•jwar'
JkfBONDS K *•*»» «4 f\STAMPS
Gasilno preganjajo civilno ansko prebivalstvo
bi priznajo, da je Rostov izgubljen

CI trdijo, da so njih čete že 20 milj južno od mesta. Hudi boji so 120 milj severovzhodno, «jer skušajo Nemci priti čez reko Don.
Q .	*"' 1 " "
i °vJeti priznavajo, da je Rostov, glavno mesto severnega a> v nemških rokah in enako tudi mesto Novočerkask, 20 severovzhodno. Nemci pa zatrjujejo, da se vrše boji že 20 ^zno od Rostova in da so zavzeli mesto Batajsk, ki leži ob že-
' pelje direktno do Baku, kjer so glavne zaloge olja. ,,em ko so se Rusi
v nove
se Kusi srdito v mestu, kjer so mo emci vzeti vsako ulico po-' s° se Rusi umaknili
tak jUŽn° °d mesta-1' e Pozicije so tudi v nevar-
120 DOnU VSe do SmilJ'an-milj
severozahodno od kjer Nemci postavljajo mostove čez reko hi-
nti ^ rn0re;)0 pa Rusi
M ' "fstov" v
*Preh-	mesto S 500'~
ra Jvalci in katerega se
fh Polj" kl'iUČ do kavkaških i? armada> ki se je uma-
od Rostova- -ie tudi V
da jo bodo Nemci' na-
padii od strani in sicer iz polotoka Krima. Položaj za rusko armado je precej resen, ker so Rusi pričakovali, da bodo ubranili Nemcem priti čez Don, kar se jim pa ni posrečilo.
Edino, kjer Rusi zmagujejo je pri Voronežu, 300 milj severno od Rostova, kjer so na več krajih zapodili Nemce nazaj čez Don. Ako bi bili Rusi tukaj dovolj močni, bi ogrožali levo krilo nemške fronte in s tem ustavili prodiranje Nemcev v Kavkaz. Toda ker se Nemci ne ustavijo na jugu, je dvomljivo, če Rusi napadajo v dovolj izdatnem številu pri Voronežu.
r3tice"
nJim naslovom nasled-
izŽ0r
'i _
..°d3. julija prinaša mladina, ki mora pod
skim pritiskom obiskovati itali-. .	danske šole, poje pred italijan-
^ugoslo.vaijuskih Jbaim. jikfo). učitelji .hrvatgke, i« jugfl-
anek.
'Por,
do mil ln 'tali
Italijanska lanske oblasti pre-. najodvratnejši na-?0rski:'viln0 prebivalstvo v Su §ib mestih Dalmacije. V kaciven'ku hoče italijanska
Ida Se 110 Prebivalstvo prisi-
pnske ob izobešanJu V|ja zastave in da po-
a ..... način.
IH^ 1Jr°tiviio, da se poklo-n°vemu Gesslerjeve-
ki na fašistični ' Se Proti
. 1 n
:1°bUkn
Pew ' moraj0 pretrpeti nQl;Zm °d italijanske voj-
losti
»tttai,06, oseb je radi :evani10sti u«irlo. V znak «aflv]e Pvebivalstvo ubi-Slstičnega aganta. Fa-
a Policii
a za vsako prebival-
^avP < rasistične vzgoje
"Kih* t6r Vfši
stan.
ln otrok,
nasilja po 0vanjih, tepe lju-
ein jim daje piti errvu fašističnemu
) ^fJ^ajiju
hrvat,v ° zlasti izP°stav-lskl infold.xi.
ipifTPortiv. lntelektualci. šte-v Galiji znaša več
v koncentracij-
]6 it!!aVnem mestu Dal-j callJanski teror zelo
organi-
515 ske oblasti so pri-^liki <E Velike slavnosti ' v°iske ce Pohoda nji-
to neutrjeno me-
N>iva< ® oblasti so naslovile
'^^o apel,
v , v katerem >'stVo njami, da mora f^tacii; "0del°vati na tej i Cističnega impe-ca tega apela

Nemški saboterji zahtevajo, da razsodi njih zadevo najvišja sodnija
Washington, 27. jul. — Sedem izmed osmih' nemških sabo-terjev, ki so jih pripeljale nemške podmornice na ameriško obrežje, da bodo tukaj uničevali in ubijali, se je obrnilo na najvišje sodišče Zed. držav, da vzame njih zadevo v roke. člani najvišjega sodišča so prekinili svoje počitnice in prihiteli nazaj v Washington, da ugodijo prošnji nemških vohunov in saboterjev.
Nemški saboterji so se obrnili na najvišje sodišče, da naj odloči, če ima vojaška sodnija, pred -katero se njih zadeva obravnava, pravico obravnavati njih zadevo, ali pa civilna sodnija. člane vojaške sodnije je imenoval predsednik Roosevelt. V Nemčiji bi jetniki ne imeli pravice do enake pritožbe.
Vrhovno sodišče bo začelo s zasliševanjem v sredo opoldne. Ako bo odločilo, da vojaška sodnija ni imela pravice soditi v njih slučaju, bo vsa obravnava pred vojaško sodni jo ovržena in zadevo dobi v roke zvezno okrajno sodišče.
>
dan 15. aprila NivnoeblValstvo Splita de-
* 6Pusti?aP.rl° v svo-ie hi' 'Sar, ? ^alijanski voj->ij;n«?m oblastim, da
h«	i 0V0 zavojeva-
svojih poro-^aliia	v itali-
>ji, I1 ^kimi f>ije\so bih
Galije
učitelji m v svrho ita-•j. -acije posliani °cla dalmatinska
slovanske rodoljubne pesmi. Dalmacija, etniško najčistejša jugoslovanska pokrajina se ponosno in trdovratno upira in upa, da se bo kmalu rešila in osvobodila od svojih tlačilcev.
-o--
Pomanjkanje hrane v Hrvatski
Zurich Zeitung od 5. junija javlja iz Budimpešte:
V Hrvatski vlada veliko pomanjkanje živeža. Ker zaloge živeža v Hrvatski ne bodo zadostovale potrebam do nove žetve, se je vršila v Zagrebu pod predsedstvom ministra narodnega gospodarstva Toda konferensa strokovnjakov poljedelstva, šefov administracije in načelnikov ekonomske policije z namenom, da določijo splošne linije, ki bi omogočile osiguranje prehrane tamkajšnjega prebivalstva za prihodnje mesece. V pogledu prehrane bosta uživali prednost vojska in prebivalstvo pasivnih krajev. Minister narodnega gospodarstva je naslovil apel na kmete, v katerem jih poziva, da povečajo proišvodnjo žita. V Hrvatski so zmanjšali dnevno por-cijo kruha na 150 framov.
-o-
Pater Zakrajšek praznuje danes 40 letnico mašništva
Pater Kazimir Zakrajšek iz frančiškanskega reda, praznuje danes 40 letnico, kar je bil posvečen v mašnika. Ob času, ko to pišemo, nam še ni znano, kje bo ta priljubljeni slovenski duhovnik in narodni delavec pra znoval to svojo tako pomembno obletnico bogoslužja. Tisočerim, ki mu iz srca čestitajo, se pridružujemo tudi mi in mu kliče' mo: še na mnoga leta krepkega delovanja med slovenskim narodom!
Listnica uredništva
P. M. — Predsednik Roosevel ima -štiri sinove; vsi štirje so oženjeni in z družinami in vsi štirje so na frontah. Vsi so od-šli prostovoljno k vojakom. Pozdrav !
Vojak je dobil 5 let zapora, ker časti Hitlerja
Chicago, 111. — Vojak Hans Geisler, ameriški vojak v Fort Sheridan, I"-, je bil obsojen na pet let ječe in bil obenem nečastno odpuščen iz ameriške arma-
Londonski radio o pokolju Srbov v Jugoslaviji
London,: 23. julija (Radio-služba) — Srbskohrvatski speaker londonskega radia poroča :
Sprejeli smo vesti iz Novega Sada o strašnem pokolju, ki so ga izvršili Madžari, nad našim ljudstvom meseca januarja. V tem pokolju je izgubilo življenje 10,000 Srbov in 5,000 jugoslovanskih Židov. V samem mestu Novem Sadu je poginilo 3,000 Srbov. Za ta pokolj je odgovoren madžarski poveljnik Grasze. Budimpešta ga je imenovala za brigadnega generala.
Trupla ubitih Srbov so plavala na Donavi mim0 Beograda. Vsak dan je bilo vicjeti nad 70 trupel. Radi nevarnosti epidemije, je uprava mesta prepovedala kopanje na Donav? in ta prepoved velja sedaj tudi za Savo, po kateri plavajo prav tako trupla ubitih Srbov, katere koljejo Paveličevi vstaši. Paveliču ne zadostuje, da je že poginilo 400,-000 Srbov, temveč začel je s ponovnim klanjem v Bfosni. Formirali so posebne edinice, ki so že pokazale svojo sposobnost v klanju. Razbojnik Pavelič hoče iztrebiti še oni milijbn Srbov, kateri so ostali na njegovem ozemlju.
Poleg Paveliča so sedaj začeli po nemškem vzoru s klanjem tudi Bolgari. Poleg mnoiestvenega ubijanja :v Srbiji, žloeljki srb-stva, koljejo Bolgari sedaj tudi na ozemlju, ki spada sedaj pod tako zvano Nedičevo vlado. V Toplici in Pomoravlju so poklali Bolgari več tisoč Srbov,
Nemci so pobili v teku meseca maja 760 Srbov brez sodbe in brez povoda. To prekaša meto-
de, ker se je izjavil, da je Nemčija upravičena v sedanjem, bo- de> katerih so se sploh kdaj po-ju, da upa, da bo Nemčija zrna- služevali v Poljski, gala, da občuduje Hitlerja in na-cijski režim ter da on ne bo nikdar vzel orožja v roko proti Nemčiji. Geisler je bil rojen v Nemčiji. Leta 1926 je prišel v Ameriko in je postal leta 1940 ameriški državljan. Lansko leto je bi! poklican v obvezno vojaško službo.
Ta teden ne bo slik
Mr. Grdina tem potom naznanja, da ta teden ne bo slikovne predstave na vrtu.
