cena lir 25 Poštnina plaCana - Sped. abbon. post. - II. gr. GOSPODARSTVO 1 R G O V I N A F I N A N C A I NDUSTRIJA 4:to x št. 223 PETEK, 6. APRILA 1956 OBRT* KMETIJSTVO «8———uaBHa——M—ycmi— ii i * l * * * 5iiii»w'^^w'iiiw«M«arwwmniPTL-’T^nmiiimiiiiiiiiiMWMiiii 'imb——bb— TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 TMI1 - NAJNOVEJŠE OROŽJE V HLADNI VOJNI Dulles ne podcenjuje več sovjetske gospodarske ofenzive Sovjetska atomska Sodeč po govom, ki ga 'je imel ame-^ki zunanji minister Dulles po ame-^kem radiu in (televiziji po svojem tovrafcku iz Karačija, kjer je bila kon-‘6renca SEATO, je tudi on postal do-stopnejši za predloge tistih zahodnih <*ržavmii!kov, ki zahtevajo, da mora teniška zunanja politika dati večji toudarek podeljevanju gospodarske totnoči tuj^im državam, ne pa podcenjevati gospodarske ofenzive vzhodnih ntžav. Dulles se je v Karačiju sestal z 9nieriškimi diplomatskimi predstavniki v 14 deželah Južnovzhodne Azije 'k Daljnega vzhoda, ki jih hoče za-^rovati voj^aška organizacija SEATO, er se je dal od njih temeljito poučiti razpoloženju narodov v teh predelih Svet!a, V svojem govoru po radiu je nsotov.il, da se ti narodi ne boje mednarodnega komunizma, pač pa nevarnosti, da bi zahodne države ogrozile njihovo neodvisnost. Dodal je, da je Pozornost južnovzhodnih azijskih na-nMov iposvečena predvsem gospodarnemu napredku. ZDA morajo s tem nčunati in z novo gospodarsko pomočjo podpreti stremljenje teh naro- Uov. Te .izjave ameriškega zunanjega ministra so toliko bolj značilne, ker je Pjhv on v svojih izjavah tik po zaključku XX. kongresa komunistične IjMfjje v Moskvi podcenjeval gospodarsko ofenzivo Sovjetske zveze v Aziji ‘n Afriki ter trdil, da je prav ta znak ^jetske slabosti. Nekateri ameriški nnUtikd so se tedaj začudili takšnemu Sedišču in George Kennan, bivši 5lUeriški poslanik v Moskvi, je k temu ntipomnil: Ne morem si zamisliti ®kšnega sveta, o kakršnem govori Mr. Ouiles! Zahodni publicist Giselher Wirsihg navaja nekatere podatke, ki označuj e-1° Poteze gospodarske ofenzive vzhodnih držav. Mao Cetungorva Kitajska nibia n. pr. še dovolj traktorjev za 5voje poljedelstvo, vendar že .izvaža Inklo v Egipt in Burmo. Kitajci izva-^3o v Indonezijo električne aparate, fhana je češkoslovaška dobava oro-Ja Egiptu v zameno za bombaž. Po adnjem obisku ruskih državnikov v Jndiji se kažejo novi obrisi gospodariti odnosov med tako imenovanimi hodnimi državami (Sovjetsko zvezo r Kitajsko) ter drugimi azijskimi dr kvarni. Vse kaže, da gre sovjetska in ''tajska politika za tem, da bi se bolj navili čisto trgovinski poji s so ^taiimi državamj. im tako priklenili “mjski narodi na Sovjetsko zvezo in ^'tajsko, ne pa da bi Rusi in Kitajci jjjali neposredno, gospodarsko pomoč. l°vjetska propaganda je uspela v tem Ja. prikaže sprejemanje neposredne tu-gospodarske pomoči od Američanov 't nevarno za politično neodvisnost piakih narodov. Tako je Burma krat-'0 odklonila ameriško pomoč v nepo-^edni .Obliki, iker se je bala, da se ne :l s tem preveč navezala na ameriško ™lii)biko. To se dogaja tudi v Indone-,tli in Siriji. Pna n. pr. Italija uvozila samo iz Švice za 57 in tja izvozila za 84 milijard lir blaga. Od skupne blagovne izmenjave z vzhodnim blokom je odpadlo 24 milijard na promet s Sov. zvezo, 9.7 milijard na CSR ,nad 13 milijard na Madžarsko, 8.3 na Vzh. Nemčijo, 10 na Poljsko in 7.8 milijard na Romunijo; na ostanku sla udeležni Bolgarija in Albanija. Struktura blagovne izmenjave nam kaže naslednjo sliko: V uvozu je odpadla četrtina vrednosti, t. j. 428 milijard lir na proizvode poljske, živinorejske in gozdne kulture ter na proizvode ribištva in lova, druga četrtina z malone povsem enakim zneskom na rudnine, polovica pa na druge industrijske proizvode. V drugi četrtini zavzema glavno mesto uvoz surove nafte z okrog 17 milijoni ton v vredno'ti 203 milijard lir; to je hkrati sploh najmočnejša uvozna postavka, ki ji sledi premog z 10 milijoni ton v vrednosti 112 milijard, vsakovrstni stroji in aparati s 146 milijardami, surovi bombaž (76 m.), odpadki železa in jekla (70 m.), neočiščena volna (69 m.), kava (53 m), .navadni žagani les (45 m.), aluminij in njegove zlitine (44 m.), pšenica (41 m.), valjano železo in jeklo (40 m.), surova guma (27 m.), industrijska olja in maščobe (25 milijard) itd. Goveda je Italija uvozila 132 tisoč, prašičev 144 tisoč, konj 35 tisoč v skupni vrednosti nad 24 milijard; jajc nad 33 tisoč ton v vrednosti 13,5 milijard, tesanega lesa 700 000 ton v vrednosti 13,5 milijard, drv in lesnega oglja 323 tisoč ton v vrednosti 2,8 milijard, avtomobilov 4.000 komadov. Kakor v uvozu surova nafta, tako zavzemajo pri izvozu prvo mesto po vrednosti destilacijski naftni derivati s skoro 5,9 milijoni ton in vrednostjo 102 milijard lir. ‘Znano je, da je ustrezna čistilniška industrija dosegla posebno močan vzpon po drugi svetovni vojni. Tej postavki sledijo prj podrobnejši blagoznanstveni razporeditvi v milijardah lir: sveže in suho sadje 116 (od tega 32 milijard kislega sadja), razne tkanine iz naravnih vlaken 74, zelenjava in povrtnina 34, umetna in sintelična prediva 29, tkanine iz umetnih vlaken 23, paradižnikova mezga 23, valjano železo in jeklo 19, riž 15.5, piediva naravnih vlaken 15, pletenine 12, vina 12 itd. Skupna vrednost izvoženm proizvodov mehanične industrije (strojev in aparatov, precizne mehanike, prevoznih giMraits/čZ //$£ 13 #rit. oporiiča. © Amer. oporišča Nafta Zunanji ministri Združenih ameriških držav, Velike Britanije in Francije so se dogovorili, da se bodo na sestanku v maju v Parizu dogovorili, kaj naj store velike države v primeru, da bi izbruhnila vojna na Bližnjem vzhodu, io je Imed Izraelom in vrsto arabskih držav, ki ga obkoljujejo. Na našem zemljevidu jie navedeno ob vsaki državi število njenega prebivalstva in število vojakov, s katerimi razpolaga. Napetost okoli Izraela je še vedno izredna. Angleška vlada je pripravila načrt za korake, kj ji bp treba storiti v primeru, da se Izraelci in Arabci spopadejo. Pripravljen je načrt za vojaško akcijo pod okriljem Organizacije združenih narodov. Načelnik ameriške delegacije pri Organizaciji združenih narodov H. Cabot Dodge se je posvetoval s predstavniki (Vel. Britanije in Francije ter je nato predsednika Varnostnega sveta zaprosil, naj čimprej skliče svet, da bi proučil položaj na Bližnjem vzhodu. Angleži obtožujejo Poljsko in Cehoslovaško, da pomagata vežbanju egiptovske vojske. Blizu Gdinje na Poljskem se po angleških informacijah vadi 200 egiptovskih oficirjev v uporabi modernega orožja, obrambnih topov proti letalskim napadom, radarja pa/tudi podmornic. Češkoslovaška naj bi doslej Egiptu dobavila 40 ruskih bombnikov tipa Iljušin in 200 lovcev MIG, nadalje 300 tankov vrste T 34 in šest 250-tonskih podmornic. sredstev razen avtomobilov in drugih proizvodov kovipskomehanične stroke) je dosegla 255 milijard, izvoženih proizvodov kemične industrije brez naftnih derivatov tpa 78 milijard Ijr. Avio-mobilov je izvozila Italija v letu 1955 blizu 69.000 komadov, približno 25.000 več kot leta 1954. Važna postavka v izvozu so tudi pisalni in računski stroji; izvozili so jih lani za blizu 16 milijard lir. Kakor smo videli, je blagovna izmenjava y razmerju z letom 1954 narasla tako v uvozu kakor y izvozu; v odnosu z nekaterimi državamj pa je padla. Močnejši padec v obeh smereh je zaznamovati v prometu s Sov. zvezo, Poljsko, Brazilijo, Pakistanom in Indonezijo; znatneje je ob povečanem uvozu padel izvoz v Indijo in Grčijo in o-bratno, pb povečanem izvozu, uyoz iz Avtsralije in Egipta. Močan je promet z Avstrijo; uvoženega je bilo od tam blaga za 70 milijard lir (8,97% več kot leta 1954) in izvoženega tja za blizu 43 milijard (20,41% več kot leta 1954). Krepak porast izmenjave y obeh smereh je opaziti tudi v odnosu s Turčijo, Holandsko, ZDA, Kanado, Argentino, Venezuelo in Miarokom. Iz Jugoslavije je Italija uvozila po teh podatkih blaga za 24.438 milijonov lir ali za 26,48% več kot v letu 1954, ko je uyoz dosegel 19.321 milijonov; izvozila pa je v Jugoslavijo blaga za 38 tisoč 662 milijonov lir napram. 17.354 milijonom y letu 1954, torej za 122,7% več ko prejšnje leto. Ni dvoma, da je ta porast pripisati ugodnejšemu političnemu ozračju, ki je nastalo med obema državama po sklenitvi tržaškega sporazuma, posebno pa novemu trgovinskemu sporazumu, katerega obletnico smo imeli te dpi. Italija je v jugoslovanskem izvozu zavzela v minulem letu prvo, v uvozu pa tretje mesto. Pb jugoslovanskih podatkih, s katerimi razpologamo, je Italija ta položaj ohranila tudi v letošnjem januarju z uvozno postavko 710 in izvozno postavko 1.260 milijonov dinarjev, takoj za ZDA (2,8 milijard) in za Sov. zvezo (1,31 milijard), in tik pred Zah. Nemčijo (1,01 milijard dinarjev). Kaj misli italijanski strokovnjak Alfio Titta izraža v milanskem časopisu »II Mercuiio« svoje mnepje o razvoju italijanske trgovinske bilance v preteklem letu. Mnenja je, da niso v letu 1955 nastopile nikakšne bistvene izprememtoe; toda prav ta okolnost je vznemirljiva, ker govori o nekakšnem napolimobilizmu. Tako postaja primarij., kljaj v trgovinski bilanci kroničen: leta 1953 je znašal 570,9 milijarde, leta 1954 500,5 in lapsko leto 53.1,5 milijarde lir. Kaže, da smo se s tem primanjkljajem nekako sprijaznili pravi AlfiO' Titta. V resnici je znašal primanjkljaj leta 1950 samo 173 milijard, čeprav je bil takrat uvoz visok zaradi obnove italijanske industrije. V celoti lahko rečemo, da so italijanski operaterji v preteklih dveh letih občutili ugodne posledice mednarodne konjunkture, ki je bila splošno zelo zadovoljiva in je spodbujala k dinamičnemu naraščanju proizvodnje. Zaradi primerjave navajamo še podatke o razvoju italijanske trgovine v letu 1954. Tedaj so uvozili v Italijo 37,468.000 ton blaga v .vrednosti 1.524,4 milijarde lir, izvozili pa 11,744.000 ton v vrednosti 1.023,9 milijarde Ur. Primanjkljaj je torej zpašal 500,5 milijarde lir. Leta 1955; uvoz 41,444.000 top v vrednosti 1.691,2 milijarde Ur; izvoz 11 milijonov 878.000 ton y vredposti 1.159,7 milijarde lir, primanjkljaj torej 531,5 milijarde lir. Žitna konferenca prekinjena Modna: odiiui žitna .konferenca, ki se je sestala v Ženevi pa 16. zasedanje, da bi obnovila mednarodlna sporazum o žitu, je prekiittila delo zaradi velikonočnih praznikov. Čeprav je izdala dokaj, optimistično, poročalo, v katerem pravi, da je treba samo še doseči sporazum o cenah, količinah in trajanju sporazuma, ne kaže, da bo mogoče doseči sporazum) z lahkoto; sai so prav ta tri vprašanja (cene, količine .ju dobe trajanja) bistvena. Države uvoznice žita bi želele, da se kio.t milniimiatlna cena določi 1,50 dolarja za biušel, kot maksimalna pa 1,95. Toida države izvoznice vztrajajo pri sedanjih cenah, in sicer 1,55 in 2,5 dolarja. Konferenca ise Sestane zopet 14. aprlilla. Med tem časom bo vodstvo poskušalo zopet pridobiti za sporazum Angleže. V. Britanija j.e zapustila spor razum 1 1953, ker nii hotela pristati na maksimalno ceno1, ki je bittai za 5 stotink dolarja višja, kakor jo je predlagala ona. V Londonu pe kaže o posebnega nagnenja, da bi .se vrnili v sporazum. Angleži islioer priznavajo, da so cene žitu v isedanjem trenutku na svetovnem trgu ugodne za države izvoznice. Zniačilino je) tudi, da so Rusi kupili v Kanadi! 400.000 ton pšenice. Z,a države izvoznice bi bil položaj še boljši, ko bdi ne bile brodarine za prevoz žita takta, visoke. MRAZ IN KOLINSKA VODA Zaradi hudega mraza je v Južni Franciji usahnilo 240.000 pomarančnih drevesc. Denarna škoda je ogromna. Ta drevesca sio gojili zaradi cvetov, iz katerih pridobivajo, posebno olje imenovano »nerolii«, ki ga, uporabljajo kot dišav© pri izdelovanju, najfiiinejšin vrst koilAniske vode. Na leto .so pridobili po 1200 kg narollija .in ga prodali za eno miliijiardo frankov. Poteklo bo 15 let, preden bodo lahko obnovili! pomarančne nasade. Po količini je uvoz lansko leto v primeri z letom 1904 narastel za 10,61%, po vrednosti za 10,34%, izvoz pa 1,14 ods1. po količini in 13,26% po vredno-s i, šara primanjkljaj pa je narastel za 6,19 odstotkov. m nase MM H9I1JG Glas iz občinstva Gospodje bi bili radi! V Vašem listu sem bral, da so na vladnem sestanku v Rimu sklenili y najkrajšem času pričeti z naseljevanjem v Italiji (menda na Beneškem) beguncev iz Istre, ki se zdaj stiskajo v barakah na Tržaškem. Pisali .ste, da namerava ustanova »Ente Tre Venezie« naseliti na novih posestvih okoli 700 istrskih družin. Kolikor jaz poznam te begunce, se premnogi izmed teh ne bodo .prav nič razveselili te novice. Starejši možje in žene, ki so. vse .svoje življenje prebili na kmetijah in obdelovali zemljo, že pojdejo radi na delo. Toda mladina izpod 30 let bi rajši čakala v barakah, samo da bi se lahko kam stisnila v mesto. Zato pa je pustila s tako lahkim srcem krasno zemljo na Koprskem in Bujskem. Rada bi živela bolj gosposko v mestu ali vsaj blizu mesta, ker ji obdelovanje umazane zemlje ne diši. Po raznih listih sena mnogo bral o vprašanju, zakaj se je toliko Istranov, med njimi tudi precej Slovencev in Hrvatov — natrpalo na Tržaškem., kjer ni dovolj kruha niti za stare Tržačane. Mislim, da so vsi pisci pozabili na glavni vzrok odseljevanja z istrskih kmetij: ;udi kmetje bi radi bili gospodje, posebno mladi! Drugi zopet mislijo, da se v Avstraliji cedita mleko in med in da pojdejo čez Trst v to deveto deželo. Da bi še paprej kmetovali, vsaj mladim ne gre v glavo. Se bolj sem se prepričal, da je res tako, ko sem pred dobrimi štirinajstimi dnevi med vožnjo V avtobusu iz Kopra proti Trstu poslušal razgovor okoli 25-letnega fanta s sorodnico. Kmalu mi je postalo jasno., da sta oba iz Marezig, od koder s:a .se pred kratkim preselila v Trst. Fant se je pritoževal pad ljudmi, Id so jih vzeli v hišo in na posestvo, bi so ga zapustili. Pripovedoval je, da mu je šlo po vojni doma v Marezigah zadosti dobro. Sezidal si je nov hlev za živino jn ga lepo tlakoval. Obnovil je vinograd in najemnikom zapustil tudi najlepšo njivo v Marezigah. In vendar piso zadovoljni. Od niatere, ki je ostala še v hiši, zahtevajo vedno več in več. Ta elegantno