REZULTATI GOSPODARSTVA NISO SLABI, VENDAR PROBLEMOV NE MANJKA
Čcprav so rezultati gospodarstva občine boljši kot v devetih mesecih preteklega lela in prejšnjih let pa posamezne tcmeljne organizacije nc dosegajo načrtovanih rczullatov gospodarjenja iz različnih vzrokov. Primerljivi dohodek gospodarstva občinc sc jc sicer povečal bolj kot v republiki in hilrcjše, kot se povečuje inflacija, vendar le-ta v vseh srcdinah ni bil dovolj vclik za pokritje vseh obveznosti. Gospo-darstvn jc namrcč urcsničilo 24,7 milijardc celotnega prihodka in za to porabilo 18,5 milijardevrcdstev. Značilno je, da sose hitrejepovečevalasredstva za brutoosebne dohodke, kar za 96%. Poprcfni mcscfni ohračunani čisti osebni dohodek nadelavca pa je bil večji za 91% in je znašal 42.200 din.
Razporcjeni čisti dohodck znaša 4,5 milijarde din in jc bil višji za znesek izgub v viSini 75,6 milijona din, ki sojo izkazalc4 organizacije: TOZD Sinoles Ivančna gori-ca 40,3 milijona din, TOZD Specialne balerije Šenlvid 16 milijona din, Instalacije Grosuplje 14 milijona din in Prašičereja Stična 5 milijonov din. Visoko jepora^la tudi akumulacija, saj je vRja za 124%, (ako da sc je delež akumulacije v čistem dohodku povceal od 25,1% na 26,6%. Če hi presojali uspešnost poslovanjapoteh kazalcih, so v občini dosegle dober poslovni rezultat naslednji organ: IMP TOZD LSNL, DO Pekarna, TOZD Motvoz in platno, TOZD Polževo in Black & Dccker, čeprav v tej dclovni nrganizaciji uspešnost poslovanja ne moremo primcrjati po teh kazalcih za-radi vložcnih tujih sredstcv. Slabe poslovne rezultate paso po našem mnenju dosegle poleg izgubašcv 5c TOZD Albin Grajzar Ivančna gorica, Slolarna Dobrepolje in TZO Grosuplje. Seveda bi moralUa realnejše analiziranjeposlovnihuspehovOZD primerjati te rezultatc s poprečnimi rezultaliv podskupini dejavnosli, kar pajev tem Irenutku ic ncmogoče. V sospodarslm je bilo v obdobju januar—september 1985 poprečno zaposlcnih 5.898 delavcev, kar je za 1% manj kot v enakem obdobju lani. Poprečni mcscčni obračunani čisti dohodek na delavca je v občini največji v O')rtni zadrugi Magro v ustanavljanju, Pckarni Grosuplje. IMP DO Livar, Kovi-nostroj, najnižji pa je v obeh TOZD Rašice (er TOZD Sinoles Ivančna gorica.
Kljuhtemu, da je nivo osebnih dohodkov nižji kot vrepubiiki innajnižjiv regiji, paje njihova rast giede na sprejeU' resolucijske usmeritve in glede na rezultate previsoka, čeprav imamo »rsto temeljnih organizacij, pri katerih nizki osebni dohodki prcdsla-vljajo prej zavoro kot pa spodbudo k bolj^emu delu.
F.den redkih resolucijskih ciljev, ki ga v celoti uresničujemo, je področje izvoza na konvertibilni (rg, kjcr je ta izvoz večji za 15% in se bo ta rasl po napovedih izvoz-nikov zadržala do konca leta, z resolucijo pa smo načrlovali 14% rast izvoza na konverlibilno področje.
Področje družbenih dejavnoslli ludi v ttm obdobju posluje v odvisnosti od dohodkovnc spiisobnosli gospodairstva. Kljublemu, dasejecelolni prihodek družbe-nih dejdvnmti povečal bolj kot v grospodarshu (za 89%), jf organizacijam ostal manjši dtl dohodka znotraj katerega je nekoliko porastel delež za čiste osebne dohodke. Nižja pa sta bila delcža za skupnio porabo delavcev in za akumulacijo. Poprečni ob-računaničisti osebni dohodek na idelavcavdružhenih dejavnostihjeznašal v obdobju januar—septemher 45.877^111,941% večkol predlelom. V delovnihskupnostihSIS in DPS pa 50.533 din, 91% več leot v preteklem letu. Čeprav je bila rasl osebnih dohodkov v družbenih dejavnostilh nekoliko višja kot vgospodarstvu pa ne moremo trditi, da to velja znotraj posameznih družbenih dejavnosti v celoti, zlasti za izob-raževanje, tako da nistno realizirali usmeritev, po kateri naj bi uskladili osebne dohodke po družbenih dejainosti z gospodarstvom. leta 1986.
Ob obravnavi rezultatov gospodarjenjajelvršnisvet, polegoslalihsklepov, zahte-val od temeljnih organizacij. da uskladijo delitvena razmerja in kar je še posebej pomembno. da tistc organizacije, ki slabo poslujejo. ponovno preverijo, (e seizva-jajoprogrami zaodpravomotenjv poslovanju inseveda, ie dajejo usCrcznerezultate. Zato je imenoval tudi posebne skupine. ki bodo spremljale posamezne »pro-blematične organizacije«. Tam, kjer se programi za odpravo motenj ne izvajajo in kjer so vzroki za slabo poslovanjc predvsem subjektivne narave.                      J. B.