Velenje, 28. julija 1978 Številka 30 (440) Cena 4 din Trije rudarji izgubili življenje Šaleška dolina je spet zavita v žalost — delo v jami velenjskega premogovnika je v sredo terjalo življenje treh mladih rudarjev: Nikole Jariča, Rafima Mujkiča in Irfana Čauševiča V sredo zjutraj okrog šeste ure je izbruhnil ogenj ob odvoz-ni poti iz jame Skale. Ta se je zelo hitro razširil v požar, ki je zajel celotni izvoz Pesje. Kot so nam povedali na Rudniku, so požar opazili delavci, ki so prišli zjutraj na delo in takoj organizirali umik. Seveda je bilo to težko, ker so bili rudarji na poti na delovišča. Ko so prišli iz jame, so pogrešali tri rudarje: Nikolo Jariča, Rafima Mujkiča in Irfana Čauševiča. Člani rudniške reševalne čete in gasilci so se z veliko požrtvovalnostjo lotili gašenja požara, vendar je bilo njihovo delo zelo težko, saj sta jih ovirala velika koncentracija monoksida in dim. Ves kolektiv je vseskozi upal, da se bo nesreča končala brez tra-[ gičnih posledic. Žal se njihovo upanje ni uresničilo. Nikoli Ja-riču, Rafimu Mujkiču in Irfanu Čauševiču se ni uspelo rešiti in so izgubili življenje v tej, eni izmed najhujših, nesreči v našem premogovniku. V četrtek okrog dni, kar pomeni izpad proizvodnje približno 8.000 ton lignita 2. ure zjutraj je rudniškim reševalnim ekipam uspelo obvladati požar, tako da so ga lokalizirali na odvoz jame Pesje. Jamo Pesje so praktično zaprli. Požar je povzročil tudi veliko materialno škodo. Samo v sredo je izpadla proizvodnja na dveh tretjinah, bojijo pa se, da zaradi te nesreče ne bodo mogli kopati premoga v jamah Škale in Pesje najmanj 14 P? 3UZ1 na dan Predstavniki Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in svojci ponesrečenih rudarjev ob tej tragični nesreči dobivajo številne brzojavke so-žalja. Od tragično preminulih rudarjev, ki jih bodo pokopali v njihovih domačih krajih, so se kolektiv Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in občani Velenja poslovili včeraj popoldne ob 17. uri na pokopališču v Podkraju. ahvala za Izkazano pozornost dstavniki ZRVS iz Splita so se polni prelepih vtisov ili z osmega srečanja rezervnih vojaških starešin v Sloveniji Ne rušiti šoštanjskega trikotnika Tako menijo krajani, ki so poleg tega sprejeli še več dopolnitev k urbanitičnemu načrtu mesta. r V Sloveniji je bilo od 2. do 4. ju-l osmo tradicionalno srečanje re-ivnih vojaških starešin Jugoslavije Od naslovom „Bratstvo in enot->st". Nad 1.800 rezervnih vojaških nešin iz drugih naših republik in •krajin je obiskalo vse naše občine, er so se seznanili z delovnimi ljud-in občani, mnogimi zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, prizo-išči bojev iz narodno osvobodilnega oja in socialistične revolucije in tu-i z najnovejšimi dosežki socialistič-e izgradnje celotne naše republike, i Skupina rezervnih vojaških sta-Sfin z območja Splitske občine je ila gost naše občine. Pred dnevi so ~ itavniki zveze rezervnih vo-starešin konference skupnosti iin Split poslali občinskemu iru ZRVS Velenje pismo, v ka-:ga so zapisali: .Iskreno se zahvaljujemo za nadvse lisrčen sprejem, pozornost in tople (sede, ki ste nem jo izkazali vi in redsednik skupščine občine Vele-e Franjo Korun v vašem lepem in istoljubnem mestu. :Vsi delegati iz dvaindvajsetih ►čin naše regije Dalmacije smo Miušeni, ker smo lahko obiskali pe kraje vaše republike, v vaši sre-mi spoznali delovne ljudi in