejo :
a) troski pripravljavnih del in sestave projekta ;
b) troški za dokončno naredbo in opravo železnice, interkalarne obresti stavbenega kapitala, kakor tudi drugi polroški, ki so bili potrebni za dodelanje in odprtje železnice;
c) troski za nabavo denarjev, oziroma srednji znesek kursne izgube pri izdatbi delnic in
predstvenih obligacij za nabavo potrebne gotovine.
§. 19. Državna uprava ima pravico prepričati se, da je železnica v vseh delih namenu primerno in trdno narejena in za službo opravljena, ter zaukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odstranijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, ki ga postavi državna uprava, sme tudi, kolikorkrat mu se treba zdi, priti v seje upravnega odbora, kakor tudi k velikim zborom, ter državnemu interesu škodljive naredbe ustavljati.	,
§. 20. Doba, doklej bo koncesija trpela in po §. 9, b) postave za dopuščanje železnic varovana, da sc ne smejo napraviti nove železnice, ustanovljuje se na devetdeset let °d tistega dne, kterega se začne vožnja po vseh tu koncesioniranih potezah, in ko ta doba preteče, mine koncesija.
Koncesija izgubi svojo moč tudi, če se rok v §. 3 ustanovljeni za dokončanje dela in za odprtje železnice ne bi dostal, ter bi sc prestop roka ne mogel opravičiti ne v zmislu 11,
b)	postave o dopuščanju železnic, niti sosebno s kako politično ali financijalno krizo.
§.21. Državna uprava si pridržuje pravico, kadar preteče trideset let od dne, kterega se je izdala dopustnica, vsak čas odkupiti koncesijonirano železnico.
Da sc določi odkupščina , bodo sc letni čisti dohodki, ki jih je podjetje v zadnjih sedmih lotili pred pravim odkupom imelo, sešteli, od tega čisti dohodki dveh najslabših let odbili 1,1 po tem poprečni čisti dohodki ostalih petih let za podjetje izračunih.
Ta srednji znesek sc bo koncesijonarjem kakor letnimi	plačeval	v	poluletnih	ratah
•lotie, dokler se ne izteče koncesija.
§. 22. Kadar mine koncesija in tisti dan, ko mine, prihaja država brez vračila v neobteženo last in uživanje koncesijonirane železnice, zlasti tal, zemeljnih in umetnih del, Cele spodnje in vrhnje naprave in vse nepremične železnične pritekline, kakor so: kolofon, nakladalisča in razkladališča, vsa za železnično rabo potrebna poslopja na odhodih in 1''diodih, stražnice in nadgledovalnice z vso opravo v stoječih mašinah in vseh nepremičninah.
Kar sc tiče premičnih reči, kakor so: lokomotivi, vozovi,	premične	maši ne, orodje in
r,lgc naprave in robe, kolikor so potrebne ali dobre za nadaljno službo,	naj prejde	toliko
1 leči in oziroma toliko vrednosti zastonj na državo, da sc bo ujemalo s prvo železnično '’I'i'avo, ki je zapopadena v napravnem kapitalu.
■ Po odkupu železnice in od dne tega odkupa prihaja država, plačujoč izračunjeno 'lino brez drugega vračila v last in uživanje tu koncesijonirane železnice z vsemi prej omenjanim; doticnimi rečmi, tako premičnimi kakor nepremičnimi.
Naj mine koncesija ali naj se železnica odkupi, ostaje koncesijonarjem last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, kakor so: peči za koaks in apnenice, livnice, fabrike za mašine ali drugo orodje, shranišča, koaks, hrani šča za premog in drugo roho, k terc so si pridobili ali sezidali po dovolbi državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo železnična priteklina.
§. 2!i. Se se državni upravi pridržuje pravica, ako bi se vkljub izrečenemu svarilu po večkrat prelomile ali zanemarile dolžnosti v dopustnici ali postavah naložene, poprijeti se naredeb postavam primernih in po okolnostih, še pred no izteče čas koncesije, izreči, da je koncesija moč izgubila.
Resno opominjaje vsakega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dupuslnica, in dodeljujoč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode pred našimi sodišči zahtevati odškodbe, dajemo vsem oblastim, kterih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to koncesijo in vsem tem, kar se ustanavlja v njej.
V dokaz tega izdajemo to pismo, zapečateno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaju, pet in dvajsetega dne meseca junija v letu po odrešenju sveta tisoč osem sto sedemdesetem, Našega cesarjevanja dva in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
l*OtOCki s. r.
llolzgclhan s. r.
Pretiš s. r.