napravljeni bivši kmet je izstopil pred rafinerijo v Zavijali. Ko je šofer zaloputnil vrata za njim, sem si misill, kako naj ta dečko v lakastih čevljih še kdaj stopi y kravji hlev? Ali .bosta krava ip hlev jugoslovanska ali italijanska, na Koprskem ali na Beneškem pe bo na njegovo odločitev prav nič vplivala. To je splošno sicer žalosten pojav, a z njim je treba računati. Zato mislim, da bodo istrski kmetje s težbim srcem odhajali s Tržaškega na poya posestva v Italiji. F. S. Strinjamo se povsem z »glasom iz občinstva« glede enega izmed glavnih vzrokov ,iz katerega se je iz koprskega okraja in z Bujskega preselilo toliko kmečkih ljudi v Trst. Glas iz občinstva se je s tem dotaknil splošnega socialnega pojava, s katerim se ukvarjajo sociologi, gospodarstveniki in politiki po vsem svetu: zapuščanja dežele in priseljevanja v mesto. Najbližje večje mesto za istrski del Slovenskega Primorja je prav Trst. Gospodarska privlačnost Trsta je bila nekdaj tako močna, da je celo ovirala razvoj vseh obalnih mest v Istri, bi so jih občinske uprave sicer zelo zanemarile. Naj še dodamo, da je bila magnetna sila Trsta v času apglo - ameriške uprave zaradi obilice denarja v obtoku in dela na obnovi izredno močna. Lenin in Stalin Odkrivanje SitalMinovih napak se nadaljuje v Sovjetski zvezi Pa todii v fcomuniiisitličniiih strankah drugod pq svetu, kiaikoir v Italiji .in na Madžarskem. Proti Stalinu se danes postavlja Lenin kat vzgled pravega vodliteljia in ideologa. Lenin je umrli 211. j.anMaašjai 1924. Pred .Svojo smrtjo jie narekovali .svojo zadnjo poLitičflo voljo, ki j.e ostala 4 mesece popolnoma tajnia. Po šitiirih me* secih so jo preči tali nal tajnem sestanku komunističnih voditeljev v Moskvi. Lenin je v njej izrazil bojazen, da bo nastal .nazdlar v sl ranici, in sicer zaradi ‘Spona med Leonom Trockim in Jožefom Stalllinom. V svojem testamentu je Lenin obsodil Stalmav kj se jel pripravljal, da prevzame oblast za' njim, takole: »Tovariš Stalin, je s tem, da je postal glavni tajnik (stranke), združil ogromno silo v svojih rokah; in jaz nisem gotov, ali bo vedno umel uporabljati to moč z zadostno previdno^ stjo . . . Stalin jie presurov. Ta. slabost, ki se da prenašati v odnosih med nami komunisti, postane popolnoma neznosna v uradu glavnega tajnika. Zaradi tega predlagam tovarišem, naj najdejo pot, po kateri bi odstranili Stalina .s tega položaja in nanj imenovali drugega moža... .« PRItIKOM VAŠEG DOLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZIN ENGLESKIH ST0F0NA TRST - ULICA SAM M1C0L0’ BR0J 22 - TELEFON 31-138 - TRST PRODAJA NA l/ELIKO I MALO ORIGINALNIH ENGLESKIH ŠT0F0FA ZA MUŠHA 1 ŽENSKA ODI JELA UZ NAJNIŽE CiJENE. Visi na levo. Predsednika Italijanske republike g. G. Gronchija je ob njegovem prihodu v Washington predstavil predsednik novinarskega kluba svojim tovarišem prav po amerikansko: »Rojen je v Piši, v mestu, ki se je proslavilo s svojim stolpom, ki visi nekoliko na levo.« NOV RUSKI PREDLOG ZA RAZOROŽITEV. Sovjetska diplomacija je prišla na dan z novim predlogom za razorožitev. Velike države Amerika, Sovjetska zveza in Kitajska naj bi skrčile svoje oborožene sile na ravep. 1 milijona do 1,500.000 mož; Vel. Britanija in Francija naj bi imeli vsaka po 650.000 mož. Najprej naj bi se dogovorili, da se preneha nadaljnje oboroževanje in da države ohranijo vojske in vojaške proračune na ravni, ki so jo dosegle 31. decembra 1955. Nato bi se izvršilo skrčenje vojaških sil na o-menjeni podlagi. Manjše države ne bi smele imeti pod orožjem več kakor 150 tisoč do 300.000 mož. Rusija predlaga, naj bi se opustili poskusi z atomskimi bombami. BULGAININ IN HRUSCEV SE BOSTA PRIPEL J AEA MA KRIŽARKI. Na obisk v Anglijo prispeta maršal Bulga-nin in Hruščev 18. aprila na križarki »Ordzhonokidze«, ki jo bosta spremljala rušilca »Soveršeni« ip. »Smotrišči«. RAZPRODAJA TUJIH LISTOV V SOVJETSKI ZVEZI. V Sovjeisko zvezo prihajajo zdaj tudi jugoslovanski listi, ki jih zelo naglo razpečajo. Ameriška obveščevalna služba bo pričela letošnje poletje izdajati za Sovjetsko zvezo dvojezičen časopis pod imenom »A-merica Illustrated«, bi bo stal 5 rubljev. Časopis bodo tiskali v nakladi 50 tisoč. Takoj po vojni so Američani pričeli 'izdajati za Sovjetsko zvezo podoben časopis pod imenom »America«, leta 1952 pa je sovjetska Vlada preprečila širjenje te revije. FRANCOSKI ČASNIKAR ZAPRT. Na zahtevo vojnega ministrstva so v Parizu aretirali glavnega urednika Clauda Bourdeta, ki je napisal V zpa-pem tedniku »France Observateur« članek, s katerim je po mnenju vojaških krogov hotel demoralizirati francosko vojsko. Bourdet je napisal, da bo vlada poslali a v Alžir 100.000 mladih Francozov ter jih vrgla v »brezsmiselno vojno«, kjer bodo ranjeni ali ubiti za stvar, ki je ne odobravajo. — V Alži-ru še’ vedno teče kri, v zadnjih štirih dneh je bilo ubitih 388 ljudi, med njimi 9 francoskih vojakov. Obešen in proglašen za nedolžnega. Sedanji tajnik madžarske komunistične stranke Matyas Rakosi je dal na novo pregledati sodne spise o procesu proti Laszlu Rajku, bivšemu madžarskemu zunanjemu ministru, ki je bil leta 1949 obsojen z nekaterimi drugimi pristaši pod obtožbo, da je Titov agent in a-meriški vohun, ter obešen. Sam Tito je v svojem govoru julija lanskega leta zahteval revizijo procesa. Te dnj je Ma-tyas Rakosi v javni izjavi priznal, da je bil Rajk krivično obsojen. V resnici so obsodbo izzvali njegovi nasprotniki, med katerimi je bil menda tudi Rakosi, da bi se ga iznebili ter ga zato obtožili, da je bil agent Jugoslavije. V Beogradu: upajo, da bo po 'rehabilitaciji Rajka prišla na vlado tista struja V madžarski' komunistični stranki, ki je za sporazum z Jugoslavijo. Razkol v protestantski cerkvi? «Stim-me der Gemeinde«, ki izhaja v Darmstadtu, opozarja pred nevarnostjo, da izbruhne razkol v »Evangelijski cerkvi Nemčije«. Med sodelavci revije so znane osebnosti, kakor predsednik Cerkve Niemoeller, bivši notranji minister Heinemapn idr. Revija je mnenja, da se bo cerkev razcepila na dvoje, kakor je Nemčija politično razdeljena na vzhodno in zahodno, ako se njeno vodstvo ne odpove vmešavanju v politične zadeve. Časopis vstaja proti poskusu, da bi odslovili Niemoellerja, ki je nasprotnik vmešavanja cerkve v politične zadeve. UPORNIKI NA CIPRU IMAJO ANGLEŠKE BOMBE. Napetost na Cipru še ni popustila. Uporniki napadajo Angleže iz zasede in mečejo bombe, ki so angleškega izvora. Izdelane so bile leta 1944. Ostalo orožje, ki ga uporabljajo uporniki je bilo izdelano deloma v Italiji, deloma v Nemčiji. MALTO BODO PRIKLJUČILI K AN GL1JI. Na pobudo predsednika vlade Edena pripravlja angleška vlada načrt za nove volitve na Malti, ki naj pripravijo pot za dokončno priključitev te kolonije k Veliki Britaniji: Nato bodo imeli prebivalci Malte lastne predstavnike y angleškem parlamentu. THOKEZ V RIMU. Po poročilu iz ameriških virov je pretekli četrtek tajno prispel v Rim voditelj francoskih komunistov Thorez, da bi se posvetoval s Togliattijem. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Trgovci z lesom še vedno pričakujejo prebujenje lesnega trga, ki naj bi nastopilo po velikonočnih praznikih. Cene lesa so ostale na prejšnji ravni. Zdi se ,da avstrijski proizvajalci upajo, da bi cene svojemu blagu lahko nekoliko povišali. Izvedenci so mnenja, da bodo cene pri kupčijah, o baterih se bodo pogajali v prihodnjih tednih na osnovi 25.000 lir kub. m za tom-bante O-III, franko vagon Trbiž, neocarinjeno, 23.500-24.000 za vrsto IIMV in 23.000 za blago izpod normalnih mer. Ni gotovo, da bodo avstrijske oblasti izdale izvozne licence za tramovje. Tudi na jugoslovanskem trgu pričakujejo y tem mesecu razjasnitev. Ni pričakovati, da bi se čepe jugoslovanskemu blagu izpremenile. Jugoslovani gredo namreč za tem, da bi izvozili čimveč končnih izdelkov in polizdelkov Izvedenci so pa mnenja, da bodo Jugoslovani bolj prožni pri sklepanju novih kupčij. Pred kratkim so Jugoslovani ponudili na italijanskem trgu smrekov les iz Bosne. Gre za 4.000 bub. metrov, in sicer 10% tega je tombante vrste A po 31.3000 Ur, B po 28.000 in »Opiata C« po 25.000 ter ostale slabše vrste po 24.000 lir fco Šibenik. Na italijanskem trgu, po-sebno v južnih pokrajinah kroži romunsko blago. Levantski trgovci pričakujejo poy spisek cep romunskega blaga. Češkoslovaški izvoz je usmerjen v glavnem v Egipt; blago se prodaja po okoli 45-47 dolarjev za kub. meter fob Trst s popustom 2%. pozne pomladi in zgodnje jeseni, ki ni bii poškodovan od minulega mraza. Cene nekaterim cvetlicam so naslednje: vrtnice iz rastlinjaka (za ducat) Gloria 3500-4000' lir; »večna mladost« 2800-3000; Baocara 3000-3500; Rouge Meillard 3500-4000; mešane vrste 1800-2500. Nageljni G00 komadov): William Sim rdeči 7000-7500, enako beli; Anita 3500-4500; novo pridobljene vrste 5000-9000; mešane vrste 2000-4000. Narcize King Alfred (ducat) 250-300; tulipani (ducat) 600-800; vijolice (100 šopkov po 12 cvetlic) 1500-1600 lir. RAZVOJ CEN KOVINAM NA AMERIŠKEM TRGU Po podatkih iz ameriškega vira kaže razvoj cen nekaterih surovin y lanskem letu od konca marca do konca marca letošnjega leta jasne poteze naraščanja. Kot primer se navaja zlasti cena bakra, ki je na ameriških borzah v enem letu narastla za okolj 40%. V omenjenem razdobju je cena starega železa poskočila za 347o, cinka za 17%, cina za 11%, svinca za 7%, aluminija za 5%, kavčuka za 9%, celuloze in papirja za 8%, lesa za 6% in cementa za 7%. Baker se je na ameriških borzah V zadnjih štirinajstih dneh podražil za 3 stotinke dolarja za funt. Družba Kaiser Alluminium je podražila aluminij za 1,5% pri funtu, cinasta pločevina se je podražila za 5%. Italijansko-Iranski spor zaradi starih dolgov Italija-Jugoslavija SESTANEK MEŠANE KOMISIJE ZA REVIZIJO ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKEGA SPORAZUMA V Beogradu se bo 9. aprila sestala mešana komisija, da bi revidirala trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. CARINA NA UVOZ JEKLA ZNIŽANA. Kakor poročajo iz Rima, bodo s 1. majem znižali carino na uvoz jekla, in sicer iz katere koli države v okviru letnih kontingentov. S tem znižanjem naj bi se doseglo izenačenje s carinami, katere je odredila OEEC (Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi). ITALIJA POTRAZUJE JAJA: Albanesi et C., Osimo (Ancona), Via Abbadia, 4. SEUZVE: »Impa«, Gorizia Via Aqui-leia, 47. KRZNO OVČJE I JANJECE: »Igat«, 'S.A.R.I., Trieste, Via S. Lazzaro, 23. PERJE: A- Malina & C., Cairate Olona POKUČSTVO ANTIKNO, SLIKE i dr.: Dr. Alessandro Morandotti, Roma, Corso Vittorio Emapuelei 14,1. ZUKVU: Dott. ragg. Franco di Gagno, Bari, C. p. 44 JEGULJE; Romeo Rossi & Figlio, Lo-reo (Tovigo). NORVEŠKA BO UVOZILA ITALIJANSKE POMARANČE. Norveške oblasti so odobrile kontingent za uvoz pomaranč iz Italije v vrednosti 3,000.000 norveških kron. Terminska kupčija s kavovHamburnu Predstavnik hamburškega senata (vlade) je te dni izročil Združenju trgovcev s kavo novo' dvorano za terminske kupčije s kavo. S tem so v Hamburgu zopet obnovili borzo za terminske kupčije s kavo. Uprava Hamburških javnih skladišč je podprla zahtevo združenja trgovcev s kavo po novih prostorih. V tem združenju je organiziranih 307 trgovcev. Dvorana za terminske kupčije s kavo je povezana s hodniki s tremj sosednimi poslopji, kjer so uradi za podjetja, ki trgujejo s kavo. Tem je na razpolago 18.000 kv. metrov prostora. Zdaj delajo na to, da bi se povečala tudi skladišča za kavo. Terminska kupčija s kavo je bila v Fumburgu prvič odprta leta 1887, Po letu 1948 se je uvoz kave v Zah. Nemčijo podvajseteril. J nnso leto je dosegel 120.192 ton, to je okoli 2 mijijo na vreč po 6I! kg. Do dates še ni uvoz kave dosegel ravni iz leta 1938. Nemčija uvaža kavo skoraj izključno čez Hamburg im Bremen, 75% uvoza gre samo čez Hamburg. Nemčija tudi izvaža uvoženo kavo. Tako je šlo lansko leto iz Hamburga na Češkoslovaške 2.976 t-ui, v Avstrijo 1438 ton, na Madžarsko 713 ton, v Švico 253 ton rd ITALIJA NUDJA ŽICARE I RUSIHCE: Ribatto Ricardo, Torino, Via JSaorgio, 91. D1JEEOVE ZA TRAKTGRE: »Cinotto«, Cuorone (Torino), Via Fiume, 5. PAPIR I LJEPENKU: »Unione Carta-ria e Cartotecnica Italiana«, Roma, Via Spalato, 14. TRAKE KOVINSKE, ZICU POCINCA-NU j dr.: E. Candido, Milano, Viaie Umbria, 80. PEEPAHATK EARMACEUTSKE: »Or-mono Terapia«, Milano, C. p. 4089. UREDJAJE KINEMATOGRAFSKE: — Fabbrica Itailiana Nuovi Schermi, Milano, Via Tartaglia, 22. BOCE ZA TEKUCE PLINO.VE: »Elin«, Milano, Piazza Duca D’Aosta, 8. ffimetaiki obveznic nekaterih italijanskih posojil v Franciji so se v trenutku, ko je bil napovedan obisk predsednika) Italijanske republike Gronchija v Parizu, zglasili z zahtevo, da se ob tej priložnosti reši vprašanje njihovih terjatev nasproti Italiji. Italija zavlačuje rešitev te zadeve, ker bi pomenila novo obremenitev za italijanske finance. To vprašanje je načel že janiuaria 1955 predsednik vlade Mendes-France, ko se je sestal s predsednikom italijanske vlade. O sestanku je bil sestavljen običajni zapisnik, v katerem je bilo rečeno, da išče italijanska vlada rešitev, ki bi pomenila rešitev »de faeto«, a ne hi pokvarila pravnega položaja italijanskih javnih dolgov. Tedaj so se dogovorili, da bodo pred 30. junijem 1955 obnovili pogajanja. Italijanska vlada ni pozneje pristala na obnovitev pogajanj, kakor poroča pariški hst »Le Monde«. Sicer je izrazila svojo pripravljenost, 7%- 'Izdatki znašajo 212.500 milijonov .d1(1'i in sicer 158.500 mil. din ali 74,6% ^Oj narodno obrambo; za izdatke zve: organov in ustanov 11.659,980.000 5,5%; za invalidske prejemke, za zdra' stveno zaščito vojaških vojnih inv8*: dov 10.986 mil. din ali 5,2%; za dotacf „ je ljudskim republikam 6.230 mil. ^ ali 2,9%; za negospodarske investici'1 (za neinvesticijska dela zveznih or? nov in ustanov) 4 milijarde ali 1,9°'' za obveznosti države iz notranjih in nanjih posojil 16.800 mil. din, ali 7,W' za dotacije ustanovam z neodvisnim nansiranjem in družbenim organizafr „ jam 1 milijarda 50,530.000 din ali 0,5?’'Mi za proračunski rezervni sklad ter veznosti iz prejšnjih let 3 milija 273,490.000 din alj 1,5%. Izdatki za rodno obrambo