Seia za Primorski dan
Klub društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. bo imel v sredo večer ob osmih važno sejo glede prireditve Primorskega dne v nedeljo 9. avgusta. Prošeni so vsi zastopniki, da se goto udeleže.
Poziv narodnim nošam
članice kluba narodnih noš v Newburgu ste vabljene na važen sestanek nocoj ob osmih v šolo sv. Lovrenca. Prošene ste, da pridete v velikem številu.
Dave liallard iz New Yorka je sedem čevljev in sedem palcev visok, tehta 325 fun-ttiv zato ga ne sprejmejo v armado. Zato pa pomaga domovini s tem, da daje svojo kri Rdečemu križu za transfuzije.
Angleški bombniki so z velikim uspehom bombardirali Hamburg v Nemčiji
London, 28. jul. — Nemški bombniki so se izmuznili skozi salvo protizračnih topov in pri polni luni leteli nad Londonom, toda niso spustili nobene bombe. Vrgli so pa bombe v okrajih pred Londonom in pa v nekem mestu v Midlands, šest nemških bombnikov je padlo na tla.
Angleži so pa v nedeljo ponoči poleteli nad Hamburg in izvedli enega največjih napadov v ■tej vojni. Celo radij o iz Rima. poroča, da je bil to edeh največjih napadov na Hamburg in da je škoda ogromna. Hamburg je eno največjih nemških pristanišč in, izdelovalnic za podmornice.
---o--
Pogreb Jennie Popovič
V	četrtek zjutraj ob devetih bo pogreb Jennie Popovič iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja na Superior Ave. in 36. cesta ter na Kal-varijo.
Seja kluba Ljubljana
Nocoj ob 7:30 bo seja kluba Ljubljana na Recher Ave. Vse članstvo naj se udeleži, ker bodo prečitani šestmesečni računi.
Zadušnica
V	sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Louise M vec.
Kratke vojne in druge vesti
STOCKHOLM. — Naciji so odpeljali vse prebivalce norveške vasice Telavaag, katero so do tal porušili. 120 moških prebivalcev so odpeljali v Nemčijo k prisilnemu delu, 150 žensk so poslali v koncentracijo, otroke, nad šest let stare, so poslali pa v po-boljševalnice.
# * ♦
LONDON. — Radio iz Moskve je včeraj poročal, da je ruska pomorska sila na Baltiku potopila Nemcem pet rušilcev, eno kri-
žarko, tri podmornice in osem prevoznih ladij.
* * »
BERLIN. — Nemški radio je poročal, da je japonski premier Tojo govoril 20,000 broječi množici v Osaka ter izjavljal, da je cilj Japonske uničiti Zedinjene države in Anglijo.
.. . ..... ^...............—-----........—........ ...........M...... inn ii)»HH «>■
LONDON. — Reuterjeva Časnikarska agencija poroča iz Stockholma, da je poveljnik nemških Gestapovcev, Heinrich Himmler, razpisal 20,000 mark nagrade onemu, ki izda požigal-ce, ki zadnje čase podtikujejo ognje po Berlinu.
MELBOURNE. — Premier Nove Zelandije, Peter Frase, je izjavil, da je defenzivna vojna na Pacifiku končana in da, Združeni narodi zdaj zbirajo sile za ofenzivo proti Japoncem. ---o--
Tanki s pKnom
so varni v zračnem na
padu
Prebivalci v bližini 62. ceste, kjer ima East Ohio Gas Co. svoje ogromne tanke s rezervnim plinom, so bili v skrbeh radi eksplozije teh tankov, če bi jih zadela sovražna bomba. Ljudje naj bodo g'ede tega popolnoma brez skrbi, ker tanki s plinom ne morejo eksplodirati.
Včeraj sta obiskala plinsko napravo poročnik Peter Kekič, ki je glavni načelnik 2. distrikta za vsa obrambna dela v slučaju zračnega naPada in njegov prvi pomočnik Nick Bohar. Stvar sta jima razložila ravnatelj George Binder in giavni inženir C. F Turner, ki sta jima razkazala vso napravo plinske družbe.
Poročnik Kekič in Mr. Bohar sta nam potem razložila situacijo in mi j° Pa poročamo našim citateljem-
Ves plin v teh tankih je v za-mrzlem in tekočem stanju. Za slučaj, če hi sovražna bomba direktno zadela plinske tanke, se plin radi nizke stopinje v tem-
more eksplodirati. Ako bi direkten udarec bombe zadel tank, bi se plin razlil in se odtekal proti jezeru. Ljudem bi bilo treba edino gledati na to, da ne bi stopili na ta plin, da ne bi dobili ozebline. Temu se pa, naravno, lahko vsak ogne.
Torej se stanovalcem v bližini 62. in 61. cest ni treba bati nobene eksplozije niti ognja iz teh tankov.
Poročnik Kekič nas je naprosil, naj v njegovem imenu apeliramo na naše ljudi, da bi se pri glasili za tečaje in sicer za prvo pomoč in za stražo pri zračnih napadih. To je za distrikt št. 2, ki sega od 30. do 82. ceste, od jezera pa do Euclid Ave. Večerni tečaji so ob torkih in četrtih zvečer od 7:30 do 9:30 in sicer v želetovem pogrebnem zavodu na 6502 St. Clair Ave. Lahko se priglasite že nocoj, ako greste v šolo. Ali pa se priglasite za na-daljne informacije pri Nick Bo-harju, brivnica, 6025 St. Clair
V tem distriktu prebiva 95, 200 ljudi in za ta distrikt je trebnih 1,700 prostovoljnih stražnikov in pomožnih oseb v slučaju zračnega napada. Dozdaj je priglašenih okrog 500, torej se jih še dosti potrebuje. Dobrodošli so moški in ženske, vsak bo -dobil svojo nalogo. Ta distrikt pod načelstvom poročnika Keki-ča je eden med najbolje organiziranimi v vsem mestu. Mnogo mu pomagata pri tem, kot se je izrazil Mr. Kekič, councilmana Pucel in Kovačič.
Stotnik Modic na dopustu
Stotnik dr. Joseph Modic, ki služi v zdravniškem koru v taborišču Grant, 111., je prišel v nedeljo za sedem dni na dopust. Od poročnika na stotnika je bil povišan zadnji teden. Stotnik Modic je graduiral na Western Reserve university, potem je deloval eno leto v Charity bolnišnici .lanskega julija je bil poklican pa v ar-s činom poročnika. Rojen je bil v Clevelandu 20. ju-a, 1915, sin Mr. in Mrs. Joseph Modic iz 62. ceste. Njegova mati je iz poznane Lahove družine iz West Parka. Drugi Modicove družine, John, služi pri zrakoplovnem oddelku v Scott Field, Illinois. Mlade-slovenskemu stotniku, g. oktorju Modicu. naše iskrene čestitke.
Novak brani Feighana Jack Novak, bivši councilman 23. varde, ostro napada kongresnika Swpeneya, ki je zadnji teden javno vprašal, zakaj da njegov protikandidat, Michael A. Feighan, ni v armadi in enako niso še v armadi njegovi štirje bratje, dasi so vsi finančno neodvisni. Mr. Novak pravi, da je to napad na naborne komisije, ki so posta-
Torej apeliramo na naše ljU- vile brate Feighan v razred 3-A,
peraturi ne n™re užgati, niti ne Ave.
di, da se priglase k tem prepo-trebnim natečajem. Pojdite nocoj ali v četrtek večer v želetov pogrebni zavod in tam boste dobili vsa navodila. Ali pa se zgla-site pri prvem asistentu, Mr. Bohar ju.
Vedite, da to ni nikaka šala, ampak so resne stvari. Pripravljeni moramo biti za vsak slučaj in pripraviti se moramo, dokler je čas.
ker so oženjeni in imajo male otroke. Mr. Novak je član naborne komisije v 24. okraju.
Dodatna zahvala
Družina Svigel je v zahvali za pokojnim Ludvikom Svigel pomotoma izpustila sledeča imena: John Svigel, Misses Mary in Josephine Svigel, ki so darovali v gotovini in dali avto pri pogrebu. Naj prejmejo vsi prizadeti zdaj najtoplepšo zahvalo.
Kralj Peter se je poslovil od Roosevelta
Washington, D. C., 24. julija (JIC) — Poslaništvo kraljevine Jugoslavije sporoča: — Kralj Peter II. je danes opoldne prispel z avionom iz Nashville-a v Washington in se takoj napotil v Belo hišo. Predsednik Roosevelt je sprejel kralja z izredno ljubeznivostjo in pažnjo. Kralj je prebil v zelo prijateljskih razgovorih s predsednikom tri četrt ure.
Na koncu sta se predsednik Rcosevelt in kralj zelo prisrčno poslovila.
Opoldne je bil kralj s svojim in ameriškem spremstvom na kosilu v kraljevskem poslaništvu in ob štirih popoldne odpotoval z avionom v New York. Na letališče v Washington^ je kralja pospremil ameriški minister zunanjih zadev, g. Cordel Hull. -—o--
Povišan v poročnika
Iz taborišča Lee, Va. smo dobili poročilo, da je 15. julija iz-gotovil častniško šolo korporal Joseph F. Stirn iz 7114 Donald Ave., ki je bil povišan v poročnika. Čestitamo vrlemu slovenskemu fantu na avanziranju.
Priboljšek pri plači
Župan Lausche je ukazal, da dobi 1,700 mestnih delavcev od 1. avgusta naprej $5 več plače na mesec. Ti uslužbenci dobivajo zdaj letno od §1,020 do $1,620.
Menda jim je bilo vroče
Neznani zlikovci so udrli v pojetje Gordon, 7014 St. Clair Ave. ter odnesli pet velikih električnih veternic, kot poroča lastnik Alvin Gorjanc. Veter-nice so bile vredne $200.
SLOVENIAN MORNINd DAILY NEWSPAPER
LETO XLV. — VOL. XLV.
CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, JULY 28, 1942
AMERICAN m SMFUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor •117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays

NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for fl months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 175 Tue., July 28, 1942
BESEDA IZ NARODA
Važen sestanek
Predsednik Roosevelt je dobil dobrega svetovalca
Predsednik Roosevelt je imenoval admirala Williama Leahya kot svojega osebnega svetovalca v vseh vojaških zadevah. Tako ima Roosevelt, kot vrhovni poveljnik vse ameriške bojne sile, zares zmožnega in preudarnega osebnega pribočnika, ki je že večkrat dokazal svoje strategične zmožnosti.