prebi-llce, se seznanili z njihovimi dosež-I ustvarjalnimi prizadevanji, »blemi, običaji in kulturo ter s so-*ci NOB obudili spomine na slav-Idni naše oborožene revolucije, pakšna srečanja treh generacij Ifižujejo ljudii in dajejo novo vsebi-| bratstvu irn enotnosti naših na-jiov in narodnosti. Obenem so Kok, da borno tudi v prihodnje fcmorno razvajali in negovali revo-cionarne tradicije NOB, katere so morajo biti trajni navdih za nove nežke v izgradnji naše socialistič-I skupnosti iin njenih samouprav-družbenih (odnosov. Jratski odna krenili na Sinji vrh, kjer se je začel naš prvi marš. Pot nas je vodila navzgor približno tričetr ure in prispeli smo do reke Kolpe. Tu sta nas čakala čolnarja, ki sta nas v dobri uri zvozila preko reke. Eden od njiju je v mrzlih novembrskih dneh leta 1943 prepeljal preko Kol- pe Slovensko delegacijo za zasedanje v Jajca Pot smo nadaljevali po gričevnatem terenu, med belimi brezami in praprotjo. Že se je začelo mračiti, ki smo se odločili za počitek, na nogah so se pokazali prvi žulji. Na naši poti smo pripravili tudi radijsko oddajo. S seboj smo imeli ozvočenje in člani dežurne čete so skrbeli za dobro glasbo. Informirali so nas o novicah, pripravljali razne skeče, seveda pa je bilo zanimivo prisluhniti tudi vremenski napovedi, id je bila za nas zelo pomembna. Ustavili smo se ob Plitvičkih jezerih, v Otočcu smo si ogledali muzej NOB, ustavili smo se še v Titovi Koreniti in Bihaču, kjer smo postavili tabor ob bistri reki Uni, in si ogledali muzej prvega zasedanja AVNOJ. Naša naslednja postaja je bilo mestece Srb, kjer smo prenočili in nato pot nadaljevali proti Drvarju, kjer smo prisluhnili pripovedovanju domačina, očividca, desanta na Drvar in si ogledali pečino ter muzej. Prenočili smo ob robu mesta Bosanski grahov. Ni se še začelo daniti, ko so nas prebudili klici dežurnega: „Vstanite!" Hitro smo bili pripravljeni za pohod. Hodili smo po prostrani planoti, kjer nas je spremljalo žvenke tanje zvoncev, me-ketanje ovc, rezket konjev. Sonce je močno pripekalo in nase čutare so bile prazne, grla pa suha. Tudi vojaški škornji so postajali vse bolj trdi, žuljev je bilo vse več in več in bolničarka Jelka je imela polne roke dela. Hodili smo tudi naslednji dan. Pot je bila še težja, saj smo zakoračili v močno strmino. Kljub vsemu smo strmino premagali in se začeli spuščati proti Glamoču. Ob parku Ivo Lola Ribar smo postavili tabor, kjer smo ostali dva dni Tu smo iz- dali tudi novo številko našega glasila „ Bilten AVNOJ". Pot smo nadaljevali z vozili. Obiskali smo Livno in nato prispeli na cilj, v mesto, kjer so se v noči z 28. na 29. november zbrali delegati vseh jugoslovanskih narodov ter postavili temelje novi Jugoslaviji. Po ogledu muzeja v Jajcu smo se proti večeru utaborill Zvečer smo se zbrali ob tabornem ognju ter s pesmijo, skeči, harmoniko in kolo popestrili večer. C as je hitro minil in morali smo se vrniti Popeljali smo se skozi Banja luko in se zatem povzpeli na legendarno Kozaro. Ob veličastnem spomeniku smo položili venec in s komemoracijo počastili spomin na padle za našo svobodo. Obiskali smo še Jesenovac, ponoči pa smo sedli na vlak proti Ljubljani. Dobro razpoloženi, polni nepozabnih spominov, smo v jutranjih urah prispeli v Ljubljano in se razšli. Ločitev je bila težka, saj smo na pohodu postali prijatelji. VLADKO BERLOT Št. 30 (4440) - 28. julija 1978 NAS CAS Po asfaltu