predstavljajo letos odst. narodnega dohodka, lansko k? pa 11.9%, se.pravi, da so bili nekolik znižani. Osebni izdatki v zveznem proraču^ . znašajo 6 milijard 102 milijona din ^ i lanskem 5 milijard 623 mil.). Stevi? uslužbencev je znašalo konec leta l®5’ 8.883, letos znaša 9.665. r, Jorsl , ži' (P* H St J Sfer »i na R1 i ME.D ITALIJO IN TUJINO Iz prakse zunanjetrgovinskih odnosov NASPROTNO PA JE BALO UGODENO PROŠNJAM: V konkretnih primerih so ustrezni zunanjetrgovinski odbori v Italiji zavrnili prošnje: — za uvoz ferokroma iz Zah. Nemčije, toda samo zato, ker je šlo za blago neznanega izvora; svoj čas je min. za zunanjo trgovino dopuščalo to klavzulo, a jo danes načeloma odklanja; samo v povsem izjemnih primerih se dovoljuje uvoz artiklov »a licenza«, glede katerih ni znano, od kod izhajajo; — za uvoz presnega masla in konj za zakol iz Poljske, ker trgovinski sporazum ne predvideva ustreznih kontingentov; uvoznikom, katerim prija uvoz nekega blaga iz Poljske, ki v sporazumu ni predviden, se priporoča, da predlagajo Mimomesu zasebno kompenzacijo, ki ima za protipostavko izvoz takega blaga, ki ga Italija v znatni meri izvaža; — za uvoz ameriške ribje moke Ua-merican fish meal«) iz Peruja proti plačilu v dolarjih, čeprav se ta proizvod uvaža tudi iz ZDA; to pa zato, ker so v prometu s Perujem zaželeni predvsem kompenzacijski posli. Nasprotno pa je bilo ugodeno prošnjam: za izvoz izbranega sirkovega semena (»saggina«) v Jugoslavijo, vendar samo zato, ker se je imel izvoz izvršiti preko italijansko-švicarskega kli-ringa in se s tem ni obremenil že itak visoki aktivni saldo italijansko - jugoslovanskega kliringa; — za izvoz moke iz rožičevega semena na Japonsko proti plačilu v angl. funtih, iz česar se da sklepati, da je valutni odbor pri trgovinski izmenjavi z Japonsko naklonjen tudi plačilu v funtih, in ne .samo v dolarjih; — za uvoz glicerina iz Argentine proti plačilu v ustreznem kliringu, dočim je bila zavrnjena podobna prošnja za isti artikel, ker je bilo predvideno plačilo v itaiijansko-francoskem kliringu, ki je za Italijo pasiven; — za uvoz mesne moke iz Argentine proti plačilu y kliringu, in to v nasprotju s prejšnjo prakso zato, ker je trgovinski saldo za Italijo aktiven; — za uvoz oliv in olivnih lupin iz Albanije s plačilom v kliringu z namenom, da se ojači izmenjava s to državo, s katero je bil nedavno sklenjen trgovinski sporazum na podlagi kliringa; jjffi — za uvoz surove biserne ma iz ZDA, ker gre za' uporabo v dofl19 čem obrtništvu, čigar izdelki se žajo v razne države, in tudi v same; —za uvoz beljenih bombažnih terjev iz ZDA za neposredno šnijo prizadetega uvoznega podjetji ker gre za artikel, ki je neobhod#0^ potreben italijanski industriji; —• za uvoz ajde s Poljskega za I1® mene živalske krme; • Za izvoz sardiinskil oslov Madžarsko, ker je domači trg z njk*1 nasičen. Interesenti se opozarjajo, da v _ šnjah kar najtočneje označijo blas® ki ga nameravajo uvoziti ali izvozil^ in da navedejo tudi carinsko posta'* ko, pod katero blago spada; sicer rado zgodi, da se prošnja reši z zna' tno zamudo, seveda v kvar poslu sa’ memu. 80 53 ^ al ^hai l, Hei *tko Musi V, K Mi ; Mesi »kaj r&v ( fen Vi Dri ^ili gle _ hr "sveč iI)0< 'Volj (Vilc „ d' .V; 'Sejo Vi IJ V-r aticL pro' it; Mleli] ta, Mi Np k1*4 - wav VELESEJEM V EVONU. v času o® 7. do 16. aprila bo y Lyonu 38. let0’ velesejem. Iz Pariza y Lyon bodo °r' ganizirali dnevno letalsko zvezo, od ^ sa do časa bo tudi letalska zveza '' Bordeauxa in Toulouse, dalje Londo^ in Milana. 32.000 OTROK, PRIPADNIKOV anT riške vojske obiskuje ameriške šole f evropskih državah. V teh šolah P0?1' čuje 1400 učiteljev. Ameriška vlada ie h 'ie z; fei '60.] i za % i V Mte) Vpli 'ih, ; Me in Tor; Va «ličr Nj iolj V V .'Mja O m 00 to K m m S o industrija 27,5 28,0 23,8 15,1 4,9 0,7 kmetijstvo 45,6 25,1 8 4 12,1 7,2 1,6 gozdarstvo 9,1 51,7 13,4 21,5 3,8 0,5 gradbeništvo 28,6 24,1 .14,1 22,8 5,8 4,6 . promet 29,1.39,8 13,2 12,4 4,6 0,9 trgovina 41,3 25,8 15,3 9,5 6,2 1,9 obrt 41,1 31,5 JN,5 7,4 4,6 0,9 skupaj 33,4 27,1 16,4 13,5 5,5 1,3 Najvišji dohodek je v letu 1954 dosegla LR Srbija, in sicer največ iz kmetijstva, a nato iz industrije in ostalih dejavnosti. V LR Sloveniji prevladuje znatno dohodek iz industrije, ki predstavlja od skupnega dohodka v vsej Sloveniji 62%. Pomemben napredek industrije se opaža tudi po ostalih republikah. DOHODEK NA PREBIVALCA Dohodek na posameznega prebivalca je bil v letu 1954 y Jugoslaviji in v posameznih republikah razdeljen takole) V dinarjih indeks Jugoslavija 67.318 100,0 Srbija 54.584 81,.1 Hrvatska 79.513 118,1 Slovenija 128.596 j 191,0 Bosna im Herc. 53.582 79,6 Makedonija 47.591 70,7 Črna gora 35.622 52,9 Ker je zelo razvita industrija in so čeme industrijskega blaga v primeri s cenami kmetijskih pridelkov visoke, je bil dosežen na posameznega prebivalca najvišji dohodek v Sloveniji, nato v Hrvatski jn šele nato v Srbiji, kjer je vedno prevladovala kmetijska proizvodnja. V primeri s prejšnjimi leti narašča narodni dohodek y vseh republikah, zlasti tistih, ki so gospodarsko slabo razvite. To seveda omogoča nadaljnji razvoj jugoslovanskega gospodarstva. R. J. PRIPRAVA DRUŽBENIH PLANOV OKRAJEV V SLOVENIJI V Ljubljani je bila na Izvršnem svetu LR Slovenije konferenca predsednikov in podpredsednikov okrajnih ljudskih odborov o pripravah za sestavo o-krajnih planov za leto 1956. Konferenco je vodil podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj. Na konferenci so razpravljali o izvedbi republiškega in okrajnih družbenih planov za leto 1956. ELEKTROLIZA CINKA V SABCU Podjetje »Zorka« v Sabcu bo v kratkem spustila v pogon elektrolizo cinka. Vršijo se že poskusi s sistemom Turm, to je novimi na-prayany za proizvodnjo žveplene kisline, ki so neposredno povezane z elektrolizo. Ko bo elektroliza y pogonu se ho proizvodnja prečiščenega elektrolitnega in rafiniranega cinka y Jugoslaviji podvojila. Jugoslovanska in.dus ri-ja bo lahko predelala skoraj vso proizvodnjo koncentrata cinka. Doslej je Cinkarna v Celju pridelala samo 30 tisoč ton medtem ko je Jugoslavija pstaio količino koncentrata, to je okoli 50.000 ton izvažala kot surovino. LEŽIŠČA URANA IN TORIJA V EGIPTU Na kongresu egiptovske akademije znanosti, ki se je začel .včeraj v Kairu, so sporočili, da so na obalah Sredozemlja, y planinskih krajih okrog Rdečega morja in V puščavskih zelenicah odkrili nahajališča urana in torija. Vladni laboratoriji že delajo poskuse, ki naj pokažejo, iz katerih ležišč bi se dal pridobivati atomski material. Na kongresu so razen tega sporočili, da bo Egipt po elektrifikaciji svojih jezov sam pridobivali težko vodo. Sodelujte z razstavljanjem in obiskom na prireditvah lIlJJj Spomladanski: Jesenski : mjLUiii! ill. — 8. 11/. 1956 - 20. IX. 1956 Pregled celotne jugoslovanske proizvodnje: industrijske, kmetijske in obrtniške - Sestajališče poslovnih ljudi zahoda in vzhoda - Za vse prireditve je zagotovljen 25°/0 popust na železnicah, ladjah in letalih Gd 1957. dalja kotila oko piitedilui mednarodni: tipomla-dantihi bajam od 17. do 22. aprila, jebenbki od 7. do 22, beptamGia. - (Prijaue za razbtaoljanje ha Sprejemajo do 1. maja za jebentiki in do 1. deeemha za Spomladanski Sejem MT0MATSM I POLUMTOMATSM POSTROJENJA SVE ZA PR0IZI/0DNJU METALNIH RUTIJA Strojevi za ljuštenje vlakna - škare - Strojevi za pravljenje ruba na Umov ima - Strojevi za za-tvaranje limenih kutija - preše - Strojevi za sa-vijanje rubova kod limenih kutija - Strojevi za polaganje Ijepila na limenim kutijama - peči Socleta napoletana F abbrica |\/|acchine Industriali Via E. Gianturco 31 - Tel. 53-998, 53-309 - IMP0L1 t) 'Moj H: !l) ir Dfoc N n Mžn Vo 'hez /Mjo tob. Jasa Mte 'Me “Mii ll»j c Jatil tio\ Slj p; ke v 'Sra l se Mlel ali , žele 5o • 'cci Se i ar: Mtic, *s Wj Wj Vir Va' Vje Pose Va 0 d Pa V Va Po °ko Slov !: Je lati Miar ne Pvrs Miče Vir >tv Sev tofij . d Ma 188C Vhc Pr Ur M k Va, gji ^tek 6. apri’a 1956 GOSPODARSTVO ^Obramba pred burjo na Primorskem l in ^ lOV “V severnem Primorju ustvarjajo stru-t0 hladnega zraka, ki prihajajo jz kon-6ntalnega zaledja primorsko kurjo, Včasih s silo orkana prodira s pri-'fskega gorovja. Te struje hladnega ■Z& !^J )0 LPerature y Primorju. Srednja tem-. 1 ?atura pe pade v najbolj hladnem 11 ‘^eou 5 stop. C v niti enem pri-^skem mestu; toda y Crikvenici zdrk-•:viS wživ° srebro včasih do > ^lostanu do draj' or^io 1,9!*' 14 stop. C, 9 stop. C in na Hvaru 7,2 stop. C. Letos smo y februarju . lt. še nižje temperature. Zelo škod-^ J8 iA ‘nievarrla ®a ie burja tudi na i( rju- Kadar razsaja, je promet na na-® Primorju popolncma prekinjen, ^kratka, burja je najbolj škodljiv pri- 2 ol'« Pojav v našem Primorju. Poseb-'. r(jik aa obali doseže veliko silo, izsušuje a i)#^j° irl uničuje rastiinstvo. Tako po- 3 li>* i) m :oliK" ičuH11 195’ .ilSea poljedels vu hude izgube. Pre-. 80% rartlin, ki usahnejo, propade j^di nje. V mnogih področjih je nesoče gojenje vrtov, obdelovanje se-p, ah sajenje gozdov brez zaščite pred (< j Manično in fiziološko akcijo burje, Neusmiljeno razsaja. Ta zaščita se oko usl vari najbolj z uvedbo euka-“usovih zaščitnih pasov, ki imajo sli-vpliv, kakor napol propustne za-ki se upira uničujoči sili burje. oh zaščitni pasovi iz Tamarixa bi se “•iesli, kjer ni pogojev za eukaliptus. 'aj priporočam za zaščitne pasove hv eukaliptus, bom razložil v nasled-članku. 'hvi poskusi sajenja eukaliplusa so .Pričeli pri nas že 1868. leta in so se 'hi do danes skoro edino z vrstama glohulus in E. rostrata. Očitno je, pri uvajanju eukaliplusa ni bilo 'Večene dovolj pozornosti izbiri vrst 1 Področjem za sajenje; zato je bilo kolj razočaranj. Veliko je namreč *vilo sort, ki zdržijo večji mraz, ka-^ dve, ki jih omenjam. ...Ukaliptucovi zaščitni pasovi prepre-a leio prekomerno izhlapevanje v zava-a ^ni okolici. Kot posledica njihovega j bitnega delovanja se izpreminja mi-^klima iako, da se ustvarjajo razme-! ta normalen razvoj rastlinstva. Vsaik irl vsak a obiast bi morala brez-^ojno stremeti, da jih uvede ne gie-' Ha klimatske in pedološke pogoje, Jkav bi morala skleniti vse agroteh- .atit* * ,olBa' izva‘ ZV*' I jif, ,otK>r ieti9* od#0 K lag“ ožili sta'" 'r * ukrepe, ki so potrebni in doseg- ic& 1 S8' > 0f d :a doti* ^Pliv zaščitnih pasov bi ustvaril po-‘k za dosego višjih žetvenih donosov hi povišal poljedelsko proizvodnjo ^ ®0-i20%. Zaščitni pasovi so prvi po-u 0 'I Za napredno poljedelstvo in sadjar-ker ustvarjajo pogoje za najbolj tesno uporabo vseh načel napredne tehnike. Na obalnih področjih, kjer kpliv burje posebno močen, in v za-'k, kjer burja pogosto odtrga zasije ladje, kakor so Zuljanski, Drin-1 ta ustje reke Neretve pa bi dajali ločeno varstvo in olajšali delo po-kščakom celo na morju. Topografija 'kreč vpliva na moč in smer vetra, khčni zalivi in doline niso zaklon ^ burjo, še posebno tedaj ne, če so tei površine veliki. Burja vedno sle-kalinam, doseže največjo silo in po-največjo škodo na koncu dolin, tabor eukaliptusov zaščitni Zasaditi je treba zaščitne pasove tka iz zaledja zna no znižajo zimske ščitnimi pasovi zadostna razdalja 300 metrov. Razdalja med drevesi je lahko 2 dd 5 m in zavisi od števila vrst, ki sestavljajo zaščitni pas. Razdelitev zaščitnih pasov se mora prilagoditi obstoječim nasadom in reliefu kraja. Tehnika sajenja, izbira ustrezajočih sort in drugi važni elementi so različni y poedinih področjih. Važno je, da pričnemo sadili zaščitne pasove z vso vnemo in v najširši meri. Ta saditev mora bili poglavitna naloga poljedelsko - gozdarskih melio-rativnih del. Pomorski strokovnjaki in agronomi bi se morali predvsem prizadevati, da se ta naloga prične izvajati čimprej. Odlaganja mora biti konec. Z ukrepi za sajenje zaščitnih pasov se morajo seznaniti predvsem agronomi, da se zavarujejo z njimi polja in drugi nasadi. Ogromna vloga glede popularizacije zaščitnih pasov pa pripada dnevnemu tisku. V zvezi s sajenjem eukaliptusa se porajajo mnoga vprašanja na katera bi rad odgovoril. N. pr.: Katere sorte so najbolj priporočljive za zaščito? Odgovor na to ne more biti nikdar, kakor sledi: E. viminalis, E. globulus ali E. botrvoides. Strokovnjak lahko samo odgovori takole: Najboljšo zaščito nudijo zaščitni pasovi, ki imajo piropustllijivost od 45 do 50%. Ta odgovor seveda ni dovolj jasen. Praktik hoče vedeti katero sorto lahko uporablja za zaščitne pasove. Odgovora na to mu strokovnjak ne more dati, kajti ta zavisi od mnogih okoliščin, in sicer od kakovosti zemlje ip njene globine, vlage podnebja, okolja itd. Pisec se slavlja na razpolago ljudskim odborom posameznih občin, okrajev ip komun ter zvezam poljedelskih zadrug, ki bi želeli, da uvedejo eukaliptusove ■zaščitne pasove. Za vsa nadaljnja pojasnila glede sklepanja pogodb naj' se omenjeen ustanove obrnejo na naslov: Dr. Aleksander Lenard Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23 n. S, pas la zavetje, ki je 20-krat večje v tai, kakor je njegova višina. Ker la eukaliptusov kmalu doseže vi-15 m, bi bila med poedinimi za- fe/cda; in danes stari oče, ki se je rodil 1825. i,.(še dobro ga pomnim) je vozaril ,'sha v Trst. V Sisku je nakupil kota jo peljal v Trst. Spotoma jo teodajal. V Trstu je naložil sol in ttPet razprodajal do Siska, kjer je i naložil koruzo itd. Za spomin na tažnje imamo še pri hiši tako ime-tao prečno, t. j. lepo pa šitri voga-/tazljan čolniček, ki je bil pritrjen taip pod voz. V njem je hranil voz-tabanje za konje in živež zase. Polisa smo imeli pri hiši tudi težke ;/e še iz tistih časov. Po pjih se ...