Admiral Leahy je bil do leta 1939 poveljnik ameriške bojne mornarice. Potem je pa stopil v pokoj, toda Roosevelt ga ni pustil dolgo brez dela, ampak ga je kmalu poklical v državno službo, ter ga poslal v Francijo kot poslanika. Leahy je oseben prijatelj maršala Petaina, zato je naš predsednik poslal tje ravno pravega človeka, ki naj zastopa ameriške interese pri francoski vladi. Nedavno mu je umrla žena in Leahy se je vrnil domov.
Zdaj ga je predsednik poklical se na bolj odgovorno mesto, ko si ga je izbral za svojega osebnega svetovalca v teh tako važnih dnevih, ko je tako potreben dober svetovalec in strategist pri važni vlogi, ki jo igra naša dežela v tej vojni.
Ako bodo poslušali admirala Leahya, kot ga včasih niso, bo dobro. Ako bi bili poslušali admirala Leahya leta 1937, ko je poveljeval ameriškemu bojnemu brodovju, bi morda danes ne bilo vojne na Daljnem vzhodu in morda niti ne v Evropi.
Leahy je namreč svetoval že takrat, ko je Japonska vdrla na Kitajsko, naj bi ameriška in angleška mornarica vzpostavili oddaljeno blokado, ter presekali Japonski uvoz olja, starega železa, bombaža in bakra ter tako izstradali japonski vojni stroj v treh mesecih.
Takrat sta imeli Amerika in Anglija največji mornarici svetu. Takrat se ni bilo treba bati napadov v Sredozemlju, niti ni bilo'treba varovati Indije, niti ni bilo treba dajati varstva tovornim ladjam čez morje. .
Leahy je svetoval predsedniku Rooseveltu, da ni treba drugega, kot postaviti ameriško bojno mornarico ob kalifornijski obali, angleško pa pri Singaporu, pa bi bilo po Ja poncih. Takrat Japonci niso imeli prilike nakupičiti rezerve olja in starega železa, kot so to storili pozneje.
Toda naš državni oddelek je bil hladen za ta načrt in ga je končno "položil na mizo."
Eno leto pozneje je pa načrt zopet oživel, ko so Japonci potopili ameriški topniški Coin Panay ter s tem namenoma udarili Zed. države v obraz. V decembru 1938 je admiral Leahy prebil eno celo popoldne pri državnem tajniku Hullu ter ga prepričeval, da je zdaj čas ustaviti Japonce, predno bo prepozno. Leahy je dokazoval, da je svetovna vojna neizogibna in da če čakamo predolgo, bo Anglija v vojni do vratu in nam ne bo mogla pomagati. Ako pa stopimo v akcijo takoj in pokažemo Evropi, da mislimo zares, bi to oplašilo Hitlerja, da bi morda celo ne začel vojne v Evropi.
Toda prav isti dan je Hugh Wilson, pozneje poslanik v Nemčiji in eden izmed apizarske klike, prepričeval Hulla, naj ne dražimo Japoncev, da tudi oni potrebujejo prostor na soncu in če jim dovolimo, da se razprostro po Kitajski, da bodo s tem zadovoljni in ne bodo šli dalje.
Hull je bil med dvema ognjema. Admiral Leahy ga je prepričeval, da moramo takoj pokazati Japoncem zobe, predno jim zraste greben, Wilson mu je dokazoval pa nasprotno. Državni tajnik Hull je poslušal Wilsona in posledice niso izostale.
Admiral Leahy zagovarja strategijo, da je treba najprej zmastiti Japonce in koncentrirati svoje sile v Severni Afriki. Od tukaj lahko stopimo v Evropo, kadar bomo opravili z Japonci.
Enkrat je že imel admiral Leahy prav, morda ima prav tudi drugič. Na vsak način ga bo pa naš vrhovni poveljnik poslušal, sicer ga ne bi bil poklical k sebi za svojega prvega vojaškega svetovalca.
V sredo, 29. julija, se vrši važen sestanek vseh društev, klubov in dobročutečih posameznikov v Slovenskem domu na Holmes Ave. in to z namenom, da se osredotoči tu delovanje za Jugoslovansko pomožno akcijo.
Današnji časi težijo po plemenitih srcih z nesebičnim čutom do našega umirajočega naroda. Koliko bo navzočih? Ali bo zopet izgovor? — Ne, v sredo, 29. julija, bo pričetek, kajti pregovor pravi: "Bolje pozno, kot no-benkrat." Na svidenje,
M. I. Lah.
Milijondolarski sklad
Govori se, da je v tem skladu, ki je bil nabran za politično akcijo med ameriškimi Slovenci z ozirom na politično pomoč stari domovini, še vedno okrog deset tisočakov. Ker je bil ta denar nabran za politično akcijo in ker so ameriški Slovenci zopet v podobni politični akciji, da pribore rojstni domovini svobodo in zedinjenje vseh Slovencev v federativni državi, bi se lahko smatralo, da bi moral denar, kar ga je še ostalo od milijondolarskega sklada, pomagati.
Zato se je odbor Ameriške slovenske narodne zveze obrnil na varuštvo tistega denarja in prosil, naj bi ta denar izročilo, z zagotovilom, da ne bo rabljen v nobene druge kot v politične svrhe. Varuštvo milijon dolarskega sklada ni odgovorilo na prošnjo. Iz tega bi se dalo sklepati dvoje: l),da denarja v tistem skladu sploh ni. ali 2) da nameravajo nabiralci milijondolarskega sklada začeti zopet z akcijo, kot so delali v času zbiranja milijondolarskega sklada, to je za jugoslovansko republiko.
Eno izmed teh dveh domnevanj je možno in najbrže bomo o tem kmalu kaj več slišali. Bomo videli, kaj bodo skuhali v Chicagu, potem bomo pa govorili o "rihti."
Narod, dvignimo glavo!
Zgodovina našega naroda nam pripoveduje, da so se možje in pradedje že iz davnine v posvetu važnih in narodnih zadev zbirali na zborovanja ali takozvane narodne tabore. Na teh narodnih taborih so odobravali važne sklepe in si črtali pota v bodočnost. Zgodovina nam tudi pove, kako dalekosežni so bili ti narodni tabori in velike vrednosti za razvoj gospodarstva, civilizacije, svobode in lastne obrambe. Ljudstvo izza časa Turkov si ni moglo misliti boljšega pripomočka v skupnem nastopu, kakor pa narodno zborovanje, katero je določilo smernice in borbo za obstanek.
Kadar je narod pričakoval izrednih dogodkov, spremembe v družabnem življenju, je bilo prvo, da se skliče narodno zborovanje oziroma narodni tabor. Taka zborovanja so nam znana izza časa gosposvetskih vojvod in vse do predvojne v raznih in razmeram prikrojenih oblikah. Na takem zborovanju je bila navadno položena zaprisega, da bo mož ob možu stal in branil svetost prisege tudi če ga stane življenje.
Da je naš narod obstal na svoji zemlji kljub tisočletnemu preganjanju in uničevanju, mu je pripisati odločno voljo v borbi, ljubezen do svoje zemlje in jekleno voljo, katero je znal združiti ob času resnosti in nevarnosti. Zgodovina nam pripoveduje o uporniškem nastopu Matije Gub-ca in pozneje proti silam, kate-i'e so bile oborožene z vojnim orožjem ' in na drugi strani s kmeti, ki so imeli v rokah primitivno poljedeljsko orodje. Naš narod se je moral iz davnih dni življenja priboriti vsako ped pravice in s silo si izvojevati prostor na soncu. Vedeti pa moramo, da naša borba še ni končana, ampak je toliko bolj temeljita in srdita, ker imamo opraviti z močnim sovražnikom, ki nam ogroža naše domove in zemljo. Sedaj, ko je zopet postala naša domovina žrtveno jagnje nacističnim in fašističnim ko-hordam, smo zopet pozvani, da dvignemo svoje glave, skličemo narodni tabor ter se posvetujemo, kaj nam je storiti, da ponovimo zgodovino junaškega naroda, ki hoče biti svoboden v mirnemu sožitju s svojimi sosedi. Pogovoriti se hočemo, kako jim pomagati in kje pomoči prositi, da očistimo kačjo zalego z grobov naših pradedov.
Ameriško jugoslovansko udruženje priredi dne 9. avgusta veliko narodno zborovanje "Narodni tabor," kjer bomo glasno zaklicali našo bolest v javnost, da nas bo slišala' vsa ameriška javnost in preko morja vsi naši zavezniki.
Na veliko narodno zborovanje je vabljena Mrs. Franklin D. Roosevelt, governor države Ohio, senator H. Burton, trije kon-gresmani, ameriški javnosti poznani vseučiliški profesorji, pro-minentni časnikarji, zastopniki jugoslovanske vlade v New
Yorku, pisatelj Louis Adamič in mnogo naših odličnih prvakov v Združenih državah.
Na programu bodo nastopili pevski zbori, naše godbe, narodne noše in vežbalni krožki. Natančni program bo objavljen pozneje in naše ljudi naprošamo, da po svojih močeh pripomore do boljšega uspeha. Ker je odbor majhen in med tem večinoma zaposlen v vojni industriji, se prosi naše rojake, naj sami pcdvzamejo inicijativo ter se organizirajo za veliko manifestacijo. Med nami ne sme biti ni-kakih presodkov, nikakih pomislekov, vsi moramo biti eno in isto, ker tukaj se gre samo za rešitev našega naroda iz suženjstva. Narod v stari domovini nas prosi pomoči in rešitve. Ali čujemo njih glas . . . kdor ga sliši, bo na 9. avgusta z nami in se pokazal vrednega sina in hčere naših prednikov. Narod, glave pokonci, ker naša borba je pravična po vseh zakonih narave. »
Joško Penko.