v Skorno V krajevni skupnosti Skorno-Florjan so asfaltirali cesto od vrha do povezave Šoštanj—Bele vode—Pomemben prispevek krajanov Od takrat, ko so v krajevni skupnosti Skorno-Florjan za-pičili krampe in lopate v breg ter z vrha Skornega speljali pot, ki se v dolini priključi cestni povezavi med Šoštanjem in Belimi vodami, je v prebivalcih teh Jože krajev tlela želja, da bi cesto kmalu prevlekli tudi z asfaltom. Promet je seveda vsebolj rastel, posebno tistih, ki prihajajo na tukajšnji kmečki turizem, je bilo vedno več. Pa ne samo to. Vzdrževanje in popravljanje makadamske poti je bilo sila težko opravilo tudi zaradi deževja, ki je vdiralo bankine, odnašalo kamenje in povzročalo vbokline. Zaradi tega so v krajevni skupnosti Skorno-Floijan vpregli vse sile "in uspeli uresničiti veliko željo. Cesto so pred nedavnim prekrili z asfaltno oblogo in vožnja po njej je kajpak čisto nekaj drugega, kot je bila nekoč. O tem smo se prepričali tudi sami, ko smo pred dnevi obiskali predsednika sveta krajevne skupnosti Skorno—Floijan Jožeta Skornška, ki je o gradnji ceste takole pripovedoval: ,,Koncem lanskega leta smo se na svetu naše krajevne skupnosti odločili, da pristopimo k pripravi ceste za asfaltiranje. Akcija je takoj stekla in na se- Proti vrhu Skornega odslej po asfaltu. Ribiči gradijo brunarico Ribiška družina Paka Šoštanj zelo intenzivno ureja svoje novo ribiško lovišče - Šoštanjsko jezero. S pomočjo svojih članov in šoštanjske mladine so že očistili bližnjo okolico ter naredili jprijeten kotiček za člane svoje družine in druge ribiče. Sedaj pa so se odločili, da postavijo še manjšo brunarico - dom ribičev, v katerem bodo imeli svoje prostore tudi lovci lovske družine Smreko-vec. Brunarica je že pod streho, krajevna skupnost pa je dala garancijsko izjavo za posojilo v višini 200 tisoč dinarjev. Po predračunu bo brunarica stala v celoti 250 tisoč dinarjev in bo dokončana do konca prihodnjega meseca. V njej bo pisarna, manjši bife in dvorana za seje. Prostori bodo namenjeni le potrebam obeh družin. Ribiška družina Paka Šoštanj, ki je v jezero doslej vložila že večje število različnih rib, bo postavila tudi b[o elektro zaporo in tako onemo-cila, da bi ribe odplavale iz jezera v Velunjo in od tu v Pako kjer bi zaradi onesnažene vode prav gotovo poginile. Ob nastajajočem šoštanjskem jezeru tako počasi nastaja manjše rekreacijsko središče, saj planirajo, da bi tukaj zgradili še razne športne objekte. B. Z. Stanku z vsemi vaščani smo ustanovili gradbeni odbor ter določili konkretne naloge. Ta odbor je priskrbel tehnično dokumentacijo in zbiral prispevke naših krajanov. Dogovorili smo se, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo po 5000 dinarjev za modernizacijo ceste. Na ta način naj bi se zbralo približno 170.000 dinarjev. Do začetka maja smo zbrali denar in vse potrebne dokumente ter sklenili pogodbo o izvajanju del z velenjskim Komunalnim centrom. Ta nam je nudil možnost kreditov in predračun zmanjšal s prvotnih 1600000 na 1300000 dinarjev. To je bilo za nas seveda nadvse ugodno in 3. maja so stekla dela. Bilo je izredno naporno, saj je teren, kjer je speljana cesta zelo težak, z velikimi nakloni in strminami ter vsekan v breg. To je seveda močno zvišal stroške, precej časa in naporov pa nam je vzelo tudi odvodnjavanje, saj smo morali urediti kar 21 odtočnih jaškov, marsikje v živo skalo. Posebej je