‘'talo, da so za dolge vožnje upo-Jali težke konje. oče, ki se je rodil leta 1855, je tal v Ljubljano, ker takrat še ni novomeške železnice. Dolgo let sem J Pri hiši velik kurnik, v katerem Ce vozil v Ljubljano tudi po 10 tež-Grašičev. ?2 sem se rodil 1893. leta in sem vo-/taetijske pridelke na postajo Trebči Sevnico, ker še ni bilo šentjan-teleznice. Danes pa pride avto sko-l10 vsako jabolko domov«.. Fr. DOLENJSEK iz Lakenc v »Kmečkem glasu« HUDE POSLEDICE MRAZA NA KOPRSKEM Koper, 30. marca 1956 Letošnja nenavadno huda zima je povzročila tudi v Koprski okolici izredno veliko škodo na kulturah, posebno na tistih, ki uspevajo le ob ugodnih klimatskih pogojih. Podati povsem zanesljiva in točna sliko položaja, ki jo je ustvaril dolgotrajni mraz, sedaj še ni mogoče, keir ni izključno, da se bodo okvare na rastlinah in posevkih morda vsaj deloma še popravile; vendar pa se že lahko ugotovijo bistvene značilnosti stanja po mrazu vsaj v glavnih potezah. Predvsem je treba poudariti, da daje primerjava med posledicami zadnje prav hude zime v letu 1929 ip posledicami letošnje prav odločno in jasno sodbo, da je letošnja zima bila mnogo hujša. Predvsem zaradi tega, ker je doba letošnjih izredno nizkih temperatur bila zelo dolga in ker je spremljala mraz ves čas tudi močna burja, dočim je mrzla doba v letu 1929 bila krajša in je burja tedaj divjala le en dan ali dva. Razen tega pa tudi iz razloga, ker je takrat tudi pred onim hudim mrazom vreme bilo razmeroma hladno, kar je klitje, brstenje in rast posevkov in rastlin zelo zadrževalo, dočim je razmeroma blago vreme pred letošnjo' zapoznelo zimo pospeševalo skoraj bujen razvoj vegetacije, ki jo je potem dolgotrajni mraz toliko težje moral prizadeti Zemlja je v letošnjem mrazu razmerama globoko zamrznila. V Škocjanu pri Kopru so bile ugotovljene v prvih 20 dneh meseca februarja naslednje povprečne ali srednje temperature zemlje, ki sicer: v globini prvih 10 dni drugih 10 dni 2 cm — 2,7 stop. C — 2,3 stop. C 5 cm — 2,3 stop. C — 2,0 stop. C 10 om — 1,2 stop. C — 1,6 stop. C 20 cm — 0,6 stop. C — 0,8 slap. C V globini 20 cm je zemlja bila zamrznjena 18 dni, od 10. do 28. februarja. Dnevna srednja temperatura zraka je pa bila pod ničlo dvajset dni, od 31. januarja do 19. februarja, in še v zadnjih 10 dneh februarja se jutranje temperature niso dvignile nad ničlo. Razumljivo je, da je v takih izjemno neugodnih vremenskih razmerah rastlinstvo utrpelo veliko, deloma tudi nepopravljivo škodo. Najbolj so bili poškodovani, kolikor se je doslej moglo ugotoviti, oljčni nasadi. Kar je mladih oljk, nekako do 6 let starosti, so skoraj vse popolnoma uničene, razen onih, ki so bile zelo globoko zasajene. Starejša drevesa so mraz sicer večinoma prestala, toda letos in morda tudi še več let ne bodo dafla sadu. Slična je usoda smokev ali fig. Tudi zgodnji mandeljni letos ne bodo obrodili, toda ona drevesa, ki navadno kasneje cyeto, so sedaj — z več kot epo mesečno zamudo — v polnem cvetju in kažejo dobro. Tudi pri vinski trti škoda vsaj dozdevno ni zelo huda. Kar je pa graha bilo posejanega pred mrazom, je vse poginilo. Tudi krompir je utrpel zelo mnogo škode, čeprav se zdi, da so prve vesti o tem vsaj nekoliko bile pretirane. Veliko škodo je mraz povzročil seveda tudi drugim vrstam povrtnine. Zelo so trpele tudi palme v raznih vrtovih in nasadih ob obali in verjetno jih je mnogo usahnilo. Tudi v vrtnariji podjetja »Cvetje« v Portorožu je mraz povzročil ogromno škodo. To je prva nekoliko groba slika položaja, ki ga je povzročil letošnji mraz. Želeti bi bilo, da bi jo nadaljnje ugotovitve po možnosti ublažile. Dr. O. jMte&em POTOVANJE BREZ POTNEGA LI-S-TA- V Parizu se bodo 16. aprila sestali člani Evropskega sveta. Na tem sestanku bodo razpravljali tudi o belgijskem predlogu, po 'katerem ne bi bil več potreben potni list za potovanja po zahodno - evropskih državah; potni list naj bi se nadomestil s preprosto »evropsko« dovolilnico. »TURISTIČNI VESTNIK« POSVEČEN KOPRSKEMU OKRAJU Svojo marčno številko je Turistični vestnik, k; ga izdaja Turistična zveza Slovenije v Ljubljani (Ul. T. Tomšič 7), posvetil turizmu, gostinstvu pa tudi nekaterim gospodarskim panogam koprskega okraja. Članek osvetljujejo lepe fotografije, pa tudi nekaj slikarskih ilustracij (učinkovitih Lenassije-yih lesor zov). Uvodni članek o koprski pokrajini je napisal V. Bohinec, ki poleg tega y potopisu »Po vaseh in mestih Slovenske Istre« opisuje zemljepis, ne lepote tega predela slovenske zemlje. Fr. Plan na je napisal več razprav, in sicer »Kameninska zgradba«, »Podnebje«, »Rasilinstvo« in »Gospodarske razmere«. Jožko Sott er je v članku »Ob koprski številki« razložil pomen posebnih izdaj »Turističnega vestnika«. R. Savnik je napisal članek »Podzemeljski svet v širšem okolišu Kopra«. E. Gar-zaroli: »V Postojnski jami lapi 200.000 turistov«. Fr. Habe: »Postojnska jama v največjem prirodoslovnem muzeju Avstrije« in »Nekaj podrobnosti iz spe-ieologije pa Koprskem« ter L. Lisjak: »Analiza turizma ip gostinstva na o-zemlju OLO Koper«. Številka prinaša še več drugih člankov o gostinskih vpra šanjih in turizmu z drugih področij. Tako tudi članek dr. Fr. Vatovca »O turističnem slogu naših družabnih prireditev«. To pobudo je treba vsekakor pozdraviti že iz praktičnih nagibov, ker prinaša posebna številka lepo zbrane podatke ne samo o turizmu, temveč tudi o gospodarskem razvoju koprskega okraja. IZ LJUBLJANE NA TRŽAŠKI VELESEJEM1. »Putnik Slovenija« priredi letos vrsto izletov v razna evropska mesta in razne prireditve, tako tudi izlet pa tržaški velesejem', pa tudi na velesejem v Padovi. Na razporedu je izlet v Benetke, in sicer z ladjo »Burja«. Poleg tega bo organiziral izlete v Celovec, Dunaj itd. NEKOLIKO VIŠJE CENE V JUGOSLOVANSKIH LETOVIŠČIH. Jugoslovanske gostinske organizacije so za novo sezono nekoliko zvišale cene v svojih obratih, da bi z novimi dohodki lahko izpopolnile gostinsko službo in povsem modernizirale obrate. Kljub temu povišku so voditelji jugoslovanskega turizma in gostinstva zelo optimistični glede letošnje sezone, seveda ako bo vreme naklonjeno. V primeri s cenami v letoviščarskih krajih y drugih državah so cene za tujce še vedno nizke. Cene so seveda povišali tudi v hotelih koprskega okraja. Tako znaša n. pr. povišek v hotelu »Palače« y Porto- Katere gobe lahko uživaš Slovensko italijanski in svbohrvatski slovarček gob Ta slovarček je nastal iz potrebe. Pri pouku prirodoslovja se najbolj opazi potreba po priročniku, ki hi navajal izraze v slovenščini in tudi v italijanščini, večkrat pride prav celo izraz v srbohrvaščini. Dijaki čestp povprašujejo, ko se obravnava ta ali ona rastlina oziroma goba, kako se ji pravi tudi v sosednjem jeziku. Kdor predava, ne more vedeti za vsako rastlino kako se ji pravi v slovenščini in tudi v tujem jeziku. V slovarčku so navedene le tiste gobe, ki so pri nas ip po Sloveniji znane. Na prvo mesto sem postavil znana domača imena; nato v oklepaju znanstveno — latinsko ime, ki lahko služi za kontrolo izraza; sledi italijansko ime, v kolikor so te naše gobe znane tudi pri Italijanih; ip pa koncu še hr-vatski izrazi. Po izrazoslovju posameznega tipa, preidem na kratek opis vsakega posebej zaradi boljšega spoznanja in ocenjevanja njegovih lastnosti. Skušal sem podati najpreprostejši opis, da bo lahko vsakomur, z najmanjšim naporom- mogoče spoznati posamezne gobe in si jih z lahkoto predočiti. Važno je, da vsako gobo poznamo pred1 vsem po zunanjih znakih. Po opisu posameznega elementa, bomo z lahkoto ločili užitne od neužitnih oziroma strupenih- Nikar pa ne podležimo nekaterim ljudskim trditvam, da so strupene gobe vse tiste gobe, ki pri prerezu ali prelomu spremenijo baryo mesa. To nikakor ni osnovno pravilo, po katerem naj bi ločili strupene od nestrupenih gob. Kajti imamo take gobe, ki spremenijo svojo barvo čim jih prelomimo, in so kljub temu užitne; jmamo tudi take katerih meso, ko pride v stik z zrakom, ne spremeni barve, pa so strupene. (Res je, da meso nekaterih gob spremeni barvo čim pride na zrak in da so te strupene, ni pa res, da je to splošno pravilo. Iz tega sledi zaključek, da na nobeni gobi ni tako vidnega in sto odstotnega zanesljivega znaka, ki nam zagotavlja, da je ta ali ona goba strupena ali ne. Za to je nujno potrebno temeljito poznati vsako gobo po zunanjosti. „ Katere gobe naj torej nabiramo? Odgovor je kaj preprost: le tiste, o katerih nimamo pomislekov. Vsako sumljivo pa dobro opazujemo in jo primerjamo s podanim opisom. Pri tem pazimo tudi na letni. čas. Na koncu opisa podajam seznam tistih gob, ki rastejo v določenih mesecih. Zato priporočam vsem nabiralcem gob, naj ta opis hranijo in ga po možnosti celo nosijo s seboj, ko gredo nabirat gobe. Tudi najboljšemu poznavalcu gob se lahko pripeti, da utrga nezaželeno gobo, kar lahko postane usodn° zanj 111 za tistega, ki tako gobo poje. Zaradi tega ne smemo vzeti vso stvar preveč tragično; kajti statistika dokazuje, da prav ma!o ljudi umre na svetu aaradi strupenih «ob, mnogo več jih umre zaradi pokvarjenega mesa ali rib. Diletanti ali nestrokovnjaki naj ne vidijo na vsaki gobi belo ženo s koso, ampak naj pri takih gobah, ki jih dobro pe poznajo, uporabijo prav učinkovit pripomoček, ki ga tukaj navajam, da bodo z užitkom zaužili nabrane gobe in mirno spali ponoči. Sumljive gobe skuhajte v slani vodi, nato to vodo odlijte in gobe mirne duše zaužijte. S tem odpravite vsako nevarnost. Seveda, na ta način gobe precej zgube na okusu in vrednosti, ni pa nevarnosti, da bi se zastrupili. Na slovenskem ozemlju imamo približno 100 užitnih gob in komaj okrog 10 neužitnih ip strupenih. Katere gobe so neužitne? Odgovor je zelo preprost. Vse tjste, ki so slabega, zoprnega, rez- rožu povprečno okoli 25%. Cena za pensiop se bo sukala med 1350 ip 2680 dinarjev dnevno, različno po kategoriji. V predsezoni ali P0 sezoni bodo cene znižane za 20-30%. VODIC »PO SLOVENSKEM PRIMORJU« pripravlja Primorska založba Lipa v Kopru. Tiskan bo v treh jezikih ter vseboval kulturnozgodovinske, turistične in tudi gospodarske zanimivosti Slovenskega primorja. Pri zbiranju gradiva sodelujejo Svet za turizem pri OLO v Kopru, turistična društva v Kopru, Portorožu in Piranu, Okrajna gostinska zbornica, koprski muzej in Jamarsko društvo v Postojni. VABILO »V SONČNO JUGOSLAVI-JO«. The American Weekend, tednik za družine Amerikancev v čezmorju, ki izhaja v Parizu, priobčuje članek »Enjoy Sunny Yugo lavia« (Razvedri se v sončni Jugoslaviji), v katerem o-pisuje na kratko Zagreb, Slplit in Dubrovnik. kega, omptnega, žveplenega vonja in zoprnega, pekočega okusa. Ni rečeno pa, da so vse te gobe tudi strupene. Kadar ne poznamo neko gobo, pokusimo jo, kajti okus je najbolj zanesljiv svetovalec. Nobena goba ni tako strupena, da bi nas umorila z enim samim koščkom svojega mesa, ki bi ga prežvečili. Užitne gobe imajo voljen, sladek o-kus, sličen surovim orehom, lešnikom ali mandeljnom. Pravilo naj se glasi: izogibaj se gob, ki so neprijetnega okusa ali vonja! V primeru, da se nekdo po nerodnosti aJi nesreči zastrupi z gobami, se prvi znaki zastrupitve pojavijo prav kmalu pri nekaterih,'pri drugih bolj pozno, a pri nekaterih po 10 ali celo 15 urah. .Znakj zastrupljenja so sledeči: v grlu te začne peči in praskati; iste občutke imaš tudi v želodcu; nato te obvlada slabost in omotica; v črevesju te zvija, sledi driska in bljuvanje ter glavobol; žeja te. Ce naslonijo še srčni krči, je položaj vsekakor kritičen. Ze po prvih znakih zastrupitve, skušaj na katerikoli način izprazniti’ želodec (s ščegetanjem s kurjim peresom po žrelu ali pa če sežeš s prstom čim globje v žrelo). Ce ne moreš bljuvati, naipij se mlačne vode, v katero primešaj v prah stolčenega oglja ali pa na-pij se sladkega mleka. Tudi ko se želodec izprazni, pij precej vode ali mleka. Nato vzemi hitro učinkujoče odvajalno sredstvo, da ti izprazni črevesje. Po izpraznitvi želodca vleži se v posteljo, na trebuh pa naj ti devajo tople obkladke. V vsakem primeru pokliči čimprej zdravnika! (Se nadaljuje) tehnične GRADNJA ATOMSKIH REAKTORJEV Ameriška strokovna revija za jedrno energijo »Nudleonics« poroča, da lahko na podlagi lanskih načrtov predvidevamo gradnjo 75 atomskih reaktorjev, ki naj bi bili postavljeni v petih do desetih letih v raznih državah sveta. Te naprave naj bi imele električni učinek 3 milijonov kilovatov. Ameriške elektrarne, ki so v rokah zasebnega kapitala, imajo sedaj na strani okoli 300 milijonov dolarjev, da bi jih y naslednjih šestih letih uporabile za izgradnjo central za jedrno energijo električnega učinka 800.000 kilovatov. FRANCOSKO PODJETJE ZA IZRABO ATOMSKE ENERGIJE V Parizu so z delniško glavnico 70 milijonov franc, frankov ustanovili podjetje »Pramce-Atome«, katerega namen je proučevati uporabe atomske e-nergije v industriji. Pri tej družbi so soudeležena številna vodilna industrijska podjetja. Elektrotehnično stroko predstavljajo družbe Alsthom, Le Ma-teriel Electrique S. W., Thcmson-Hou-ston in Jeumont. Izmed podjetij strojne industrije so soudeležene družbe Al-sacienne de Construjtions Mecanigues, Forges et Atelliers du Creusot in Cie de Fives-Ljile. Poleg navedenih industrijskih podjetij so delničarji družbe »France^-Atome« še Air Liguide ip Ugi-ne (kemijska industrija), Chantiers de rAtlanticjue in Chantiers Reumis Loire-Normandie (ladjedelnice) ter končne še banki Union Parisienme in Unione Europčenne. ITALIJANSKA DRUŽBA ZA PROIZVODNJO ATOMSKE ENERGIJE V Rimu je bila ustanovljena družba za proizvajanje atomske energije »So-cieta Elettro-N uicleare Italiana«. Pri njej so soudeležene naslednje družbe: Socjeta Adriatica di Elettricita, Trenti-na di Elettricita, Edisonova skupina, SIP - koncern Soneta Selt - Valdarpo, Romana di Ellettricita, Temi, Societa Generale Elettricita del a Šicilia in Meridionale di Elettricita. Družba ima v načrtu izgradnjo velike atomske centrale, za katere postavitev so se izrekli delegati velikih elektropiroizvodnih podjetij pa kongresu za gospodarsko obnovo Južne Italije. NOVA AVSTRIJSKA LETALSKA DRUŽBA Z delniško glavnico 20 mdliijanoiv avsfaiijsikih šilingov so te dni ustanovili na Diuniayu letalsko družbo »Oester-reichische Fluglinien, pri kateri je soudeležen .tudi skandiniajvsiki ikapital v razmerju 40°/o. že mesieoa januarja je bila s sodelovanjem holandske družbe KLM ustanovljena prva avstrijska letalska družba, pri kateri je soudeležen holandski ikapital v razmerju 26 %. Druga .avstrijska družba bo povezana s .skandinavskim .letalskim sistemom. Predsednik nove družbe je pridobitnik Rudolf Trimell, Avstrijski kapital so prispevale še Delavska banka, tovarna dušika, dunajska občina, avstrijske železarne in jieiklame, .avstrijski turistični