Brooklynski Slovenci vabijo
Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ se zopet pripravljajo na svoj letni piknik in sicer za v nedeljo, 2. avgusta, na prijaznem vrtu Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Marsikateri si misli, kam bi šel, ko pa je tako nujna potreba, da se hrani na Avtomobilskih obročih in gazolinu, najbolje je, da ostanem doma. To se vse lepo sliši in je tudi prav tako, vendar pa radi tega ni treba ostajati doma. Kogar veseli, da nas obišče na tem pikniku, mu pač ni treba voziti svojega avta, ker na te prostore se lahko pripeljete s poulično na W. 73. Denison, stop 67, ali na~W* 65. na Harvard Ave. samo da izstopite na 65. St. in potem pa hodite do prostora. Bus pa lahko dobite na Prospect Ave. do konca Star-er Ave. in 65. St.
Torej ni nikakega izgovora, da bi ne vedeli kako priti do nas. Prav ljudno vabimo domača in oddaljena društva in prijatelje, da pridete k nam, da se skupno pozabavamo in obenem pa pomagamo društveni blagajni do boljšega uspeha. Zabave bo dovolj za vse in prepričan sem, da se bo vsak vesel vračal na svoj dom, kakor se je še vselej, kadar je bil na naši zabavi. Vsak dobrodošel !
Jack Jesenko, preds. —--o---
Poletni čas na Hubbard Rd.
"Preljubi moj Francelj, tak vzemi že motiko v roke in izkopi j i krompir." Ker je pa videla, da prav nič ne zaleže ne zlepa ne zgrda, je vzela motiko sama v roke in izkopala krompir.
Se reče, saj ga ji je pomagal izkopavati tudi Raymond čama-pa, ki se je tudi tisti čas nahajal pri nas na oddihu. Torej ona je kopala krompir z motiko, on pa z grabljami, da je šlo delo hitrejše od rok. Kmalu sta ga bila nakopala, da je bilo veselje.
Po tem pa sem se še jaz pripravil, da posadim v prav tisto zemljo zimski krompir. Ker pa je šel mesec julij že skoro h koncu, so se mi ljudje spoštljivo po-smehovali in govorili: "Glej ga no, kako je brez pameti, ko gre sadit krompir sedaj na zimo, kaj menda misli, da mu bo Bog čudeže delal, ali pa morda odložil zimo radi njegovega krompirja.
Veste, pa nisem prav nič "po-rajtal" kaj govore ljudje. Posadil sem krompir in zopet tako globoko, da če bi slučajno ne dozorel letos, bo lahko počakal pa druge pomladi, kajti sneg in mraz mu ne bosta mogla do žive ga. Kako in sploh bo kaj obrodil, bom pa drugič povedal.
Pri vsem tem delu pa me je g. Zupan pazljivo motril in posebno pa še, ko so me hodila obiskavat prijazna dekleta in ko sem jim dajal krasnih rožic in se z njimi sprehajal med cvetlicami. Nekega dne je prišla neka prav prijazna dekle po pušelc in sem ga ji tudi dal. Bila je jako zgovorna, povedala mi je, da je iz Washingtona, to je, iz tistega mesta, kjer živi naš predsednik. Ni čudno, da hočejo biti vsi "prezidenti" v Washingtonu, ko pa imajo tam tako prijazna in
Zelo sem bil zaposlen v tistem času, ko je bil pri nas na oddihu g. Ivan -Zupan, urednik Glasila KSKJ. Zaposlen sem bil namreč s posajanjem ta poznega krompirja ali bi rekel zimskega krompirja, katerega sem posadil tja, kjer smo ta zgodnjega izkopali. Pa naj še kdo reče, da ni naša zemlja rodovitna, ko pa lahko kar dvakrat na leto posadimo krompir na eno in isto mesto. Sedaj sem posadil krompir na isto mesto, kamor sem bil posadil zgodnji krompir še koncem februarja tega leta.
Zgodnji krompir je obrodil jako dobro, se reče, saj bi morda ne bil, če bi ga ne bi bil zakopal tako globoko, da ni mraz in sneg mogel do njega. Kajti potem, ko sem bil posadil zgodnji krompir smo imeli še precej mraza in snega.
Moja žena me je že precej časa priganjala, da naj izkop-ljem zgodnji krompir in posadim drugega, ker je pa mene težko pripraviti k takemu delu, kot že navadno k vsakemu delu, ker mi ne eno ne drugo preveč ne pristoja. Pa pravi moja, žena:
tudi jaz take vrste farmar, da bi se tudi mene kaj prijelo od tistih milijard. Tisti farmarji, s katerimi pridem jaz v dotiko, se ni še nobeden izrazil, da bi bil kaj deležen tistih milijard. Pa nekje že morajo biti tiste milijarde, če ne drugje pa vsaj na papirju.
Veliko pa je tudi kričanje proti farmarjem, da naj nikar ne draže, da ne bo kontra zaradi njih propadla. Lepo vas prosim, kedaj pa še kakšen farmar delal cene za farmarske produkte? Kolikor mu kupci obljubijo, toliko mora pa vzet, pa če se mu seme in delo izplača ali pa ne.
T.udi iz Newburga so se bili pripeljali oni dan in sicer tisti prijazni Tone Košak se je bil pripeljal s svojo prijazno družbo. To vam rečem, da je fant in pol in postaven, da ga je lepo videt. Pripeljali so se bili namreč pomagat maline obirat. Usmilili so se me bili zato, ker sem v zadnjem dopisu nekaj "jamral" da nima kdo malin obirat. Nič niso tratili časa, takoj ko so prišli, so se tudi podali na delo, da so bile košarice na mah polne. Ker pa je bila tudi sezona novega krompirja, so se podali tudi na njivo in pomagali krompir kopat. Torej, kdo hoče vedeti kakšen krompir raste pri nas, naj kar Toneta vpraša pa mu bo povedal. Kupili so ga bili nekaj košar in priporočam jim, da če so ga že pojedli, da pridejo kaj kmalu po drugega, dokler ga je še kaj. Pozdrav,
Frank Leskovic. -o-
H4V
U
visoko. To je nekatere # tilo, da so pošiljali šibr* ho, izza katere so pokuk» bi. Ko je nekdo prip0fllt|jxxj tuncu, katerega sin ie golobe: "Fanta ti bodo! je ta rekel, da jih št°fT
zgovorna dekleta.
G. Zupanu se je yse tako fn enako zdelo nekam sumljivo in se je kar čudil, da me dekleta tako "obrajtajo." Nekoč je celo moji ženi pi^ipomnil, da tojie gre kar tako in da se jf lahko primeri, da me bo izgubila, če bodo dekleta tako prijazne z mano in če bedo še kaj časa take dame hodile krog mene. He-he-he.
Tako nam lepi poletni dnevi hite z dneva v dan in nam jih bo kar prehitro zmanjkalo, čeprav je treba toliko napornega dela te poletne dneve. G. Zupan mi je celo rekel, da kljub obilnemu delu, ni nobene nevarnosti, da bi se pretegnil z delom. Oni dan so se bili pripeljali tudi Virantovi z Norwood Rd. Doma so bili zaklenili kar vso hišo, spredaj in zadaj, zgoraj in spodaj ter so se bili pripeljali kar vsi k nam, kajti naročili so bili že prej, kolikim piščancem naj posekam glave; rečem samo to, da jih ni bilo malo. Naše mucke so se kaj veselile, ko so padale glave in so jih mucke pobirale ter hrustale.
Virantovi pa tudi to pot niso prišli praznih rok. Pripeljali so tistega, ki mu pravijo "pol in pol" Ihajčana in kaliforničana. Potem pa že veste kaj je to. Naši so mi rekli naslednjega dne, da so mislili, da sem se z samim predsednikom pogovarjal, taka govorica da se je slišala. No, zakaj pa tudi ne, saj našega Jožeta čampata rojstni dan tudi ni vsak dan, katerega smo obhajali v prijazni družbi ves dan.
Ko je na slovenskem radio programu zaigralo tisto prelepo "vižo" Ti pa jaz, pa zidana mo-rela ... — sva se z Mrs. čarnpa zavrtela tako veselo na čast njenemu priljubljenemu Jožetu. Vsi navzoči pa smo mu želeli že mnogo let zdravja in veselja, živijo, Jože! S seboj domov pa so odpeljali tudi svojega sinkota, ki je bil pri nas na počitnicah. Prav priden dečko je, saj mi je precej pomagal pri posajanju fižola. Jaz sem ga metal po grabnih (fižol ne Raymunda) on ga je pa zasipal in sicer tako urno, da nama je šlo delo kar dobro hitro od rok.
Te dni sem čital v listih koliko milijard so dobili ameriški farmarji to leto, le žal, da nisem
ff^mp ' "N Lg k
vedno nosijo za potrebo.!^ .
Naš vrhovni gazda Q. J je pred tekmo z veliko P! j1 ' nostjo ogledal strelišče i> ( J sam s seboj do zaključi ' rega je tudi Fortuncu > )pij. "Da golobi ne lete dovolj^ j ' Fortune ga je pa g^1 t0Vih dal, se ozrl v nebo za i'a* Co tj nje, potem pa zinil: "^o pa streljaš! Pusti jih, najjiLord videl, kako daleč bodo šno modra beseda na1 tunca.
Ko smo po tekmi debelim javorom, če n1 drugega, jamrali nad s*'1 goretom, je Fortune P' *sluga da bi se naš in newbu< Upi _ združila in z združeni!"1 ®0vi udarila po Barbertonč«1 razu: napačna ideja, Fortune ^evj če bomo udarili, ne borof čo, ampak z vilami, kak" ^orS] zanesljiv nasvet. S ^ namreč sovražnika sai>1fCaj0> vlači, medtem ko se odriva.	Ukr»l
Pri našem streljanj11! ^ Več je Mandel pametno P^ S, S
-j-i-i -- u_______x nilir'll
ne bomo več P1" "'a'
To se pravi: v* »<>«
čjem prav toliko kot s^ fe vSi1 Nen
odslej mah.
kar ni bilo malo. Na'
Euclid Rifle Club
bo treba nekaj napravi'1
Andy Blažič se je ' °e nas ne pride dovolj k o našem mnenju nas Je' 8j 10 ravno dovolj, bolj trdo bomo sedli Je
če bi imel naš klub bil lahko zmagal.
kot
v-K?!