treba podčrtati, da so pri vsem tem velik in pomemben delež opravili naši krajani sami. Izračunali smo, da znaša vrednost materiala, ki so ga prispevali in prostovoljno opravljenih ur približno 200.000 dinarjev. Kar 1500 ur smo vsi skupaj prebili na tej ce- sti in v glavnem izvajali zemeljska dela. V dogovoru z izvajalcem smo sami uredili tudi bankine. Seveda pa to še ni vse. Treba bo čimprej popraviti manjšo vdrtino, ki jo je že povzročilo prehudo deževje in na najnevarnejših odsekih postaviti zaščitno ograjo. Dogaja se namreč, da tisti, ki ne poznajo ceste, zaradi prevelike hitrosti končajo kje ob njej. Seveda pa bomo morali kmalu urediti tudi vprašanje vzdrževanja, tako da bomo kljub vsemu s to našo cesto še imeli dovolj dela," je zaključil Jože Skornšek. Modernizacija omenjene ceste pomeni za krajevno skupnost Skorno—Floijan najvišjo investicijo doslej in največjo nalogo v delovnem programu. To pa ne pomeni, da so sedaj za nekaj časa opravili svoje. Kot nam je povedal Jože Skornšek, jih čaka še veliko nerešenih problemov. Tako že razmišljajo o napeljavi telefona v Skorno, Floijan in Pohrastnik, še pred zimo pa bo treba obnoviti cestno povezavo iz zgornjega Florjana na Lom. Tu je namreč lani zdrsnil plaz in onemogočil dovoz v ta predel krajevne skupnosti. Najustreznejša rešitev tega problema se že išče in upajo, da ga bodo kmalu uspeli odpraviti. J. KRAJNC Prepričan v zmago Pred nedavnim je praznoval 60-letnico Ivan Gusič iz Šoštanja, znan družbenopolitični delavec in prvoborec NOB. Ivan je spoznaval življenje izkoriščanega človeka vse od rane ftiladosti, zato je takoj, ko se je pričela druga svetovna vojna, vedel, kje je njegovo mesto. Ze leta 1940 se je povezal s prvimi partizani v okolici Črnomlja. Dobil je zelo zahtevno nalogo, saj je moral še naprej živeti med Kočevarji, da bi na ta način dobil kar največ informacij. To pa mu je uspelo le do konca novembra leta 1941, ko jim je postal sumljiv in se je moral umakniti v partizane. Pomladi leta 1942 je bil sprejet v Komunistično partijo Slovenije in postal sekretar rajonskega komiteja Črnomelj okolica. To je bilo zanj vdiko priznanje. Leta 1943 je bil v okrožnem komiteju KPS Bela Krajina, leta 1944 pa je bil na prvih svobodnih volitvah izvoljen v okrožni NOB Bela Krajina. V tem času je bil tudi delegat kočevskega zbora slovenskega naroda, delegat na zasedanju slovenskega osvobodilnega sveta. Obiskoval pa je tudi višjo partijsko šolo pri CK v Rogu, leta 1944 pa solo za izgradnjo ljudske oblasti. Jeseni leta 1944 je hudo zbolel na pljučih in moral je na okrevanje. Ivan Gusič pravi, da so bili to zelo hudi časi, vendar se je vseskozi počutil svobodnega. Tisti trenutek, ko je stopil v partizane, je bil prepričan, da bodo zmagali in da bodo naloge, ki so si jih zadali, uresničili. In katerega dohodka iz teh časov se Ivan Gusič najraje spominja? „Ko je kapitulirala Italija so bili ljudje nadvse veseli, saj so bili prepričani, da je vojne konec. Takoj pa je sledila nemška ofenziva, v kateri pa so sodelovali tudi naši ljudje, ki so stopili na okupatorjevo stran. Prav zaradi tega, nismo nikomur zaupali in vsak neznan človek, ki se je pojavil na našem območju je bil sumljiv. Pomembno je bilo, da smo imeli dobro organizirano obveščevalno službo, v katero pa smo vključili tudi otroke, ki so se svojega dela resno lotevali in se čutili prave partizane. Ko se je pričela