urad itd. Spomladanska smuka na Komni Tržačanom priljubljeni smučarski izleti Ko prve tople sape ob Jadranskem morju že prijetno božajo in ko‘ se prvi peugnapj kopalci že pripravljajo na svojo sezono, tedaj je nedaleč od tod, na vrhovih iznad Bohinja še vse živo smučarjev. Beli snežni prt ležj na debelo vsepovsod in pokriva visokogorski svet. 2e y ranem jutru rišejo dilce krivine v sneg in odmeva narava od veselega vzklikanja odpravljajočih se smučarjev izletnikov. Izkoristiti je treba jutranje ure. Kmalu bo vzšlo sonce in na svojem zmagovitem obhodu s podvojeno močjo obsijalo hrib in dol. Go^ re imajo tod ob takem letnem času stalno in lepo vreme jn sonce stori svoje, da se bledi smučarji iz doline od sonca ožgani vračajo zadovoljni domov. Ta smučarski raj je y Sloveniji in se imenuje Komna. Položena je med Bohinjsko dolino na vzhodu, Sočo na zahodiu, Bačo in Triglavom na severu. V tem obširnem visokogorskem kraljestvu je sicer več dolin in planot, ki jih ločijo posamezni grebeni, vendar je ves ta svet med seboj povezan in ima svoje središče v Domu na Komni. Dostop je najbolj preprost z železnico do Bohinjske Bistrice na progi Jesenice-Nova Gorica. Od tu do hotela »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru vozi avtobus aii taksi, naprej do doma na Komni je 3 do 4 ure hoje. .V hotelu aii v koči »Savica« lahko najameš nosača. Smučišča ležijo v višini 1500 m in se vzpenjajo do 2500 m izpod Triglava in sosednjih vršacev. Udobni dom razpolaga s sobami s centralno kurjavo ter tekočo toplo in mrzlo .vodo in ima okoli 100 postelj. Stoji v višini 1625 m, od boder je prekrasen razgled na Bohinjsko jezero in gorske veliakne, ki ga obdajajo. Restavracija je znana po dlobri postrežbi ,dom izposoja tudi smuči. Na voljo so smučarski učitelji in vodniki za krajše in daljše ture. Posebno so priljubljeni izleti do koče pod Bogatinom (1513 m), 20 minut zložnega smučanja. Koča je tudi v zimskem času o-skrbovana. Ima 50 postelj. Za prebivališče si jo izberejo smučarji, ki ne ljubijo prevelikega hrupa. .Med krajše izlete sodijo še planina Govnjač, nadalje Lepa Komna in dolina Gracija, ki so vse enako oddaljene od doma (30 do 50 minut). Vsa ta smučišča odlikujejo lepo zaobljeni in s snegom zaliti griči, kope in fconte. Grmičevje in skale so v tem letnem času na debelo prekrite s snegom, tako da ne ovirajo smučarjev. Povsod okrog se vrstijo vrhovi v višini do 2000 m, ki so lahko dostopni in primerni za lažje ture; n- pr. Bogatin, Lanževica, Kal in številni drugi. .Zanimiv je tudi izlet na Bogatinova vrata in Kukovo sedlo, ki tudi spadata med srednje dolge izlete. Trajajo pa od 1 uro in pol do 2 uri v eno smer. Na vseh teh turah bodo smučarji enako uživali prekrasen razgled na vrhovih, sonce jn nadvse užitka poln povratek v smuku, skozi prekrasno visokogorsko zimsko naravo. Najbolj vztrajne smučarje pa bodo zamikali celodnevni izleti preko Bogatinovih vrat in mimo jezera v Duplji na Krn nad dolino Soče. Ta tura je ena najtežjih, ker 5e je treba še v istem dnevu vrniti v dom. Odškodujejo pa smučarje izletnike s prekrasnim razgledom in divnimi smuki. Druga, se bolj priporočljiva tura drži mimo Lepe Komne in skozi dolino Lopučnica do koče pri 7 Triglavskih jezerih. Ta izlet traja v epo smer 2 do 3 ure. Tudi ta koča, ki stoji v višini 1683 m, je pozimi oskrbovana in ima okrog 50 postelj. Nadaljnje ture iz te postojanke vodijo skozj, dolino Za.iezeram do Pre-hodavcev, od boder je krasen razgled v Trento, na Kanja.vec (2568 m), čez Hri-barice v Triglavsko pogorje itd. Izletnih možnosti je tukaj zares jzredpo veliko. Pa tudi vsa bohinjska dolina je znana kot zimskošportni center. Od Bohinjske Bistrice ob železniški progi, do Ukanca na kon, u jezera se vrstijo smučišča ip druge zimskošportne naprave ter hoteli, ki gostoljubno sprejemajo zimske športnike. V Bohinjski Bistrici, 10 minut od postaje, je zpano sankališče, ki je že pred vojpo pritegnilo sap-bače iz Trsta. Gostilna »Črna pist« razpolaga z 20 posteljami. V Poljah je najstarejša smučarska skakalnica Slovenije. V bližini Bohinjske Bistrice, na Dobravi ip na Rudnici so lepa smučišča za začetnike. Na Uskovici, na Voglu in pa Suhi za boljše smučarje. Zmrznjeno jezero je prav primerno za drsalni šport. Ob jezeru vabijo znani hoteli »Zlatorog«, »Pod Voglom«, »Jezero« in »Bejlevue« ter gostilna v »Stari Fužini«. Vsi našteti hoteli stoje ob avtobusni progi Bohinjska Bistrica hotel »Zlatorogi« in nudijo svoje usluge po zmernih cenah. V. S. Slovenija vabi m llllllllllllh: MOSKVA PRIČAKUJE TURISTE Z ZAHODA. Ravnatelj državnega turi-stionega urada »Imiturist« Ankudinov je izjavil, da je urad sklenil s 25 državami dogovore o potovanju turistov v Sovjetsko zvezo v tem letu. Med temi državami so poleg držav zaveznic Sovjetske zveze tudi Vel. Britanija Zahod. Nemčija, Francija, ZDA in Indija. V zadnjih petih mesecih preteklega leta je prišlo V Sovjetsko zvezo nad 6.000 tujih turistov. Ankudinov je izrazil prepričanje, da bo letos prišlo najmanj 4-krat več turistov kakor lansko leto. »DOM V PLANICI« — Rateče-Planica 33 ,sob z mrzlo in tekočo vodo ter centralno kurjavo, kopalnice. V neposredni bližini hotela je smučarski iift in drsališče. Prvovrstna hrana in zmerne cene. HOTEL »VITRANC« — Podkoren 2,5 km oddaljen od Kranjske gore. Hotel razpolaga s 16 sobami, s toplo in mrzlo tekočo vodo, kopalnico in prhami. V sobah navadna kurjava. HOTEL »ERIKA« — Kranjska gora Zelo udoben ho.el, ima v vseh 31 sobah toplo in mrzlo tekočo vodo. Sobe kurjene. Izhodiščna točka za Vršič (1600 m). HOTEL »JELOVICA« — Bled Prvovrsten hotel š 43 sobami, od tega 22 enoposteljnih sob. V vseh sobah topla in mrzla tekoča voda ter centralna kurjava. V bližini hotela je sedežna vzpenjača na Stražo z lepimi smučišči in jezero za umetno drsanje. Izhodiščna točka za Pokljuko (.1250 m). »ŠPORT HOTEL« — Pokljuka Udoben hotel na visokogorski planoti s prelepimi smučišči. Hotel ima 34 sob s toplo in mrzlo tekočo vodo ter centralno kurjavo. Prvovrstna hrana in. cene zmerne. HOTEL »ZLATOROG« — Bohinj 45 sob s tekočo toplo in mrzlo vodo ter navadno kurjavo. Izhodiščna točka za Komno (1520 m). HOTEL nBELLEVUE« — Bohinj Novo opremljeni hotel ob Bohinjskem jezeru s 24 sobami s tekočo toplo in mrzlo vodo ter centralno kurjavo. Prvovrstna postrežba ip hrana. HOTEL »POD VOGLOM« — Bohinj Novo zgrajen hotel s 15 sobami, te-bočo toplo in mrzlo vodo ter centralno kurjavo. Zmerne cene. POČITNIŠKI DOM »MIHAILO GRBIC« — Pohorje Sodobno urejen hotel s 34 sobami s tekočo toplo in mrzlo vodo ter navadno kurjavo. V bližini lepi smučarski tereni in vzpenjačna sedežnica. CAKO — SPORNO JABOLKO V SRCU JUŽNE AMERIKE bolj ločeno od sveta, a tudi manj obetajoče je porečje gornje-^aragvaja in njegovega glavnega [pritoka Pilkomaja. Španci so .'tetnlje imenovala »Gran Chaco« — Veliki Cako. Za besedo »čako« tebci nimamo točnega izraza. Pomeni vsekakor pokrajino, ki je ^ taočvirij, gozdov dn stepe. In prav to je Cako; pa tudi velik /ten) je, saj meri okoli 800,000 kv. km., nekako tri, Jugoslavije. Jvbje seveda ni najboljše, zato pa je rastiinstvo toliko bolj pestro. JJtarje sestoji predvsem iz »ketorača« (quebraoho), ki razen obilne taTne (tanina) daje izredno trd les rdečkaste barve. (Quebracho tatevljenka iz »quiebra hacha« — lomi sekiro). Ta dragoceni les 'pijejo prav po latinski navadi, neusmiljeno in brez potrebe. osest Velikega Čaka si lastijo kar tri države, in sicer Argentina, j/teaj in Bolivija. Zlasti med poslednjima dvema je že večkrat ^ do krvavih spopadov, čeprav je ozemlje dvomljive vrednosti, taa so Argentinci zgradili vzporedno s Pilkomajom železnico ter ,^hom nasadili obsežne plantaže bombaževca. Nasprotno žive v /tajskem in bolivijskem delu še divjaki, ki se na pol nagi kla-stepah ali skrivajo po hostah. * * * ^koli 30» južnega vzporednika že očitno opažamo prehod iz tro-/Sa pasu v zmerni pas. Vpliv štirih letnih časov, kakor jih ima-^Evropi, stopa vedno bolj do izraza. Smo še v žitorodnih argen- pampah, /tavemcii in na splošno Evropejci poznamo inajbolj Argen- taj/ tudi najbolj podobna našim razmeram. »Pampo« smemo pri-ogrski pusti ali ukrajinskim ravninam. Španci so Argentino utarjaM. Bila je najbolj zaostala kolonija. Odkar je dežela do- isti neodvisnost in odprla svoja vrata tujim doseljencem, se je ta-“vrstila med najbolj napredna področja Amerike. To je najbolj-Mfčevalo, da so življenjski pogoji ob Plati res odlični. Sploh je tjtaa tista država na svetu, ki je dosegla v zadnjem stoletju ^tvo glede na relativno porast prebivalstva, tako da prekaša še Jteverno Ameriko. Leta 1860. je štela 1,700.000 ljudi, danes pa jih tačno desetkrat več (17 milijonov), dočim so Združene Države . dobi pomnožile tedanje število prebivalcev »samo« petkrat.1 lttaji napredek opažamo pri nekaterih gospodarskih panogah: Ar-1 iS Prtctetaje danes 35 do 40 krat več žita, volne in mesa kot 880. Seveda ne velja isto razmerje za vso Argentino. je Vhodna atlantska področja, vštevši Urugvaj in južni konec Bra-^ 'Prejemajo mnogo moči in so zato rodovitnejiša. Tu se pampe tanaiknejo lepim gozdovom brazilske smreke (araucania bnasi- ' Združene Države so imele leta 1860. okoli 32 milijonov, danes e|£aj čez 160.000.000. Južna Amerika dežela neizčrpnega bogastva lensis) ali »verbalesa« to je gajem iz »verba mate«, drevesca, ki daje Argentincem zalo prtiljiubiljen čaj.2 Med rekama La Plato in Urugvajem leži tako imenovana »argentinska Mezopotamija« ali tudi »argenitinska Holandija«, ker SO' zemljišča čestokrat pod vodno gladino. S primernimi kanali in nasipi bodo deželo spremenili v naj lepši argentinski. vrt. Proti notranjščini padavine pojemajo. Ob robu Andov in v Patagoniji pade komaj 250 mm dežja na leto. Zaradi nizkega, vodnega stanja si večina rek ni utrla struge do morja. Reke se zlivajo v »esteros«; to so slane puščave, ki se v deževnem času izpremenijo v mlake in močvirja.3 Vendar rodi podeželje Mendoze, Cordobe, Tucumana itd. obilico žita, sadja in vina. Ko bodo dogradili velike naprave za namakanje, ki so sedaj v načrtu, se bo obseg plodne površine znatno razširil. To velja še posebno za puščavno Patagonijo, ki upravičeno računa na troje velikih rek (Rio Colorado, Rio Negro, Rio Chubut), ki so za namakanje izredno pripravne. VZHODNO BRAZILSKO-GVAJANSKO VIŠAVJE V zemeljskem razvoju južnoameriške celine predstavljajo brazilska in .gvajanska višavja najstarejši del; so nekako prvotno jedro kontinenta. Andi so se dvignili iz morja v poznejši dobi ter sodijo med mlajša gorovja sveta. Dognano je tudi, da brazilske planote niso tvorile ozemlje zase, temveč so bile povezane z Afriko. To je razvidno iz enakega tektonskega sestava med gorovji Zapadne Afrike (Liberije) in Brazilije. Verjetno je, da so se istočasno, ko so pod delovanjem različnih gorotvorniiih sil nastali Andi, pogreznile v Atlantski Ocean široke plasti afriškoibrazilskega gorovja. Med starimi Feničani, Grki in Rimljani je bilo govora o neki |kriy' nostni deželi, teko imenovani »Atlantidi«, ki se je baje razprostirala jugozahodno od Herkulovih stebrov (Gibraltar). To bd morda bil zadnji ostanek izginulega kontinenta. Vrzel med na novo nastalimi Andi ter starim bnazilsko-gvajanskim gorovjem pa so napolnile reke 2 Argentinci srkajo »mate« s srebrno cevko iz nepredušno zaprtih čašic. V domači družbi kroži čašica od ust do ust kakor »kalumet« za časa Indijancev. 3 »Estero« iz latinskega aestuariimi-ustje. z naplavinami. Tako so nastala osrednja nižavja Južne Amerike. Brazilsko pogorje meri v svoji dolžini, od -ustja Amaconke do Urugvaja čez 3500 km; najbolj globoko sega na črti Branco-Mato Grosso. Tu se skoraj dotika andskega predgorja. Gvajiansko višavje, ki je eno1 najbolj neraziskovanih področij, kar jih je še na svetu, zajema vso- Venezuelo južno od Orinoka ter še notrajnjščino angleške, holandske' in francoske Gvajane. Gvajana je deloma stepa in deloma pragozd. Osrčje dežele poznamo samo po podatkih raznih'' letalcev. Goščava je tu tako zaraščena in divja, da so le redke odprave uspele, prodreti globoko v pokrajino1. Vemo, da se planote končajo v visokem, a zelo malo znanem gorovju, katerega vrhunci in .grebeni dosežejo 4000 metrov. V angleški Gvajani, prav sredi neprodirnega pragozda reke se sliši mogočno -grmenje reke Petero, ko vali svoja vodovja v 240 m globok prepad (Slap Kaieteur). Toda leta 1935, so z letali odkrili v venezuelski Gvajani tako visok vodopad, da se pred njim glede višine lahko skrijejo vsi slapovi sveta. .To je »Angelov Sl«p-(Cascada del Angel«), ki meri okoli 800 metrov. Prav malo je ljudi na svetu, ki jim je bilo dano, da na licu mesta lahko občudujejo ta novo čudo sveta. Povprečna višina obeh planot — brazilske lin gvajanske — kolebl med 600 in 1.500 metri nad morjem. To pomeni, da imate na splošno zdravo in prijetno podnebje, kajti- višine med 1000 in 1500 m so -pod tropilkom vprav idealne. Vročina jle tu le malokdaj neznosna, noči so pa sorazmerno hladne. Toda v globokih dolinah, posebno, če so vlažne ali močvirnate, imamo v Braziliji in še bolj v Gvajani z malarijo sn z rumeno mrzlico- okužene cone. Ako slišimo torej potnike, ki nam govore o neznosni brazilski soparici, vedimo, da pri tem mislijo na brazilski obmorski pas ali na amaconsko kotlino, nikakor pa ne na »Visoki Brazdi«, ki tvori pravzaprav jedro sedanje brazilske države; saj živi na planotah 2/3 vsega prebivalstva. Naj še omenim, da brazilske planote niso vodoravne, ampak valovite, gričaste, tu pa tam tudi hribovite, vendar ne toliko, da bi postavljale prometnim zvezam kake izredne težke ovire.3 V tem pogledu 1 Vendar je vzpon od obale proti notranjščini planote včasih zelo hud. Nekatere normalne proge dosežejo 9% strmine, kar je za evropske železnice izključeno. se od Andov zelo razlikujejo. Temu važnemu činitelju je treba pripisovati dejstvo, da se je portugalska Amerika (Brazilija) po osvoboditvi ohranila kot politična enota, dočim je španski imperij razpadel v razne države. 