Barbertona je zahtevi copakov za zmago. ^ &
Unc
i
zbor
mogli zglihati, je bilatei >lilj0 j čana. Drugič bomo y Veli; šetariti en teden prej- j £orje Ker ljudje vidijo, dJ.|°k<>lii potrebuje novih močvj sli§aj (Dalje na s
Sicer ni dovoljeno dajati v javnost vojaških tajnosti, ker se lahko sovražnik s tem okoristi, toda ker je bil v tem slučaju prijatelj in sovražnik navzoč, gre lahko vsa zadeva v javnost. Naj torej ves svet ve, da smo mi, ki se štejemo, da smo nekaj, pri zadnji ofenzivi na strelišču Rainbow kluba sijajno pogoreli in z veliko slavo in dopadaje-njem prišli na tretje mesto.
Največ je temu kriva izvrstna pitna voda, ki jo ima "Big Mike" na svoji lepi farmi v Au-rori. Se reče, da je voda izvrstna, nam je zagotavljal Fortune, silil nas pa ni, da bi jo pili in je tudi nismo, Bogu bodi potoženo, ker to je privedlo do našega nazadovanja.
Barbertončani, ki so po dolgem času zopet zmagali, to se pravi od zadnjič, so nam prijazno svetovali, naj si takoj naročimo blago in najdemo dobro šiviljo, če hočemo kdaj imeti zastavo pri našem klubu. Jako pameten in zelo previden nasvet, ki bo šel kmalu v klasje. Naš Tone Gubane je že dobil od predsednika Jima strog ukaz, da takoj naroči blago (pa ne živino), ampak robo za zastavo. Blago naj bo, je rekel Jim, rdeče barve, da bomo ž njim dražili Barbertončane, Bog jim grehe odpusti in njih j predsedniku Lekšanu tudi, da bi se jim roke . . ., pa kaj bom govoril, ko nič ne pomaga.
Fortune bi bil prišel kmalu v veliko zamero, ker ima njih "ma-šina" tako švoh feder, da je nesla golobe komaj nekaj palcev
f Hči j
Upnik je hotel tojj za dolg, ki ga ni mfl^ pa je prišel k od veti1 vpraša: "Pa ste kda) h te val i denar od va^"3 ufc ka?"	fS&
K
"In kaj ste storili P,L "K vam sem priše1' l0
"Seveda sem." "Kaj je pa rekel?" "Rekel je, naj se vragu.
Ju
» da
boa, Posi
Nek Irec si je ogjfk^
jem mestu pokopali^iistj cd groba do groba i" i da se na nagrobnih kaditi pride tudi do kam11* kuj rem so
bi
bile vklesala'j J1 ovc
Tukaj leži odvetniK(|jihc njak!" Irec never glavo in zamomlja: . | do ^ pa bi človek ne m^'idr,, tem malem grobu P r' dva."	J*0
DEKLETA IN ŽENE!
NaroČite si fin F^p ,(
Ne odlašajte! ali "STERLING" suknjo za bodoč«
WILL-CALL in to direktno iz to* DAJ, dokler dobite še dobro blago V cenah. Za dobro blago in pošten" p bo se vam priporočam.
z
BEN NO B. LEUST^
af' i ni
tommmmmu
ENdicott 3426
ffittnmumm
1034 ADDISON RD. mmwmm»;n»s

bere <m Jl4Y.
šibrej
»okul
lllIMrTITUHTimiHtTTtTTTTTTTTTTl
"A*;
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU
OglxnmiTiiiTmiiiimmiTimiiTTTm
,odo	80 neprevidni," je
h šw ' "Niti straže niso posta-:rebo.j. kar pojdimo!" ,da l/Jel je Angleža za roko. .likol« 0/ beli brat naj da roko lišče'»PIy Billu, Bili pa Gun-fljii® V nizu se bomo Plazili, incu g
iovolj' 80 v gozd. Nič se ni a grd« , !e vetri* Je rahlo šumel zar«Ctdreves- Osagse jez I. <>%i uPal med drevjem, z
naj" tPa Vodil tovariše za se-ido šlil k J,Je g0dfe1' PreP°časi
naHan i° Vodja' ni bil 1 na%^ke previdnosti.
EUCLID RIFLE CLUB
m
poi
BraJ pol
ure so potrebova-
^ Dot b-- u- •
*	bl J° P° dnevi pre-
/, i VČ6trt ure- Poglavar je
iad
UnCjfcŠajte!" J* šepnil.
ewbuifopi
ženi^sovi So ge
•tollC	i. Še so stopili,
i-tu'ift Irr- •	^
evJem se je videl rahel ogenj!" je spet
i bom«
kak? gorski 's W1 Osa]
■"ta j o . ^^^^^^^ ,„ > «a si pogledam po-
je v temo in že ga
janj» a° videti, .^farn
a sa^Jo. * "M°ji bratje naj se i1
0 ■.'Ril, ~ 3Č Pii>;Bllia
gre-'" je vprašal An-
Je trajalo, da se je
Ure
Judoma je stal
Nih. zrastel VL zem"
Ce Sa ni videl prihaja-
^zvedovanje."
med
Hi	Je
[ah Vldel?" P trampov
])r »ogo več, nego jih je Jl Sto in sto. Polna
vprašal Bili, Še več jih
i: ve« :ot s1"1 Nav: >rav® a je t
)ij K;
is K
Več'' ili na! klub5,
d. M
ihte* bila4li
mo prej
H.
noŽi^
i str^L ' ^ Se P°S°varja-
""X't	gori in ves
vkr0!!etljen- Trampi so
la jrk 'So mar res pri-
iko r°Vanje —? Cemu—? Judi —i Ali priprav-
—? Potem
em, ki živijo
farmerJ
£i'j kaj .
"S

vas"
/ tffiIJla« S'1med njimi je stal
V>ie °kožec jn govoril.
^ i O*11 in glasno" Ni"
' »aj Poslušati, kaj toif so m 8e.m Prišel le gledat, m0gt «*> 8J' b°jevniki. Le tu
^* «Ste bpUJe! besed0-"
\d»y j ede ~7?"
tašem Mh m da je treba di, (ja V,sev odvzeti. Pravil 1?" t^^ati , ava nima pravi-' e jfc «clv2eH aVk°v in da ^ je P^inl Ves denar> ki leži
•ii • da t In tudi tO je i e?r ^do u lramPi vsi bratje
J PoslušaTialnU °b0gateli' Če oAko gove nasve"
,a ifl? . Bili

8e je razhud'il
bi bil <Pravij0> b°ga" «fN&U °Pna ubogih—?
ob« pravij°-da bi 1<a" esa" |da j b°8ateli __t
;tniK »Jih,
in
Po
rjetf^a ja
Z ropom °Vo k tramPovsko! Ali •• bogastvo rop—? In
Jo
do bol°!P.0dje trampi pra-
lu
! In drža-Pravice pobirati
011 v ^uiri , •Ua' J° imajo pač P F' ha ; 'Judj
.Seveda -1! Da bi
plačati policije
te* skn da bi lahko tram-■"»8tVa b) Počenjali svoja
^l!etlobi H!felaaca zelo smrdi
$%fa 2° fridnega dela in
Sorfh^1 nT ka pa P° za"
" maraJo delati in
'Th r>otiirKživljati' d0 zl°"
Uudi. radi obogateri, ' big j ^ Pa bi ne smeli
0>a in, eKljudi je treba 7ni%le zaničlji-
» ^ in , z r°ko. 'J -p vi)].,. ^ vse Si še sli-" ,4S<ili Sal Bili
a ^	0 poini bla-
"	J° S^^ke postaje,
vt iZPraZniti"
Oh 1 °koli . tvorom sem ? abora> -hčeme
I„ So vsi poželjivo prav ko je govo-
UP
)to
o P1 ,10 ?
ril o železniški blagajni, sem zagledal svoje bojevnike."
"Kje pa so?"
"V '.^k,rajnem kotu jase so privezani k drevju. Blizu njih gori majhen ogenj, nihče ni sedel pri njem, vsi so stali okoli govornika. Pri vsakem bojevniku pa sedi tramp na straži."
"Straža je pri njih —? Hm! Težko jih bo osvoboditi —. Ne moremo se priplaziti do njih."
"Ne bo težko. Sam sem bil pri bojevnikih in jim povedal, da bodo kmalu svobodni. Nihče me ni opazil."
"Pri njih si bil —? Zakaj pa jim nisi kar prerezal jermenov in jih vzel s seboj?"
"Ker moram prej govoriti s svojimi belimi prijtelji. Utegnilo bi se le zgoditi, da ne bi šlo vse gladko, vaše pomoči bi potreboval v takem slučaju. Domeniti se moramo, kako jih bomo osvobodili."
"Lepo! Dobro solnce je zelo previden bojevnik! Silno neprevidni pa so trampi! Ti ljudje niso nikaki westmani! Niti tega ne vejo, da morajo vzeti ujetnike na sredo!
Razume se, da ti bomo pomagali! Kar pojdimo! Poglejmo si položaj, nato pa se domenimo."
Od drevesa do drevesa so se plazili, sključeno in tiho, iska-joč kritja v senci debel. Svit ognja je bil vse močnejši, bližali so se taboru.
Blizu roba jase so obstali. Osem ognjev so našteli, najmanjši je gorel v skrajnem kotu ob robu gozda. Tja je pove-del poglavar sv.oje prijatelje. Še enkrat j? obstal in jim šepnil :	"
"Ali vidite tamle Osage?"
"Vidimo!" je odgovoril Hum-ply Bill. "Ampak trampi ^sedi-'jo pri njihovem ognju —!"
"Prej jih ni bilo. Tudi tramp z rdečimi lasmi sedi pri njih. Menda bo njihov vodja."
"Seveda je! S svojim slavnim nagovoi-om je pri kraju pa sedi s podpoveljniki ločen od navadnih trampov. Posvetujejo se.
Dobro bi bilo, če bi zvedel, kaj se pogovarjajo. Toliko trampov se gotovo ni zbralo v divjini radi malenkosti ali pa samo zato, da bi poslušali lepe besede —.
Splazil se bom tja in prisluškoval. Kritja je dovolj na robu gozda, ne bodo me videli."
Poglavar je odkimaval.
"Moj beli brat naj rajši ostane! Jaz pojdem!"
"Zakaj?" Humply Bill je bil skorajda užaljen. "Mar meniš, da se bom dal prijeti?"
"Vem, da ne. Moj beli brat se izvrstno razume na zalezovanje, pa trampi bi ga le utegnili opaziti!"
"Tisto že morebiti. Ampak dobijo me ne!"
"Verjamem! Izmuznil bi se jim. Toda ujetniki bi bili izgubljeni! Trampi bi zvedeli, da smo blizu."
"Nič ne škodi! Nekaj skokov pa smo pri njih, pobijemo straže, prerežemo ujetnikom vezi in izginemo z njimi v gozdu. — pa brž na konje in preden se zavejo, nas je vzela noč. Bi le rad videl trampa, ki bi mi zabranil tak udar!
Pravim, splazil se bom k njim, da slišim, kaj govorijo. Ce me opazijo, bodo zagnali krik, skočite k ujetnikom in jih osvobodite! Zgoditi se nam ne more nič!
Tule je moja puška, stric!"
Oddal je puško, legel in se po vseh štirih plazil na rob gozda.
(Dalje prihodnjič.)
'.Nadaljevanje z 2 strani)
šle ponujat ženske za pristop. Oni dan je posetila naše strelišče Mrs. Rose Eršte in kaj pogumno klatila golobe. Bravo, Rozika!
Na 15. julija smo tako streljali:
Janževič..........21
Dolenc............ 12
Kunstel............ 15
Kotnik............20
Mrs. Erste........ 9
Gubane............ 16
Kotnik............ 19
Mrs. Erste........ 11
Sepic............17
Kastelic..........15
Na 22. jul. pa takole:
Levstik..........11
Kotnik ......................16
Mandel........................16
Gubane........................19
Kastelic....................11
Levstik........................15
Gubane........................19
Kotnik........................16
Debevec........................20
Kastelic........19
Sepic............................19
Kotnik............ 21
Mandel............ 10
Kastelic.......... 17
Levstik............ 1
Fantje, pridite streljat pa sendviče jest, da bomo zakej pri prihodnji tekmi 30. avgusta v Barbertonu. — Jaka.
JANKO N. ROGELJ, | direktor publicitete, J PO, SS:
Največji reveži v domovini
V Sequoia narodnem parku je nad 300 malih jezerc.
yiCTORY
BUY
UNITED STATES
WAR
Ijonds
AND
»STAMPS
Poročila, ki prihajajo iz domovine, so strašna in žalostna. Precejšna skupina ameriških Slovencev ne veruje v ta pisana poročila. Zato imajo dovolj vzrokov. Imamo še ljudi med Slovenci, ki nikakor ne morejo verjeti, da so nemški in italijanski vojaki tako nepopisno kruti, neolikani in sovražni. Od kar je Amerika stopila v vojno, so ti ljudje priprli svoja usta, da se preveč ne sliši, a mislijo še vedno tako, kot so preje govorili. Imamo še ljudi, ki se še niso spoprijaznili z idejo, da bo treba najprvo ljudi v starem kraju nasititi in obleči, predno bodo mogli s trezno in zdravo pametjo določati sistem novega vladanja, Ti ljudje so mnenja, da je politika prva jed, katero se bo serviralo osvobojenim v domovini. Imamo še ljudi med ameriškimi Slovenci, ki so ostali brezbrižni vsled svojega dolgoletnega verskega ali političnega udej-stvovanja. Brezbrižni so, ker gledajo vsako rešitev le v svojem ožjem krogu.
Da je duševno razpoloženje in čutenje teh ljudi tako usmerjeno, to so posledice naše preteklosti zadnjih 25 let. Na eni strani so bile vezi z rojstno domovino popolnoma pretrgane radi slabega in enostranskega jugoslovanskega zastopstva v Washingtonu, a na drugi strani ni bilo nikoli med nami gibanja, da smo končno vsi eno, namreč Slovenci, ki smo postali ameriški državljani. Ni nas družila naša slovenska narodnost in ni nas družilo ameriško državljanstvo.
Med nami so se pojavili včasih voditelji, toda niso imeli dovolj opore in jasnih smernic. Naše podporne organizacije so sicer poiskusile skupno jugoslovansko udruženje radi bratskega udejstvovanja, toda tudi to je
zaspalo spanje pravičnega, ker
je nastala med nekaterimi voditelji bojazen, da bodo stopile podporne organizacije na čelo naroda. In danes, ko seA je to zgodilo, še ne morem trditi, da se je položaj kaj izboljšal.
Taka je naša slovenska situacija v Ameriki. Upajmo, da nas bo v bodoče družilo vsaj trpljenje in nesreča naših bratov in sester v domovini, ki so bili že reveži in revice, ko še ni bilo vojne v Sloveniji.
Pred dvemi leti sem čital v ljubljanskem dnevniku "Jutro" uredniški članek, v katerem je bil opisan socialen problem našega podeželja v Sloveniji. To je bilo leta 1940, skoro prav tako, kot je bilo pred prvo svetovno vojno.
članek se glasi:
"Slovenska kmetska hiša je le prepogosto bajtarska hiša. Največ zemlje po obsegu pripada sicer srednjim in velikim kmetijam, toda največ delovnih rok in družinskih članov živi pod kaj-žarsko ali bajtarsko streho. Mimo ali celo preko tega dejstva ne bi smel nihče, ki hoče posegati v socialno ali gospodarsko politiko našega podeželja ali ki hoče narodni in kulturni problem našega ljudstva pravilno zagrabiti.
Množica teh revnih delovnih rok seveda ne more najti kruha na domači njivici in v domači rebri. Mnogim se posreči, da dobe zaposlitev v tovarni, nekateri se porazgube v obrti, tu pa tam gre kdo na trnjevo pot slovenskega študenta. Veliko, zelo veliko je pa takih, ki iščejo priložnostne zaposlitve pri večjih sosedih, kot gozdni delavci pri lesni trgovini, pri raznih javnih delih. Ta velika množica vaških ljudi spada v skupino nepolno zaposlenih delavcev, v skupino dninarjev, ki delajo iz dneva v dan, raztreseni pri najrazličnejših delih, neorganizirani, skromni in zadovoljni, da jim z bolje obloženih miz odpade vsaj maj-j hen kpšček kruha. Nekaj dni so, j zaposleni, več dni so brez posla, ! pozimi navadno nimajo zaposlitve in zato tudi ne zadostnega
kruha.
Ti ljudje spadajo med naj bed nejše slovenske delavce; delavec v tovarni in v obrti ali v trgovini uživa več ali manj solidno socialno zaščito, zanima se za organizacijo in za saipoobrambo, ima redne dohodke, čeprav skromne. Tip slovenskega dninarja Ivori naš žalostni socialni problem. Ta človek nima zakonite socialne zaščite, vsaj ne v praksi, ni. organiziran, slabo je plačan, večkrat je brez posla, lačen je, raztrgan in navadno bos, stanuje bedno. Z njim propada često mnogoštevilna družina. Za ta tip slovenskega življa se nihče prav ne zanima; sam sebi prepuščen hodi svojo .£rnje-vo pot. Kmetske organizacije zanj nimajo zanimanja, ker ni "kmet," ker ima premalo zemlje. V skupino delavcev zopet ne spada, ker sam nima zadosti delavske zavesti. Njihovim srcem je prirasla kmetska hiša, domača vas, kravica v hlevu in pre-šiček v svinjaku in nekaj košev iz suhe rebri. Tudi so preveč raztreseni, da bi jih objel delavski duh. Zato so ostali na sredi.
Enake tragike prežeta so leta onemoglosti našega poklicnega kmečkega delavca, hlapca in dekle. Kadar ni več za delo, se ga otepajo vsi. Desetletja je garal, ko prideta starost in bolezen, je nebodigatreba; 'v pomanjkanju in trpljenju čaka svojo beraško smrt. V najčeščih primerih ni to krivda kmeta, saj je ta navadno gospodarsko prešibek, da bi lahko dalje časa -preživljal za delo nesposobnega človeka, posebno še, če je bil pri hiši le malo časa, kakor je to v večini primerov. Problem kmečkega posla hlapca in dekle, je problem zase, v mnogočem različen od problema bajtarja in njegove rodbine. Vendar pa bi socialno skrbstvo obe ti dve veliki panogi našega prebivalstva v marsikaterem pogledu lahko zajelo skupno in istočasno.
da bi poskrbeli za blagostanje naših revežev v domovini, potem bi nas morda tudi vprašali za kaškne sugestije, kako naj se uredi njihova bodočnost v domovini. Roka roko umije, obe pa obraz. Naše preiskušnje v Ameriki so dovolj velike in bogate, da bi prav lahko svetovali dobre smernice za bodočnost. Toda, dokler nismo pripravljeni pomagati tem ljudem do telesne in duševne moči, dotlej tudi lahko molčimo o naših sugestijah.
Danes imamo v Ameriki 27 lokalnih odborov JPO,SS. Ako bi vsak lakolni odbor poslal vsaj $100.00 mesečno, bi letno naša blagajna narastla za $32,400.00. — In to je še majhna vsota, kajti potreba v domovini je neizmerna.