2 * * * KAVA — ČUDODELNO DREVESCE, KI JE SPREMENILO LICE VELIKE DRŽAVE Brazilsko višavje je v vsem svojem obsegu stepnega značaja. Le v notranjščini in sitoe-r v državah Goyaz lin Mate Grosso (Veliki Gozd) se pojavljajo tropičnd pragozdovi. Južne to srednje države (Rio Grande Parana, Sao Paulo, Minas) dlmiajo spričo milejšega podnebja in rodovitne zemlje zelo ugodne pogoje za sulbtropilčnio poljedelstvo (kava, bombaž, ananas, citronovke itd.) Obsežne predele teh držav krije rdeča prst — »terra roxa«, — ki vsebuje mnogo železa in kalija. Čimbolj se dežela oddaljuje od morja, tem prikladmejša postaja tudi za živinorejo. Država Sao Pauto je lep zgled, kaj vse premore dobro, obdelana brazilska prerija. /Pred dobrimi sto leti so prvič vpeljali v Sao Paulo nekaj kaminih drevesc. To se je zgodilo bolj iz radovednosti ali novotarije. Kmalu so nastale plantaže v velikem obsegu. Produkcija se je takoj izkazala za zelo rentabilno ter se mogočno razvila. Veleposestniki so svoja zanemarjena »fazendas« (pristave), kjer je poprej vladal primitiven način ekstenzivne živinoreje, spremenili v bogate kavtae nasade. Zgradila se je gosta mreža ozkotirnih železnic za prevoz pridelka. Tedaj je Brazilija odprla deželo evropski emigraciji. Vasi so naraščale v trge, trgi v mesta. Glavno mesto Sao Paulo, ki jie šteto' leta 1890 okoli 70.000 preb. je postalo v sedanjosti s svojim poldrugim milijonom ljudi velemesto svetovnega pomena. Toda, ko se je leta 1928, pojavila na svetovnem trgu kavina kriza, se saopavelci niso- obotavljali: posekali so dober del kavinih nasadov ter jiilh nadomestili z bombaževcem in z drugimi industrijskimi rastlinami. Danes izvaža Sao Paulo polovico brazilskega bombaža (1 milijon bal); vsa Brazilija pa stojal glede proizvodnje te važne gospodarske panoge na tretjem mestu. Po drugi svetovni vojni se je »kavina konjunktura« premaknila proti jugu to sicer v državo Parana. Okoli 500,000 izseljencev različnih narodnosti je v zadnjem desetletju 'prodrlo v notranjost divjine. 80,000 km2 (4 Slovenije!) je bilo spremenjenih v krasne nasade. 2 Vštevši Srednjo Ameriko in An tile imamo v Ameriki 18 držav, ki so španskega porekla. fSe nadaljuje) LJUBO ZAMORSKI KMETOVALCI IN VRTNARJI ORIŠČITE NAS! -v;-...... ■ IHIEFON ST. 41-176 TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TKST STBiDJ VECCHIfi PEB ISTBIA Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in drage potrebščine ZALOGA PAPIRJA UMIPMm© TRST, Uh F. Severa, 10 Telefon 36-453 Uvoz - izvoz papirja ter grafičnih potrebščin S r L O N \ A TRGOVSKA UVOZ IZVOZ K O P R R (CAPORISTRIA) TELEFON 43 in 100 ZASTOPSTVO ZA TRST: ADAMIČ OL. VALDIRIVO 13, tel. 28-449/31-996 A R A U T 0“ TOMAŽIČ & POŽAR TRST UL. GALATTI 24 - POST BOX 245 TELEFON: 37-274 - BRZ.: ARAUTO Izdelke svetovno znane kvalitete : AVTOMOBILE - AVTOBUSE -TROLEJBUSE - KAMIONE - AVTOCISTERNE IN DRUGA SPECIALNA VOZILA - POMORSKE DIESEL MOTORJE = AVTONSKE MOTORJE - ELEKTROAGREGATE. VSAKOVRSTNE REZERVNE DELE NUDI PRODAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO Olajiam pU plačilu! SPLOŠNA PLOVBA KOPER SEDEŽ PIRAN Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Komercialni oddelek: Ljubljana - Telex 03-185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE OGRIZI JV IV A G0R1ZIA - VIA DUCA D AOSTA H. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo tji r d k a d s t a m t j e » a t e t a i c s 3 Destilacij a esenc Janoušek TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963 Lastna proizrndnja in izvoz : eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov: eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov O O RIS K A. NABAV]* O PRODAJI* A ZADRUGA GORICA UL DON BOSCO 46 - TEL. 2Ž-08 jA&tts&dua d. d. IMPORT - EXPORT Vseh Trst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo TKST - Sedež : ul. Cicerone 8/11 - Telefon: ul. Cicerone 30814 - Scalo /Legnami 96716 TECHNA lMPORT-EXPO RT TRST — ULICA FABIO FILZI 17/1 Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALUIN Zastopamo za Jugoslavijo razne industrije strojev, orodja in tehničnega materiala Vršimo vsakovrstne izvozne in uvozne operacije AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE bratje DOL JAK GORICA Ulica Donizzetti 27 — Tel. 20-97 Mesnica in trgovina mesnih izdelkov SCAREL ERMENEG1LD0 GORICA, Fiazza Vittoria (Travnik) 8-Tel. 21-35 Blazina Ivan IMPORT - EXP0RT Gabrovec ___ _________ vsakovrstnega gradbenega materiala na drubno in debelo Uradi: Trst - Ul. Fabio Severu 35 — Tel. 31-525 KMEČKA BANKA r. z. z o. J. GORICA Ulica Morolli 14 — Tel. 22-06 Ustanovljena leta 1909 TjiAclfou uvoz JOŽEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi lesi jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004 Cicli COTTUR MOTO - MOTOUEIGG12RE M. V. uvoz T R IZVOZ S T P.KediiauvLLitva ii/etovna ‘zmaviik 'maMilc: VIA CRISPI S-9 TEUEF. 93-982 BIANCHI, BOTTECCHIA, WILIER, LYGIE, MOTORJEV, lahkih motorjev transportnih motorjev M.V. Bogata zaloga koles ter nadomestnih delov za kolesa in motorje. Posebne cene za jugoslovanske knpce. Odpošiljamo direktno večje količine in posamezne komade-Trasmisijski jermeni trapecaste oblike. Ulica S. Giusto 16 Telel. 93-609 PROJEKTIRANJE MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ - KLEPARSTVO JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predal 379 Telegrami: Telefoni: JUGOLINIJA - RIJEKA 26-51, 26-52, 2G 53 Teleprinter: JUGGLINE 02526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec URČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: "N 0 R D-A D RI A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: „NORD-ADRIA” Trioste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piezza Ducadegli Abruzzi št.l CARLO MISCHOU UVOZ DRV IN OGLJA Gorica. — Ulica Angiolina 17 Telefon 23-2«? Telefon 23-29 SILLA1 COSS! ALFONZ uvoz: iLtEgiHi. GORICA Ulica Duca d’Aosta 17 TEL. 34-36 A¥TQPREVG>ZNllK9 PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Ceue ugodne DIMILA DMBERID TRST UL. F. VENEZIAN 5 Tel, 24-197 DR SG 510 R 50 CD D R A N Spoljna guma sa 2152 teleskopska pipka u obliku okruglih malih zubaca, koja u sebi harmonično sjedinjuje prednosti lakog kretanja, kočenja i dugotrajnosti. Spoljna guma koja stvarno dozvoljava mogudnost sigurne vožnje po visokom snegu, a da se ne mora pribeči starom sistemu upotrebe lanaca. S G 510 Spoljna guma koja rešava Vaše probleme kada ovi pretstavljaju blato, pesak, neravan i rdjav teren. R 50 Gigantska spoljna guma koja je več položila ispit i koju, kao takvu, cene hiljade korisnika prevoznih sredstava u celom svetu. C D Spoljna guma sa izuzetno dubokom gazečom površinom i jako pojačanim bočnim stranama, koja če svuda odstranili Vaše probleme, gde su uslovi sredine uzrok brzog istrošenja. Distributori u Jugoslaviji: AUTOSRBIjA Beograd, AUTOGUMA PROMET Zagreb, EXPORTDRVO Zagreb, AGROTEHNIKA Ljubljana, ISTRA IMPORT EXPORT Rijeka, JADRAN DRVOjRijeka, POSTOJNA IMPORT EXPORT Postojna, SPLOŠNO TRGOVSKO D. D. Koper PRODAJNI URAD ZA F. N. R. J. T St A M S T M I E S T F Zaslopolk za Trst, Videm, Corico ie RIJ SCHIRATTI - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin. VERMOREL - Škropilnice -naprave za žvepljanje - razprši Iniki. CINGANO - Tovarna vinarskih strojev. NARDI ■ Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. LOLI -Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAMBELLIna nalto in sanitarni predmeti. TVRDKA KNEZ IMLTER NABR EŽINJ Vam nudi: Šivalne stroje Singer Radioaparate Philips Kolesa Legnano - Wolsit in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele. Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižani ceni INEORUaCUB - Telefon 22-523 C oJtilna UfffiilO j - - v- ar v- 7 s UL* CARDUCCt ti v Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinod in domačim pršutom SlCMA: IMPORT EIPORT TRST - TRIESTE Ul. Ginnastica 1 Telefoni Uradi st. 94-252 privatno 26-364 TELEGRAM : SICMAMARE TVRDKA Dl IMPORT* EXPORT ZASTOPSTVA IN KOMISIJE Pošiljamo DARILNE PAKETE v Jugoslavijo in druge države Trst - Ul. Torrebianca 19 Tel. 37-839 P. 0. B. 384 IMPEXPGRT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 =, Telegr. IMPEKPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAZA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Gondrand TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obmejna postaja na Proseku [Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali TRANS - TRIESTE' S. a TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernarda predstavništvo motociklov ..CIMATTT' in „BETA" S temi motocikli se smeš voziti brez vozniškega dovoljenja in brez evidenčne tablice OPČINE. NARODNA.46 A.Donaggio-Trieste USTANOVLJENA LETA 1912 IMPORT - EKPORT ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE TUVA TRE NOVEMBRE 9 — TELEFON 24=8G3 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE r-SPAOARI) SPEOICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 35-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERVOU TEL. 9B-847 SCALO LEGNAMI-PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 48 - TEL. 50 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDU 5. Fic .VIST A" I TRST UL CiDIICC115 - TEL 29-$ Bogata izbira naočnikov, daljnogled' toplomerov in fotografskega materiji1 I________________________________ MT0PI0TOR IMPORT-EKPORT ^ PREDSTAVNIŠTVO ■ nadomestne dele iiaiii3'1. / skih, nemških, angleš'il ^ in ameriških avtomobil0' (ter nadomestnih delov H [ DIESEL motorje, pumPG (injektorje ter traktu11®/ TRIESIE-TRST, VIA ME 15 TEL. 38-197/30-198 ! E. L Mil I M P O R T - E X P O R Trst-Trieste - Via F. Filzi 23 Tol, 29-970 Telegr, lELMAT-TrieS11 Kupuje: odpadke metel®' les za predelavo in kurjav0. Prodaja: stroje in tehnične predmete. ~^15 Zaloga prvovrstnih briških vipavskih in domačih ^ BRIC IVAfl Gorica = Ul. Croce ^ Telefon pisarna 34-97 dom 20-78 ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA v v MM FMM Opčine, Narodna ulica št. 7' Ugo Margon Zaloga in predela^ vreč in jute TRST - UL. F0NDERIA l® TELEFON 90-720 GOSTILNA FFULASIj REPENTABOR Domača kuhinja in pjnsa^ vina — Gene ugodne! Za morebitna naročila 111 rezervacije, kličite telefonsk0 celico Repentabor I - - L h Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 6.1. CMIBIN S ROH UVOZ - IZVOZ in IZDIJLKO1 Trst, Ulica L della Croc® TEL. 94-570 Tigr. C0L1NTER - TRlESlS JOŽEF KRESE VAN IMPORT - EXP0RT koles - šivalnih strojev - radio aparatov ter avtomobilskih nadomestnih delov. UFFICIO VENDITE PER LA R. F. P. J. VIA DONOTA 3/1 - tel. 38-827 - 31-906 GORICA - CORSO ITALIA 24 TRST - ULICA CORONEO 45 Sotob Jvo GORICA - TrgE, VE AMICISl Telefon 21.38 Prodaja in izVaža mestne dete in pritikM* za avtomobile, motorje ^ kolesa IE b, fs A to K \ ht: "fc * 't ie h. Ho, ':'li «1 L its U l: ''T. Di Pričakovanju da se zaključijo za-pogajanja so trgovske tvrdke ^iene, da za veliko noč izplačajo na poviškov sledeče akontacije: -Načelniki tehničnih in drugih u irtl a,vhih oddelkov, računovodje, inšpek-• ® in drugo vodilno osebje: moški J)l)0, žepske 8.000 lir. načelniki uradov podrejenim vod-li1 raznih sektorjev, inšpektorjem pro-^'n moškim 8.000, ženskam 6.000 lir. • Navadni računovodje, samostojni 'fespondenti, glavni blagajniki, steno-i Uografi tujih jezikov, palentjrani .Milerji, prevajalci ali tolmači jn dru-^oški 8.000, ženske 6.000 lir. -Začetni računovodje, navadni ko-.^ondenti, lakturisti, navadni bla-.jjriki m slični moški 5.000, ženske lir. 5 Arhivisti, strojepisci, inkasamti, te-^istj, pomožni računovodje in dru-, °sebje moški 3.000, ženske 2.000 lir. a Vodje trgovine do s 3 podreje- Poviški trgovinskim uslužbencem nimj prodajalci, skladiščniki itd. moški 10.000, ženske 6.000 Ilir. 6. c Glavni prodajalci do s 8 podrejenimi prodajalci uradniki, ki nadzorujejo prodajo moški 8.000, žansfce 6.000 lir. 7. Prodajalci, blagajniki v trgovinah, skladiščniki, paketirji itd. moški 5.000, ženske 3.000 lir. 8. Pomožni prodajalci, pomožni skladiščniki, pomožni vetrinisti itd. moški 3.000, ženske 2.000 lir. Neuradniško osebje 9. Dodeljeni raztiranju lesa, dodeljeni ambalaži, delavci skladišč, panuje-valci blaga in drugih moški 5.000, ženska 3.500 lir, 10. Vratarji, lakturini moški 2.000, ženske 1.500 lir. 11. Raznašalci paketov, fakturini v trgovinah moški 1.000, ženske 800 lir. Zadolženi za čiščenje moški 1.000, ženske 800 lir. 12. a Težaki in slični, moški 1.000, ženske 800 lir. 12. b Delavci v skladiščih-moški 1.000, ženske 800 lir. Pomožno osebje 13. Kvalificirani delavci (mehaniki, mizarji, zidarji, električarji, pleskarji in drugi 5-000 H1'- 14. Navadni delavci 1.600 lir. 15. a Šoferji s strokovnim znanjem z 8 urnim in 10 urnim delom 5.000 lir. 15. b Šoferji brez stiokovnega znanja z 8 in 10 urnim delom 2.000 lir. 16. Kočijažem voznikom 2.000 lir. 17. Nočnim in dnevnim čuvajem 5.000 lir. 18. Gasilcem, čuvajem in vratarjem s stanovanjem 2.000 lir. Nepolnoletnemu osebju, ki ni vključeno v vajensko stroko, bo izplačana na račun 50% vsota, 65% od 16 do 18 let, 80% nad 18 do dopolnjenega 20 leta. Vajencem bodo izplačani sledeči zneski: 30%.za prvo leto vajeniške dobe, 45j% za drugo in 60% za tretje leto. IZ ŽIVLJENJA ZDRUŽENJA V petek, 6. aprila ob 20. uri se bo sestal na sedežu združenja prvič po Občnem zboru novoizvoljeni upravni odbor. POSLOVNI KOLEDAR Do 5. aprila morajo proizvajalci in grosisti sodavic, umetpih in naravnih mineralnih vod, ledu in sveže ribe plačati davek na poslovni promet za prodaje tega blaga izvršene prodajalcem na drobno y mesecu marcu 1956. Do 10. aprila morajo trgovci, poprav-Ijalnice, trgovinski zastopniki in prodajni agenti za radio-električne aparate in material predložiti komisioname-mu zavodu za radijske oddaje pole vpisnika prejemkov in izdaj teh aparatov in materiala v mesecu marcu t. 1. Do 10. aprila morajo delodajalci predložiti zavodu za Socialno skrbstvo predpisane izpolnjene obrazce za mesec marec 1956 in nakazati Zavodu znesek dolgovanih prispevkov za Socialno zavarovanje. -P Ssaa. ^ASKI UMETNIK NAGRAJEN. J slikarski razstavi v Rimu, in sicer sedmi »Quadriennale« je razstaylja-0 tržaških umetnikov, med njimi tu-0c>jze Spacal. Njemu je rimska ob-j^Bodelila nagrado 150.000 lir za naj-‘jšd grafiko. Galerija moderne umet-Sti Je kupila eno