Daj, brat, daj; pomagaj sestra !
mali oglasi
Naprodaj
Naprodaj je kompletna in moderna oprema za mesnico, vključno električno žago za meso in električni register s 4 predali. Omare za meso so vse hermetično zaprte. Jako poceni. Vprašajte na 4426 Hamilton Ave.	(177)
Belo oskrbnika dobi
V službo se vzame moškega za oskrbnika. Dobi stanovanje, hrano in plačo. Lahko pa tudi hodi domov. Oglasite se na 390 E■ 156- St.	(176)
Sobi se oddasta
Dve opremljeni sobi se od-daste poštenim slovenskim fantom. Vprašajte na 7309 St. Clair Ave., suite 1. (175)
Gostilna naprodaj
Proda se gostilna z 3-D licenco in poslopjem. Jako dober promet. Proda se vse skupaj po zmerni ceni. Poizve se pri Mrs. Josephine Strnad, 1315 E. 53. St., vogal Hamil-
V Novi Kaledoniji, kjer še. nt mostov preko rek v taki Množini kot jih imamc mi, so še vedno na delu brodarji, ki za malo odškodnino pvepeljavajo ljudi z enegd brega do drv. g eg <t- Ameriškim vojakom pa ne računajo za prevoznino; v odškodnino pa- morajo pomagati pri vretenu. Na sliki vidimo pri vretenu domačim, in nekega ameriškega- poročnika-.
ri

MAKE
EVERY PAY DAY
BOND DAY
Ameriško vojaštvo, ki mu je poverjena straža osmih saboterjev za časa obrav::-\'c je p&V dobro pripravljeno. Gornja slika je povzeta na dvorišču jetnišnice, odkjer prepehi_ vajo obtožence pod težko vojaško stražo v sodnijsko dvorano k obravnavi. Vojaštvo jc
,,horožen.n U ofMnn'Mmi
Bajtar, dninar, hlapec in dekla, kadar so stari in betežni, so mueenci našega podeželja. Navidezno je bajtar med njimi v toliko na boljšem, ker si je v svoji koči izgovoril "kot" in hrano ter je torej po imenu preužit-kar. Tcda res samo po imenu, kajti tudi njegov naslednik je le bajtar, ki še za sebe in svoje otroke nima dovolj hrane, pa morajo preužitkarjeve napisane pravice tudi pri najboljši volji često ostati samo na papirju, a kaj je šele, če se k slabim razmeram pridruži še slaba volja. Odigravajo se nepopisne žaloigre, ki tu in tam obrnejo nase pozornost širše javnosti, a se zopet kmalu pozabijo, kakor da bi pač nujno spadale k pestrosti našega življenja. Včasi se malo glasneje oglasi kaka vest, ki zavpije: za božjo voljo, dajte tem siromakom skromno starostno in onemoglostno preskrbo, odpravite "kot"! Toda tudi taki glasovi kmalu utihnejo in izginejo v vrvežu vsakdanjega življenja."
Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki bo storila že veliko delo usmiljenja, ako bo poskrbela po tej končani vojni, da bodo ti i bajtarji, dninarji, hlapci in dekle dobili košček kruha in toplo obleko. I11 ti so prav tako naši bratje in sestre, kakor so oni vaši sorodniki, katerim mislite poslati po končani vojni. Slab izgovor je: Jaz bom že svojim poslal, ko bo čas. — Kaj pa oni, ki nimajo sorodnika v Ameriki? Ali naj poginejo ob svitu bleščeče zarje svobodnega sonca? Lačnega in razstrganega hlapca bo peklo in žgalo sonce Svobode, katero bo vstalo nad Slovenijo, kajti lačnemu daj kruha, razstr-ganemu daj obleke in zasužnjenemu daj — svobode. Vse tri stvari potrebuje, da bo zopet srečen človek. Ko bo vse to imel, po,tem pa ga vprašaj: Kdo naj ti sedaj vlada?
če bi bili mi ameHški Slovenci tako dobrosrčni in usmiljeni,
ton Ave.
(176)
Išče stanovanje
Mlad zakonski par z 1 otrokom išče stanovanje 4 do 5 sob, naj bo kjerkoli. Kdor ima kaj pripravnega, naj sporoči Tony Jamniku, 1267 E. 58. St., blizu Superior Ave.	(17^)
Hiša naprodaj
Proda se hiša na Lawnvicw Ave., 8 sob in kopališče. Jako poceni.
Hiša na E. 65. St., blizu White Ave., 13 sob, 2 kopalnici, trgovski prostor za gostilno, j ako poceni. Za podrobnosti se zglasite pri
J. P. Flynn
3250 Euclid. Ave.
HEnderson 1622.	(177)
Za posestvo prav v Geneva, Ohio
se išče starejšo zakonsko dvojico za oskrbnika in delavca za sadjerejo in kokošjerejo. (Nastop takoj). Prosto stanovanje in plača po dogovoru. Moderna hiša, plin, elektrika in vodovod. Pišite na: Farm, 18215 Rose-cliff Rd., Cleveland, O., telefon KEnmore 1277.	(177)
Ako iščete
dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čev-ijev. Cene zmerne.
frank MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. IIEnderson 6177
dajemo eagle znamke
ŠToblak Furniture Co.
<► trgovina s pohištvom <► Pohištvo In vse potrebščine za dom
O 6612 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2978
O
o o
0
1
V. J. KRIŽANOVSKA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK
and other "organizations top percent figure, they will g special Minute Man CerW Award signed by Secrets' genthau, the State Adiffl® and the State Chairman War Savings Staff, the ' Department announced. / tificate entitles the recip>el the flag, which is being ^ tured in various sizes and « licensed suppliers at a price.
K. S. K. JEDNOTA izdala najmodernejše vrste certifikat dobe od $250.00 do $5,000.00.
Za pojasnila o zavarovanja in za vse drage podrobn1 se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih druš K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
Minute MASf FČieš High.—This is the new Minute Man War Bond Flag, designed by the Treasury Department for firms and organizations which attain more than 90 percent participation in War Savings Bonds purchases by their employees or members through a systematic purchase plan. The Minute Man is emblazoned in white on a blue background, surrounded by thirteen stars, representing the Nation's thirteen founding States. When companies, labor unions,
Narednik Jack Ross iz Phoenix, Ariz., se Camp Hood, Texas po načinu angleških "com^
Obraz ima namazan, da se ga ponoči ne opazi p?e
ko. Njegovo orožje je 45 avtomatična pištola,
gun
yyJUU	J c	WV W IIW/VtrlslUiA, yioovirW,	J t * VJ
"bolo" nož, s katerim se opravi delo {brez h1' 1:;ja\
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSK* KATOLIŠKA JEDNOT"
0b
' Hc
1 sta Ge0l
. Posluje že 49. leto
Premoženje $5,000< jft
Hot,
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24?
. j
Najstarejša slovenska^ podporna organ^3| v Ameriki.
Članstvo 38,200
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najb"1 šteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOft
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operah to$L bolezni in onemoglosti.	-	j; a
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. d« r 1 in otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. Ije,
retai.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če fcjS'lla ' ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organih I trudi se in pristopi takoj.
k
m
—	Diskontna banka v Petro-gradu vam izplača to vsoto. Za slovo pa dovolite, da vam rečem, da vam nisem ničesar obljubil, in vas ničesar prosil v zameno, ampak sem vzel samo to, kar mi je bilo ponudeno. Mislim, da me razumete . . .
Janina ni nič odgovorila. Prebrala je ček, in ko se je uverila, da je pravilno izpolnjen, ga je stisnila v pest, nadela na gl'avo kapučo in stekla iz sobe.
—	Moj Bog, to ti je sad! Ni že prav zazorel, pa je že tako do kosti pokvarjen, — je mrmral knez ter zaprl okno in vrata na balkon. — Dobro je še to, da sem se je otresel samo z denarjem! No, s tako vztrajnostjo in zvitostjo bo gotovo ulovila moža.
Kakor da se mu je kamen odvalil od srca, je mirno legel v posteljo.
Naslednji dan je naglo minul. Ob osmih je odhajal Igor, a takoj za njim bi morali oditi ostali gostje, ki so prenočevali v Dembovki.
Vse jutro sta ženin in nevesta skupaj preživela ter delala načrte za bodočnost. Za Milico je bil zadosten vzrok ženi-novega odhoda brzojavka, ki jo je knez prejel od očeta; pri tem pa je Igor obljubil, da se vrne črez tri ali štiri dni skupaj s starim knezom, če bo le ta zdrav, na vsak način pa ji sporoči dan prihoda.
.V veliko knezovo olajšanje se ni Janina pokazala ne pri za-jutreku ne pri obedu in se izgovorila z močnim glavobolom.
—	Hvala Bogu! Zdi se, da me ne želi videti, in bržkone se pokaže šele, ko odidem, — je pomislil Igor in se docela umiril
Pri obedu so še enkrat napeli ženinu in nevesti, nato so se še nekoliko pomenkovali v sprejemni«, ko so pa naprega li kočijo, so gospodarji in del gostov spremili kneza v predsobo.
Zunanja vrata so bila na ste žaj odprta, ker pa je že nastopal mrak, so v predsobi že gorele svetilke.
Ko se je knez zadnjič od vseh noslovil. je stopil na obširno
V SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA UMRLEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
ANTON TURK
ki je za vedno zaspal 28. julija, 1937.
Ljubi soprog in dragi oče. Prezgodaj si nas zapustil. Ni ga dneva ne noči, da bi ne bil nam pred očmi. A zastonj Te iščejo našo oči, Tebe le od nikoder ni. Edina tolažba nam je, da se zopet enkrat snidemo.
Dragi soprog in ljubljeni oče. več ne čuje Tvoj se glas, peto leto bridke tuge, kar si Ti zapustil nas. Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O., 28. julija, 1942.
Ifis
predvežo s stebri v spremstvu Milice, Kiti in generala. Pri glavnem vhodu ga je čakala trojka; predno pa je sedel v koleselj, je Igor še enkrat poljubil roko svoji nevesti.
V	tem trenotku se je pojavila izza zelenja, ki je obdajalo vhod, Janina. Bila je Ibleda, lasje so ji bili razmršeni, od jeze spačeno obličje pa je bilo strašno.
V	hipu je bila pri knezu, mu zastopila pot, nekaj se je za-bliskalo v njenih rokah in raz-legel se je strel, nato drugi.
Igor je zavpil, se opotekel in se kakor snop zgrudil na tla; Milica se je vrgla k njemu, toda on je ležal v nezavesti. Kakor bi jo nekaj pičilo, se je Janina naglo obrnila k njej in zopet namerila samokres. Ra-zlegel se je zopet strel, toda krogla je zadela v strop, ker je nekdo udaril po roki strelko.
Rešitelj je bil Berenklau. Ostal je v predsobi, toda pod vplivom ljubosumnosti ni izpustil izpred oči ženina in neveste, zdaj pa, ko je slišal prve strele, je skočil v predvežo. Še o pravem čašu je udaril Janino po roki, nato pa jo je krepko držal vkljub njenim naporom, da bi se oprostila njegovih železnih rok.
Prvim trenotkom splošne otrplosti je sledila strašna zmešnjava pri vhodu in v predsobi; vsi so se drenjali, vpili in pehali drug drugega.
—	Dajte mi vrv, da zvežem zblaznelo žensko, sicer nas vse postreli, — je zavpil Berenklau.
Moral je napeti vse sile, da je držal Janino, ki se je obu pno otepala in kričala; a ko je videla, da se ne more iztrgati, je ugriznila Berenklava v roko. Prebledel je, toda vkljub bolečinam in krvotoku iz rane ni izpustil svojega plena.
—	Pustite me! . . . Boli me, — je vpila Janina vsa iz sebe. —Nisem zblaznela, ampak sem se samo maščevala. Knez me je včeraj med plesom oskrunil, nato se me je hotel odkri-žati z denarjem in odkupiti mojo sramoto.
Končno se ji je posrečilo osvoboditi eno roko, s katero je potegnila iz nedrij ček, ki ga je nato vrgla Milici v obraz.
—	Tu imaš ček! Le vzami ga, zoprna koketka. S svojimi natrpanimi žepi si moreš kupiti vse na svetu, celo moža po svojem okusu. Oh, kako te sovražim! Rajši naj pogine, kakor da ga ti dobiš!
Nastopila je smrtna tišina, tako so bili vsi prevzeti od tega, kar so slišali. Janina se je vrgla na kolena pred nezavestnim knezom, ga začela tresti in kakor otopela govorila:
—	Oprosti, morala sem te ubiti, toda jaz te ljubim, ljubim te . . .
Milica je bila smrtno bleda in odrevenela ter je obstala kakor kip. Pobrala je zavrženi ček, ga preletela z očmi, nato došla, ne da bi pogledala Igorja. Ona ni videla, kako se je Janina vrgla na tla in se začela zvijati v histeričnem napadu ter se jokala, smejala in vpila.
Vse to se je zgodilo v nekaj trenotkih, in ko je [prvj \hip presenečenja prešel, so gostje in služabniki hiteli pomagat.
Igorja so dvignili in ga nesli v hišo, da ga pregledajo in obvežejo, a dvoje moških je dvignilo Janino, jo podpiralo in povedlo v obednico, kjer so ji dali vina.
No, v predsobi se je odigral nov prizor.
Grof Boleslav je sedel v sprejemnici ter se razgovarjal
z nekim sosednim graščakom; ko pa se je razlegel strel in je nastala zunaj zmešnjava, sta postala pozorna.
—	Jezus, Marija! Kaj se je tam zgodilo? — se je začudil grofov družabnik. — Poj diva, grof! Za Boga, zdravnika kličejo.
Oba sta stekla v predsobo, j odkoder sta slišala šum, in; vstopila baš v trenotku, ko je' Janina izlivala svoje kesanje.' Osjecki je obstal kakor priko-' van na stopnicah, ki so vedle v dvorano.
S te višine je videl preko glav gostov, ki so se gnetli okrog zunanjih vrat, kaj se godi v predveži; toda bilo je očitno, da ni mogel razumeti sramote, ki je padla na njegovo glavo. S široko odprtimi očmi in težko sopeč je opazoval prizor, in šele ko sta baron in ba-ronesa privedla Janino do tam, kjer je on stal, je grofova otrplost prešla, a povratek k resničnosti je bil strašen.
S kravimi očmi, zariplim obličjem in penečimi se ustni se je vrgel na hčer; zgrabil jo je za razpletene lase, jo vrgel na tla in jo začel biti.
Leopold je skušal posredovati, toda grof ga je tako odpah-nil, da bi bil skoraj padel, a baronesa ga je potegnila nato' vstran. Zaslepljen od jeze je oče vlekel Janino po tleh in jo pretepal.
—	Nesramnica, sramota našega rodu, povej, kako in kje si postala ljubica Moskala! Zakaj nisi klicala na pomoč? Ali je mogoče zapeljati dekle, če sama neče? Govori, nesramnica, sicer te s svojo roko ubijem!
Janina bi morda ne bila ušla živa očetu iz rok, da ji ni prišlo nekaj moških na pomoč, ki so oddelili grofa od hčere. Toda jeza je podvojila njegove moči, uporno je vše odbijal, nenadoma pa se je opotekel in se zgrudil v naročje okrog stoječih. Odnesli so ga nezavestnega; bilo je jasno, da ga je zadela kap.
Janina je bila že davno v nezavesti in žalostno jo je bilo pogledati: plašč ji je bil ves v cunjah, po licu je imela višnjeve pege in vsa je bila umazana od krvi, ki ji je lila iz nosa.
Baronesa in druge dame so ji nudile prvo pomoč, Matilda Ferdinandovna pa je tekala iz kota v kot in obupno vila roke.
—	Kakšna sramota, — je vpila vsa iz sebe.—Moj Bog, kakšna sramota, in to v naši hiši, kjer sp mlada dekleta! Kiti, Meli, kje sta? Pofberita se v svoje sobe in ne pokažita nosa semkaj!
Toda nihče je ni poslušal. Tudi brez nje je bilo dovolj opravil; tisti pa, ki niso nič pomagali, so si tako silno vzeli
k srcu žalostni dogodek, da so bili gluhi in slepi za vse ostalo.
V	splošni zmešnjavi so pozabili na Milico, ki se je počasnih korakov in s povešeno glavo napotila skozi predsobo in se zatekla v sprejemnico. V prvem hipu si je zaželela iti v svojo sobo; toda bila je preveč omamljena in potrta, da bi mogla na kaj misliti. Brez misli se je podala v baronesin budu-ar, ki je bil v tem hipu prazen in temen, ter padla na divan, ki je stal pri oknu.
V	prsih jo je davilo, srce se ji je krčilo, glavo je čutila svinčeno, a v mozgu se ji je tako blodilo, da je čutila skoraj telesno bolečino. V duši ji je zavladala nepopisna zmeda, iz katere je vstajalo jasno spoznanje doživljenega ponižanja.
Igorja ji sploh ni bilo žal, pa če bi takoj umrl, ne bi potočila zanj niti solze. Berenklau je imel prav: knez je bil sposoben podlega dejanja, če je takoj zatem, ko jo je prosil za roko, zapeljal drugo, pa ne morda kakšno sobarico, ampak deklico iz družbe in gostjo hiše, v kateri živi njegova nevesta, vrhu vesega pa se je hotel z denarjem odkupiti od svoje ljubice. Bogve kako dolgo so trajali odnošaji med njima, in knez je gotovo prisegal ljubezen tej nesramnici, če se je odločila na glas oznaniti svojo sramoto. Njej pa si je drznila reči, da je dovolj bogata in si more kupiti moža; če bi grof ne posegel vmes, bi jo bila gotovo ubila.. Čutila se je ponižana; kako se je varala, ko je mislila, da je varna pod zaščito knezove ljubezni! 2e je videla v duhu svetli, kruti pogled "Nemca," ki jo zaničljivo pro-matra, in slišala njegov glas:
— Torej, Milica Jurjevna,
kdo je zmagalec in kdo premaganec ?
Jezno je stisnila pesti; v tem trenotku je sovražila Igorja iz vse duše in v njej je umrlo sleherno čuvstvo ljubezni do njega, kakor da ga ji je z železom izžgal is srca.
Zahotelo se ji je joka, toda ni bilo solz, ki bi ji olajšale duševne muke. Bila je osamljena in zavržena; seveda če bi bil njen oče živ, bi se knez nikdar ne drznil napraviti kaj takega!
— Cemu pa je prišla v to nesrečno hišo, ki je bila po usodi izbrana, da mora v njej izgubiti vse, kar ji je drago? Z mučno jasnostjo ji je vstal v spominu strašni večer, ko so prinesli njenega očeta mrtvega; danes pa-ji je bil izdajalski ženin pred očmi ustreljen od svoje ljubice.
Ameriški vojaški urad v Cairo, Egipt, je bil v nema-Wi skrbeh, ko je bilo poro-čano, da je "Master Sergeant" George L. Seastrom med pogrešanimi. On je bil mehanik pri tankih, kar nenadoma pa &e: je yrnil in povedal, cla- je popravljal ameriška tanke po vsem Srednjem vzhodu.
L
Krmar Claud Becker iz Ogden, TJtaht je bil odlikovan za svoj junaški čin, ko je rešil življenje večim svojim tovarišem m križarlci Marblehead. Admiral E. J. Marquart mu je pripel odlikovanje.
GEORGE ROGERS CLARK (1752-1818)
"Give me $6000," George Rogers Clark begged the Virginia Assembly, "and leave to raise an army and I'll conquer the Ohio Country."
The Ohio Country was then that great, little-explored territory that stretched in endless forests from the Ohio to the Mississippi.
Clark, Virginian by birth, surveyor by profession, and explorer and adventurer by choice, knew whereof he spoke.
At 20 he had penetrated deep into the Kentucky wilderness. A friend of Daniel Boone and Simon Kenton, Clark was always foremost among the volunteers on Indian raids.
It was 1776 when he appeared before the Assembly. A new nation had been born east of the AMeghenies. West of the movm-tains, England and her Indian allies held fast.
Clark knew that if the United States was to be a great country, it could not hug the Atlantic Coast. K must spread westward. <4 Hit piee was granted. An army
Clark Monument, Piqua.
—a few hundred men—was trained on the Ohio and in 1778 he started swiftly toward the Mississippi, 240 miles away, to conquer Ft. Gage at Kaskaskia. He surrounded the town. The British were holding a ball. Fort and town surrendered without a shot. The French Creoles welcomed him openly. He established a new civH government, made friends of the Indian«.	:
In fiar-off De*toK, the British general, MamiHoc, heawd news of Ms success, Kittwwd '	1
Cour(c»t(—Stondord OU ol Ohio
Indians, and moved 600 mites to Vineennes, to crush Clark.
It was February. Clark heard of Hamilton's move. Rivers had become lakes. The cold was bitter. The tiny army swam, graded and starved on the epic march to Vineennes. In the face of overwhelming odds, Clark captured Vineennes, and nearby Ft. Sack-vilie. Hamilton, a prisoner, was sent East.
Clark returned to Kentucky. The Shawnees were raiding from Ohio. Another army gathered. It landed and marched north to old Chillicothe. A Shawnee town was destroyed. The Indians were pursued to old Piqua near Springfield. Their stronghold was captured, the Indians dispersed. The Northwest was safely a part of the United States—the Ohio Country a portion of the new Union.
In Ohio at Piqua, in Virginia, Illinois, Indiana and Missouri are monuments to this man who reached his peak at 26 and who, for the rest of bis 41 years, suffered only disappointment and ingratitude.
GtMMwge Hofcw Clark dte^
Hew.
SYMBOL OF PATRIOTI