Spacalovo sliko, ki ?? Pridružila dvema drugima, ki jih galerija odkupila pri drugih prilož- "ih. S »i |^OM v RIMU. Konec marca je tr-, slikar Bogdan Grom razstavljal la dela v Rimu. Razstava je trajala iyt dni in jo je obiskalo veliko šte-Ijudi in kritikov- Galerijo »La ■aneiia« je oživljalo dvajset slik. 1 'ki so pohvalili Gromove slike in g°vo tehniko. Tudi prodaja je bila "L Ugodna. Splošno so Groma v Rimu * 'Sovi stanovski tovariši lepo sprejeli. ^ivlE TITE v UiRAVE »AQUILE«? ^djije oo liflTlUI!! ™iS!if:K0 podczeče I1 H lil)lil ZAGREB - JUGOSLAVIJA “Praška ul. br. 5 - Tei. 32257 8, 9 Otljcijcuje za inostranslvo tKleion: 32 - 726 Vršil hotulsku rezervacijo, nabavlja sve vrste voznih Proga vzhodna, zahodna in Južna f Afrika Lošinj odhod 5. aprila; T-eresa’ Cosu-li-ch prihod 5., odhod 6. aprila; Cerboli prihod 5., odhod 8. aprila; Astor prihod 6., odhod 12. aprila; Maria Cosu-Uch prihod 15., odhod 17.; Europa prihod 17., odhod 23. aprila; Minima S. prihod 24., odhod 26.; Galatea odhod 29. aprila. Daljni ivzhod Proga Perzijski zaliv, Indija, Pakistan, Spuma odhod 9. aprila, Romunija prihod 14., odhod 15. aprila; U. Vjva:-di prihod 25. aprila, odhod 2. maja; El Nil prihod 28., odhod 30. aprila. Napovedan je že prihod: v tem mesecu-: Timavo, S. Caboto, Pbrtorose. Proga Avstralija Toscanelli prihod 12., odhod 21. aprila. Proga Zahodna in Severna Evropa Patrician odhod 5- aprila; Boreas prihod 9., odhod 9. aprila; Cagliari prihod 10., odhod 14. aprila; Vojvodina prihod 14., odhod 15.; Philetas prihod 21. aprila, odhod istega dne; Leo prihod 23., odhod istega dne. Proga Severna Amerika Exilona prihod 10., odhod 10. aprila; Satumia odhod 11. aprila; Expeditor prihod 15., odhod' 16. aprila; Beograd prihod 18., odhod 19. aprila; Exford prihod 20., odhod 20. aprila; Vujcania prihod 21. odhod 26. aprila; Exchester pridoh 27., odhod istega dne; Exermont prihod 28., odhod 28. aprila; Makedonija prihod 28., odhod 30. aprila, Proga Srednja Amerika — Severni Pacifik Stromiboli prihod 12., odhod 15. aprila; Lipscomb Lykes prihod 22., odhod 22. aprila; Letitia Lykas prihod 23., odhod istega dne; Mon-gioia prihod 25., odhod 25. aprila; Monreale -prihod 27., odhod 27. aprila. Proga Južna Amerika Rio Bel-lep- prihod 11., odhod 15. aprila; Antonietta Bozzo prihod' .16. aprila; Stig Gorthon prihod 26., odhod 28. aprila. POVIŠANJE BRODARIN ZA PREVOZ TOVORA IZ INDONEZIJE V EVROPO. Konferenca v Djakarti je sklenila povišati broda-rine pa prevoz tovora y -Evropo povprečno za 10%. ispvava za zemlju i inostranstvo - žeijeznlčke, bcodaka avionsko - organizira izlete, pntnvanja i ekskurzije, vrši mjenjačku zlužbu, službu pasoša i viza to fotoslužbu Aa BOLKO mr. ph. Farmacevtski proizvodi In kemikalijo inST - UL. 1 ORREBIANOA 21/11 TELEFON 31-315 Priznana delavnica za popravili vseh vrst tehtnic Rndolf Kaluža TJKST - I LIČA VIDAM ŠTEV. 5 TELEFON OO-IOS Lastna proizvodnja tehtnic in reprezentanca avtomatičnih tehtnic vseh vrst JAZBAR STANISLAV U V O Z-IZ V O Z vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST TRST Urad in skladišče t Scalo legnami — Tel. štev. 44-552 TRŽNI PREGLED Tržaški trgr KAVA TRST. Na tržaškem tranzitnem trgu s kavo se je število kupčij znatno zmanjšalo, ker so se trgovci dobro založili in trenutno manj povprašujejo po blagui. Izvedenci predvidevajo, da bodo cene ostale neizpremenjene še kvečjemu dva ali tri tedne. Cene kave v tranzitu fco tržaška prosta luka za 5q kg so naslednje: Rio 3 51-52 prostih dolarjev odnosno 57 dolarjev y kliringu; Minas 2 53-54 prostih odnosno 59 dolarjev y kliringu; Rio 5 52; Uganda 265 šilingov; Kenya 540-570; Tanganika A in AA 535-555; Kostarika HGA 610 šilingov; Kostarika SHB 660-715. Cene že vkrcane kave ali pripravljene za vkrcanje na viru proizvodnje fco tržaška prosta luka za 50 kg so: Rio 3 in Minas stanejo 1-2 dolarja manj od zgoraj navedenih cen pripravljene kave pa trgu; Kostarika HGA 600-625 šilingov; Kostarika SHB 660-710; Uganda 258 šil., Tanganika A in AA 530-550. Povprečne cene kave pripravljene pa viru proizvodnje: brazilska Jsaya, v dolarjih za 50 kg fob: Rio N. Y. 5 47,50; Rio N. Y. 3 5o,50; Santos Superior 71; Santos extra prime good to large bean 74; Victoria 5 good to large bean 45; srednjeameriška kava, y dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 55; Salvador pAravtia 68; Kostarika 86; arabska kava, v i.lingih za 50 kg cif: Gimma 405; Moka Hadeidah 1 450; afriška kava, v šil-ngih za cwt cif: Uganda oprana ip fr-ečiščena 260; indonezijska kava, y holandskih florintih za 100 kg cif: Bali l.obusta 10-12% nečistoče 255. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosisla fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: brazilska Rio N. Y. 5 1420' Rio N, Y. 3 1455; Saplos Superior 1655; Santos extra prime good to large bean 1690; Victorja 5 good to large bean 1350; srednjeameriška Haiti naravna XXX 1610; Sap Salvador 1730; Kostarika 1900; arabska Gimma 1530; Moka Hodeidah 1 1650; afriška Uganda oprana in prečiščena 1270; indonezijska Bali Robusta 10-12% nečistoče 1255. POPER ‘TRST. Cene popra vrste Malabar ip Sarawak beli so nekoliko popustile. Vrsta Tellichery stane 258 šilingov za cwt cif Trst proti vkrcanju v marcu-aprilu; Malabar stane 251 šil.; Sarawak special 215 šil.; Sarawak beli 275 šil.; Mountok 276. Italijanski trg V preteklem tednu je italijanski trg s kmetijskimi pridelki oživel zaradi večjega nakupovanja za velikonočne praznike. Cene nekaterih pridelkov so nekoliko poskočile. Normalno je povpraševanje po mehki pšenici; cene so ostale neizpremenjene. Trde pšenice primanjkuje, ker je uvoz večjih količin iz inozemstva večkrat zelo otežko-čen. Glede koruze prevladuje povpraševanje; cene so še poskočile. Na trgu z oluščenim ip neoluščenim rižem je mirno. Krepke so cene krme, vendar se zdi, da so dosegle že višek in da bodo v naslednjih tednih popustile. Klavna živina se dobro prodaja. Težje je na trgu s prašiči; tu prevladuje ponudba. Zaradi večjega povpraševanja pd maslu pred prazpiki, se je sezonsko padanje cen nekoliko ustavilo. Tudi -po siru je bilo večje povpraševanje. Zaradi visokih kvotacij, ki jih je doseglo olivno olje pa nekaterih tržiščih, postajajo prekupčevalci vedno bolj previdni pri nakupovanju. Živahno je na trgu z vinom. V mnogih središčih je bilo sklenjeno večje število kupčij; cene so se nekoliko zvišale. Trg s svežim sadjem in sezonsko povrtnino je aktiven. Za limone ni večjega zanimanja; nasprotno, se pomaranče dobro prodajajo. Cene suhega sadja padajo na nekaterih italijanskih tržiščih. Maloštevilne so kupčije s paradižnikovo mezgo., ŽIVINA HODI. Cene za kg žive teže brez IGE fco hlev: voli za zakol I. 300^370, H. 260-275; debele krave za zakol I. 300-370, II. 215-275; biki za zakol I. 315-365, II. 265-310; junci in junice za zakol I. 300-370, II. 260-280; teleta za zakol I. 470-510, II. 400-470. Vprežni voli 290-300.000 lir par; junci od 1-2 let 250-280.000 lir par; junci do 1 leta starosti 70-100.000 lir glava; telice za rejo 35-45.000 lir glava; mladi biki za pleme 155-255.000 lir glava. MILAN. Prašički za rejo do 15 kg 600-620 lir kg, 16-25 kg 580-590; suhi prašiči 40-50 400-430; 51-80 kg 380-400, 81-100 kg 370-380; prašič; za zakol 180 kg 375 lir kg, 150 kg 370.; 120 kg 365. LODI. Konji za zakol I. 280-420 lir kg, II. 215-225; žrebeta za zakol 510-370; vprežni konji 110-130.000 lir glava; žrebeta za rejo nad 1 letom starosti 70-90.000 lir glava. ŽITARICE MiILAN. Cene v lirah za stot fco vagon ali kamion Milan brez davkov: mehka pšenica fina 7500-7800; dobra 7100-7200; trda pšenica 8900-9500: pšenična moka tipa »00« 10.000-10.600; krušna moka tipa »0« 9050-9200; tipa »1« 8700-^8800, tipa »2« 77C0-78OO; moka za testenine tipa »0« 9900-10.100; pšenični zdlrob tipa »Q« 11.500-11.700, tipa »1« 11.00-11.200; pšenični otrobi 4400-4500; koruza fina 7000-7300, srednje vrste 6100 do 6200, navadna 5400-5500; koruzna moka 7800-8000; rž 5600-5800; inozemska rž 5500-5700; ječmen 5700-6200; inozemski ječmen 5000-5600; oves 5900-6700; inozemski oves 5400-5450; proso 6200-7000; inozemsko proso 5500-6200. Neoluščeni riž: Arborio 6600-7000; Vialone 6800-7000; Cariaroli 7200-7500; Gigaple Vercelli 6500-6900; R. B. 6800-7100; Rizzotto 6100-6400; Maratelli 6000-6200; P. 6 5900-6200; Roncarojo 5700-6000. Oluščeni riž: Arborio 14.100-14.900; Vialone 13.800-14.400; Carparoli 14.800-15.500; Gigante Vercelli 13.300-13.700; R. B. 12.700-13.100; Rizzotto 11.900 do 12.100; Maratelli 11.800-12.100; P. 6 11.50) do 11.700; Ropcarolo 11.600-11.800; Pier-rot 10.500-10.700. KRMA MILAN. Cene za stot fco vagon milanska postaja ali kamion, brez IGE in davka pa potrošnjo: majsko seno 3200 do 3400; otava 3000-3200; detelja 3000-3100; stlačena slama 1100-1200; pogače iz zemeljskih lešnikov 5200-5400; kokosove pogače 6400-6500; koruzne pogače 4900-5000; lanene pogače 7200-7300; tropine 1100-1200. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci extra 1000. do 1100 lir kg, I. 900-980, II. 800-850; inozemski piščanci živi 500-580; zaklani piščanci 750-880; inozemski zmrznjeni piščanci 550-700; žive kokoši 700-820; žive inozemske kokoši 620-650; zaklane kokoši 950-1000; inozemske zmrznjene 550-700; zaklani kopuni 1000-1100; žive pegatke 1000-1100; zaklane pegatke 1100 do 1250; zaklani golobi 900-1100; inozemske zmrznjene pure 500-650; inozemski zmrznjeni purani 500-600; zaklane race 530-700 ;zaklani zajci s. kožo 550-600, brez kože 560-630; sveža jajca 26-26.50, navadna 25-25.50; inozemska sveža jajca 22.50-24. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 805 lir kg, maslo iz drugih krajev Lombardije 780; čajno maslo 855; sir Grana krajevne proizv. jz leta 1954 560-610 lir kg; proizv. 1955 420 do 500; 1-30 dni star 305-340, 30-60 dni star 340-360; 'Sbrinz 1 mes. star 400-420, 3 mes. star 530-570; Emmenthal svež 420 do 460, pad 3 mes. star 490-540; Provo-lone 1 mes. star 400-430, 3 mes. star 470 do 490; Gorgonzola nad 8 dni star 240 do 250, postan 450-470; Italico nad 8 dni star 360-370, postan 400-420; Taleggio in Quartirolo nad 8 dni star 290-310, postan 380-390. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 100-1200 lir kg, do največ 1,50% kisi. 950-1000, do največ 2,50 odst. kisi. 920-950 ;do največ 4% kisi. 880-920; dvakrat rafinirano tipa »A« 840-850, tipa »B« '710-720; semensko olje I. 435-445; olje iz zemeljskih lešnikov 450-460. VINO AiLESSANDRIA. Črno' namizno vino 5000-5500 lir hi, belo 5500-6000; Barbera 7000-8000; Barbera extra 8500-9000; Frei-sa extra 90000; beli moškat 11.000-11.500. STRADBLLA. Za stot fco klet proizvajalca; črno vino krajevne vrste 5000 do 5500; boljše vrste 7000-7500; črno ex-tra 9000-9500; belo vino navadno 6500-7000; boljše vrste 8500-9000; beli moškat 9000-10.000. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Davkrat koncentrirajna paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 135-140, v škatlah 0,5 kg 160-170; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 155-160, v škatlah 0,5 kg 175-185; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 145-150 lir škatla; v škatlah 500 g 75-80 lir škatla; grah v škatlah 0,5 kg 180-190; gobe v kisu 1200-1300 lir kg; čebulice y kisu 200-250; tunina v olju 700-750; sardipe v olju 500-540; marmelada dobre vrste v škatlah 5 ip 10 kg 220-240 lir kg, v škatlah 0,5. kg 250-270, marmelada iz jabolk in sliv v lesenih posodah 150-160, v škatlah 5 kg 170-180. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 7/3 22. 3. 3. 4. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . 218‘/4 226 ‘/s 2303/4 Koruza (stot. dol. za bušel) . . . 130*/« 139 V« 142 •/. NEW YORK Baker (stot. dol. za fupt) ... 53. 55.- 51.— Cin (stot. dol. za funt) . . . 101-— 99.12 100.75 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 15.80 16,- 16.— Cink (stot. dol. rta funt) . . . 13.50 13.50 13.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 24.40 24.40 25.90 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 64.50 64.50 64.50 Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 36 60 36.80 36.80 Živo srebro dol. za steklenico . . . 270.- 260,— 260,— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) . . . 58.25 56.25 55 25 LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . . . 428- 419.- 384,- Cin (f. šter. za d. tono)" . . . 830,— 772 V2 7877* Cink (f. šter. za d. tono) . . . 102- 101.- 997* Svinec (f. iter. za d. tono) . . . 122 V* 120 s/4 12072 SANTOS Kava Saptos C (kruzejrov za 10 kg) . . . • ■ • 470.50 463.90 436,— Omembe vreden dogodek v razvoju cen surovinam na mednarodnih trgih v času do 29. marca je bil vsekakor padec cene elektrolitičniemu bakru za katerega so nekatere ameriške rafinerije zahtevale že 55 stotink dolarja za funt. Baker se ni ustalil na novi ravni, pač pa njegova cena še niha. Tudi cin je nekoliko popustil. Prav tako so nekoliko šibkejše cene žitaric. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici y tednu do 29. marca nazadovala od 227 na 226, 5/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju, medtem ko se je cepa koruzi okrepila ter napredovala od 140 1/2 na 141 1/2 stotipke dolarja za funt. Komisija sestavljena iz predstavnikov ameriškega senata in predstavniškega doma je odobrila odločbo, po kateri bo vlada podprla ceno pšenice do 100% paritete, ip sicer za količino 500 miii-jonov bušlov žita, ki bo namenjeno za prehrano. Doslej je vlada vzdrževala cepo na 1,81; po novi uredbi Pa bi se cena dvignila na 2,50 dolarja za bušel. SLADKOR KAVA, KAKAO Ta kolonialna živila so v tednu do 29. marca popustila. Cena sladkorju je v Ne.w Yorku nazadovala od 3,33 na 3,31 .stotinke dolarja za funt. Kava od 65,95 na 64,90 in kakao od 23 67 na 21,95. V (New Yorku računajo z razvrednotenjem brazilske valute kljub vsem zanikanjem brazilske vlade. Zaradi tega je nastal tudi zastoj v kupčiji s kavo. Ob koncu sezone (30. junija) bo Brazilija imela v svojih skladiščih še 11,9 milijona vreč nerazprodane kave, medtem ko znaša običajna zaloga nerazprodane kave v tem času 3 milijone vreč. VLAKNA Na trgu z bombažem vlada negotovost, čeprav se cena še nekako drži, v tednu do 29. marca je y New Yorku nazadovala od 36,85 na 36,75 stothike dolarja za funt. Ameriška Komisija sestavljena iz predstavnikov Kongresa obljublja, da bo vlada izdala odločbo po kateri bo država .vzdrževala cepo bombaža na določeni ravno Zdi se, da gre za volilpi manever, ki mu poslov- ni svet ne verjame. Po podatki« ameriškega ministrstva za kmetijstvo računajo, da bosta potrošnja in izvoz bombaža v sezoni 1955-56 dosegla kvečjemu 1.1,2 milijona bal, se imavi, da bi i. avgusta tega leta ostalo 44,7 milijona bal v ameriških zalogah. Se nikdar v zgodovini niso imele ZDA v zalogah toliko bombaža. V Aleksandriji je cena karnaku napredovala od 87,30 na 88,18 talerja za kantar, ašmuniju od 69.84 na 70. V Liverpoolu je ameriški mid-dling inapredoval od 25,22 na 25,35 penija za funt proti izročitvi v maju ali juniju. Glede volne vlada negotovost. V Londonu je cena za česano volno 64’ SB napredoval od 103 1/2 pa 1C4 1/4 penija za funt proti izročitvi v maju. Pri prodajah V Avstraliji so zabeležili precejšnjo čvrstost cene. V Franciji je cena popustila od 1030 na 1010 frankov za kilogram. KAVČUK V New Yorku je kavčuk popustil od 32,40 pa 31,25 proti izročitvi y maju. Popustila je cepa tudi y Londou, in sicer od 26 7/8 na 26 5/8 penija za funt pri kupcu in od 27 1//8 pri prodajalcu. V 28 tovarnah sintetičnega gumija v ZDA je proizvodnja napredovala. KOVINE Cena elektrolitičnemu bakru je v New Yorku v tednu do 29. marca nazadovala od' 51 na 48,60 stotinke dolarja za fupt. To nazadovanje je izredno močno, kakor je bil prejšnji skok izredno visok. Tovarna Apaconda je sklenila znižati prodajno ceno bakra v ZDA kar je izzvalo mnogo likvidacij kupčij v zastoju- Nekatere rafinerije so znižale svoje cene od 55 na 51 stotink dolarja za funt. Po trenutnem popuščanju je cin v New Yorku zopet napredovali, in sicer od 95,75 na 98,75. Lito železo je ostalo nejzpremenjeno pri 59 dolarjev za tono, Buffalo prav tako pri 59, medtem ko je staro železo poskočilo od 47,82 na 52,50. Antimon Laredo neizpremenjen.pri 33 stotink dolarja za funt. Čepe barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 29. marca: Cip 944 DM za 100 kg ,svinec 148, cink 125,63 DM za 100 kilogramov. USOJEN VALUTE V MILANU 21.3 . 1956 30.3,1856 Min. Maks. VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Dinar (100) 80 85 80 85 22. 3. 1956 30. 3. 1968 Min. Maks. Funt šterling 6.525 6.425 6.425 6.525 Napoleon 4,725 4.600 4.550 4.725 Dolar 638.— 635 Franc, frank (100) 158,— 160 Švicarski frank 149.25 148 "/g Funt št. papir 1.700 1.700 Avstrijski šiling 24.50 Zlato 726 722 635 156,— 148.3/8 1.690 722 630 161- 149.25 1.700 726,- Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič »Istra-Trst« 1.695 19.290 4.800 6.209 9.100 665 1,650 18.640 4,800 6,200 9.100 665 1.645 18.640 1.695 19.200 BANKOVCI V CURIHU »Lošinj« 11,300 11.300 —.— Martinolič 6,000 6.000 — . ze. a. joaa Premuda 22960 22.900 . — ( ZDA (1 dol.) 4.28 V4 Belgija (100 fr.) 8.38 Tripkovič 16.800 16.800 . # Anglija (1 f.št.) 11.45 Holand. (100 fi.) 111.80 Openski tramvaj 2.550 2.550 . Francija (100 ir.) 1-0674 Švedska (100 kr.J 80.50 Terpi 290,— 281.- 278 291,- Italija (100 lir) 0 677* Izrael (1 f.št.) 2.- ILVA 615,- 600 600 816 Avstrija (-100 š.) .16 45 Španija (100 pez.) 9.77 Zdr. jadr. ladjedel. 332.— 332,- » . Cehoelov. . Argent (100 pez.) 10,50 Ampelea 1,450 1.450 . . Nemč. (100 DM) 101.50 Egipt (1 tšt.) 10.80 Arjigonl 1.000 1.000 . . ŽMi KMEČKE ZVEZE SANITETNA POSVETO' NA SLUŽBA ZA KOKO* REJO SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FIL2I ŠT. lO L - TELEFON š T. 5 4 Katere ,rastline napada mraz škodi v naših krajih Kmetovalce in kokošjef področja obveščamo, da pričela posvetovalna sani11 služba v kokošjereji, kj jo j* ganiziralo Pokrajinsko k111 sko nadzorništvo sporazuP1' [Sejo Kot vsa živa bitja reagira noma ozelene. Tedaj se bo po- Tudi zračnost je večja, vsled tudi rastlina pa dražljaje, in si- kazalo, kje je rastlina prizade- česar so rastline manj podvr- ta. V nekaterih prine-ih bo žene glivičnem boleznim, dobro odstraniti rodne veje, in V sadovnjaku. Sedaj mrnsmo tabo razbremeniti rssUino. v sadovnjaku dosti dela. Opa-Po površnem pregielu povi- zovati moramo ie morebitne šin smo lahko ugotori i, da so pojave raznih bolezni in škod-čebule raznih cvT.iib rastlin ijivcev. Sedaj ne bomo več v dobrem star m t da so mraz škropili z zimskimi škropivi, dobro prenesle. Tak ■ hiacinle Ko so drevesa y cvetu, ne kot tulipani •'odejo s svojimi smemo škropiti. Pri preceplje-vršički na dan Prav take lah- pih drevesih, če je oko dobro ko rečemo, da je s česnom in prijelo, bomo podlago prire-čebulo. zali na čep. Ce nastopi cveto- Ozimni posevki so bili sicer žer, bomo hrošče lovili ali uni-prizadeti v njihovih nadzem- čevali z DDT preparati. Sedaj nih delih. Vendar so imele je tudi čas za cepljenje mladih rastline dovolj časa za pravilno sadnih dreves za lub. prekaljevanje; zato je glede V vinogradu. V tem mesecu njih neupravičen pretiran res ne bi smeli imeti nobepe-vode je y rastlinskih tkivih, tem strah. Mraz ima tudi nekaj u- ga opravka v vinogradu. Trte bolj je rastlina podvržena škod- godnih strani. Zemlja je po le- morajo biti že obrezane in po-Ijivim vplivom nizkih tempera- tošnjem mrazu rahla in sipka, vezape. Vinograd mora biti že tur. V jesepi se vse rastline pri- V takšni zemlji bolj učinkuje- okopan. pravijo na zimo.vapje tako, da jo umetna kot vsa ostala gno- Na vrtu. Moramo z delom zaključije svojo rast in ovržejo jila. Korenine so v taki zemlji pohiteti, da nadoknadimo za-liste. Rastline, katerim so listi močneje razvijejo. Strukturna mujepi čas in da nadomestimo pravočasno odpadli, so hodj od- zemlja bolje zadržuje vlago in vsled mraza nastalo škodo. Ro-pome proit mrazu, ker tako dobro vpija zmerne padavine, hiteti moramo 5 setvijo in sa-prehajajo. pravočasno v dobo tako da je vodni režim y ta- jenjem sadik na prosto. Seje-zimskega mirovanja. Vsak u- ki zemlji mnogo ugodnejši. Tu- mo radič, rdečo peso, cer sprejema tiste, ki so ugodni in se bori proti tistim, ki ji škodujejo. Med škodljive pojave prištevaimo seveda tudi mraz Nekatere rastline se pripravijo na mraz tako, da ovržejo vse nadzemne dele ip da y podzemnih delih nabirajo hrano, katera zviša koncentracijo celičnega soka. Povečanje koncentracije povzroča odpornost rastlinskih delov proti mrazu. Zeleni deli rastline so zaradi sočnosti podvrženi okvaram, ki jih povzroča mraz. Vsak kmetovalec se mora tega dejstva zavedati ip mora pomagati rastlini' v borbi za. obstoj. Cina yeč obdelovanje trie popolnoma o- pustili. Samo v eni vasi, in si- .. r___________,______ ___, cer v Kruševcu, ima neki Pokrajinskim veterinarski!1 kmet vinograd. Ker trta dobro radom. Posvetovanje bo ? obrodi, so se začeli baviti z mislijo, da bi znova začeli gojiti trto. Seveda bi morali kmetijski izvedenci proučiti, katera vrsta trte bi najbolj ustrezala vremenskim in drugim pogojem v teh vaseh. S KRIŽANJEM PRIDOBILI DOBRO MESO Rejcem volov iz okolice For-lija se je posrečilo križanje volov tamkajšnjih pasem. Pridobili so vole, ki dajejo zelo o-kusno meso. Pokazalo se je, da trgovci ip odjemalci nenavadno cepijo te vole. SKODA NA KRASU IN NA VIPAVSKEM Na Tržaškem krasu je mraz prizadel zlasti fige, ki so se mirno razvijale od zadnjega mraza leta 1929. Računajo, da je vse vejevje fig pomrlo in da bodo lahko na novo pognale edino iz odsekanih debel. Po Krasu je pomrlo nekaj starejših trt, medtem ko je mraz na Bregu trtam bolj prizanesel Močno so poškodovane tudi solato olike na Bregu, kjer so jih prvo in tretjo soboto v pri živinorejskem oddelki1 Pokrajinskega kmetijskega! zorništva — ul. Ghega št-tel. 23-927, od 9. do 10. ure., bo živinozdravnik Zooproft tičnega poskusnega zavoda delek v Vidmu), na razp0 kmetovalcem ip kokošjerel v vsem, kar se napaša P8,J lezni in zdravljenje peruti'1' Za ugotovitev morebitne j lezni zainteresiranci lahko”1 nesejo na ogled bolno a)> ginulo perutnino. Posvet (A ip diagnozna služba bosta plačna. ČEDALJE MANJ KONJ edj Vroč 'S V lij D' > I K, ^ n ne 'Hh ■ -e: ■fot Se krep, ki prekomerno podaljša di izmenjava plinov je v njej rastpo dobo rastline, negativno mnogo boljša, tako da se nam vpliva pa odpornost rastline proti mrazu. Med take neugodne ukrepe prištevamo jesensko gnojenje posebno, z dušikom in pozno namakanje; To dvoje velja posebno za sadno drevje ip vinsko trto. Ce hočemo, da vsi deli rastlinskega telesa pravočasno in pravilno dozore, ne smemo niti gnojiti niti namakati sadna drevesa y jesenski dobi. Na ta način podpremo stremljenja rastline, katera ima po naravi tako uravnovešen orga- nizem, da skuša pravočasno za- setve krompirja, pese, koruze, kljuniti' svojo rastno dobo. Ta pojav lahko opazimo pri divje rastočih rastlinah. berivko. Sadimo lahko še če-bulček. ni treba bati, da bi se koreni- V kleti. Vino pretočimo dnine zadušile v ogljikovem dvo- gič. Pazimo, da bodo sodi yed-kisu. Poleg tega je mraz uni- no polni, da se v vročih dneh čil mnogo škodljivega plevela, vino ne skisa. Med škodljivci so pajveč pre- V hlevu. Začnemo pokladati stale miši, ki imajo svoje rove živini zeleno krmo. Ne smemo breskve plitvo v zemlji. Verjetno so preiti na zeleno krmljenje ne- _____ bile uničene tudi razne bube, nadoma, ampak moramo nanj med katerimi buba oljčne mu- postopoma privajati živipo. he. Sprehodi v lepih dneh so pri- kladni za živino, še posebno za mlade živali, breje krave in mlekarice. S tem pripravljamo Na njivi. Ta mesec je mesec živali pa pašo. kmetje po mrazu leta 1929 nanovo posadili. Letošnjega pridelka ne bo. Na srednjem Vipavskem so fige pomrle. Mraz je pobral tudi starejše trte še posebno, ako so rasle na burji. Tudi so precej trpele. V Zahodni Nemčiji je bi** ni 1,1 milijona konj, medte!11 je leta 1939 število konj P8'^! ozemlju znašalo 1,5 milijoJ1* Ij Nemčiji je torej vedno ^ ^ konj, ker jih izpodrivajo ^ torna vozila. Gospodarstvi ij, opozarjajo na škodo, ki PaS zaradi tega. Konje je treh* jiti tudi zaradi mesa; 58), ^ konjsko meso prav tako ^ nikakor goveje. Med Ne®® proti uživanju konjskega ^ še precej predsodkov, ki 15] jo še iz časov, ko je cerkev! povedala uživanje konj®1' mesa, da bi odpravila starof j mansko navado, po kate11, *1P ■t< iov irej tj. So T da 'i tsa z trža 'tkre T l.&so Germani žrtvovali bogovop1 nje. U in vrtnar v aprilu Rastline prehajajo postopoma v dobo mirovanja; v dobi. prehoda izhlapi iz rastlinskega telesa velika količina vode. Pri tem se celični sok v rastlini zgosti in postane odpornejši proti mrazu. Ce nastopi zmeren mraz, povzroča večjo škodo pri rastlinah, če traja delj časa. Bolj nevaren pa je mraz, ko pade toplomer globoko pod nič lo. Nenadni padec temperature najde rastlino nepripravljeno in škoda je tedaj občutna. Taki padci temperature so posebno nevarni, če nastopijo y pozni jeseni ali pri nas po blagem, skoraj bi rekel toplem zimskem času. POSLEDICE LETOŠNJEGA MRAZA Letošnji februar je še enkrat potrdil sloves najhladnejšega meseca v letu. Ze več let je, odkar pismo tako močno občutili njegove moči. Letos se nam je predstavil kot izredno hladen. Ko se ozremo nazaj in ^računamo povprečno temperaturo, ugotovimo, da ta pravzaprav ni bila tako nizka; znašala je le --4,06. Najnižja temperatura v tem mesecu pa je dosegla —17 stopinj, naj višja pa +9,2. Tako smo imeli y tem mesecu nihanje v razmerju 26,2 stop. C. Ti skoki .temperature povzročajo na rastlinah dosti več škode kot pa zmeren mraz. Na polju so posledice tega nenadno mrzlega vala vsepovsod vidpe. Vsa zelenjava je brez izjeme- pomrzla in vrtovi so o-stali malone goli. Ohrovt, blitva, špinača, na kratko vse, kar je bilo na površini, je klavrno zaključilo svoje življenje. Tudi grah, katerega smo sejali zgodaj, ko pismo pričakovali takšnega mraza, je pretrpel občutno škodo. Precej težko bi bilo reči, kakšno škodo je pretrpelo naše kmetijstvo y celoti. Vsekakor ta škoda ni bila majhna. Kaj bolj natančno se bo dala škoda oceniti takrat, ko bodo tudi sadne rastline v polnem življenjskem zamahu. Oljka je bila najbolj prizadeta in to posebno mlada drevesa, katera si ne bodo več opomogla, dočim je upati, da so starim drevesom pomrli le vrhovi in da bodo iz spodnjih delov drevesa ponovno pognala. Iz tega lahko sklepamo, da ne moremo pričakovati nobenega pridelka verjetno nekaj let. Kar zadeva češnje, hruške, breskve in druge sadne vrste,’ se nam pi treba posebno bati, če pismo storili napake, da smo z gnojenjem preveč zavlekli rast v pozno jesen, tako da les ni utegnil pravilno do- zoreti, Tak primer sem imel priliko opaziti v soseščini. Figa, ki je rasla v bližini vodnjaka ip je vsled' vlage nadaljevala svojo rast še v decembru, je dapes zaradi mraza še najbolj prizadeta. Prav tako se je dogodilo s tistimi drevesi, ki so rasla na z dušikom pognojeni zemlji. Se v decembru so bila ta drevesa zelepa; posledica tega- je bila, da les pi pravilno1 dozorel. Vsled tega so bile te rastline močno prizadete od mraza. Iz tega sledi, da pe smemo preveč zalivati sadnih dreves V jeseni, pa tudi ne gnojiti z dušikovimi gnojili. Posledice mraza so tu. Nič nam ne bi pomagalo tarnati. Vsak kmet bo ocenil škodo zaradi mraza na svojem zemljišču in skušal popraviti, kar se da. Obrezal bo in premazal vse razpoke. S tem jih bomo izolirali od okolja in preprečili morebitne okužbe po raznih bakterijah ali glivah. Veje, ki kažejo znake zmrznjenja odstranimo in nastale rape premažemo s cepilno smolo. Ko smo to delo opravili, pognojimo, da si bo drevo opomoglo in nadoknadilo vse, kar je zamu+ii'. Nato bo najbolje, da male počakamo, dokler rastline popol- fižola. detelje in drugih polj- OBNOVA VINOGRADOV skih rastlin. Rastline, katere V ČRNI GORI bomo pozneje okopavali s stro- V starih časih so v okolici ji (okopalniki), moramo sejati Pive v Črni gori gojili trto. v vrstah, da pri okopavanju Pravijo, da so kmetje kasneje prišledimo na času, ker so rast- uničili vinograde, da se ne bi line enakomerno osvetljene, lam naselili Turki. Pozneje so O P C I N E Narodna ulica št. 61 Trgovina in pekarn9 Telefon 21-046 ZOfitA ČOK »r 'An ^žici :