nemška ofenziva, so se tudi otroci umaknili v gozd. Umikal sem se tudi jaz in naletel na 15 otrok v starosti od sedmega do 15 leta. Vsi so bili oboroženi. Vodil sem jih po gozdu, Ivan Gusič okrog nas so švigale sovražnikove krogle. Nisem verjel, da mi bo uspelo. Skrili smo se v grmovje. Puško sem obrnil proti sebi, da bi se v primeru, če bi se mi približal sovražnik ustrelil, saj sem vedel, da jim živ ne smem pasti v roke. Že od leta 1942 je bila name namreč razpisana nagrada. V gozdu smo prebili dan in noč, naslednjega jutra pa smo se pomaknili proti vasi. Počakali smo ob gozdu, v vas pa poslali deklico. Se danes se spomnim mater, ki so prihajale po svoje otroke. Bile so zelo vesele, saj so že mislile, da so njihovi otroci padli." Ivan Gusič je osvoboditev dočakal v bolnišnci in se je zdravil vse do leta 1951, vendar je kljub vsemu aktivno delal na družbe- nopolitičnem področju. Za svoje delo je prejel več odlikovanj. Ie nosilec partizanske spomenice 1941, ima odlikovanje za hrabrost, zaslug za narod III. stopnje, bratstva in edinstva II. stopnje, za delo in odlikovanje socialistične republike Jugoslavije. M. TAMŠE Kitajski atleti navdušeni nad bivanjem pri nas Citaiski reprezentantje, ki jih je 11 Huang Lie, podpredsednik vse- »PARODIJA NA CATCH" Lepaki (kakršni koli so že bili), ki so pred dnevi preplavili Velenje in okolico, so z obetajočim naslovom vabili k prireditvi, kakršne v naših krajih še ni bilo: ,,'Tekmovanje cat-cheijev za svetovni pokaL In ko so se tudi za brisalci avtomobilov pojavila vabila, se je prenekateremu zazdelo, da tega večera nikakor ne gre zamuditi Človek res nima vsak dan priložnosti opazovati največjih svetovnih mojstrov tega boriliiega športa, ki ga pri nas tako malo ali pa skoraj nič ne poznamo. Pa še za svetovni pokal gre, za to bo gotovo kaj videti Celo cena petdesetih dinarjev se za tak ,,spektakel" ni zdela pretirana. Zavih smo torej tisti večer polni obetov v Rdečo dvorano iz nje pa odhajali kar nekam zardeli od sramu, da smo se nekomu pustili tako potegniti za nos. Prav nič se ne bi zdelo narobe, če bi namesto tekmovanja za svetovni pokal najavili eksibicijski nastop ali demostracijo catcherskih veščin. Tako pa je že pri predstavljanju tekmovalcev večina gledalcev sumila, da gre le za neke vrste potujoči cirkus in da od bojev za svetovni pokal ne bo nič. Borba za borbo pa so to sumnjo nato potrjevale. Povsem jasno je bilo, da so (vsaj večji del) spretno zrežirane in da se naprej ve Kdo in kako bo koga mahnil in na kakšen način mu bo le-ta vrnil. Kar smešno je bilo opazovati neznansko močne in težke oijake, ki so se trudili prepričati nas, da temu ni tako. Celo oba sodnika sta v tej „parodiji na catch" imela točno določeni vlogi ki sta jih prav dobro odigrala. Nekaj „tri-kov" pa je bilo tako naivnih, da bi se jih sramovali celo v slabih wester-nih. Roko na srce, možakarji so bili res močni in nekateri tudi spretni. Toda kot že rečeno, motil je nasl«v: tekmovanje za svetovni pokal. Ta je služila namreč le kot prevara, saj prireditvi prav gotovo bolj sodi vzdevek cirkuška ali zabavna. Morda me bo kdo skušal prepričati, da se motim, vendar dvomim, da mu bo uspelo. Če pa mi bodo vendarle znali obrazložiti in dokazati da sem gledal prave chatcherske boje za svetovni pokal, potem že danes priznam, da o športu (ali denimo raje catchu) nimam pojma in ga tudi nočem imeti j KRAJNC Kitajska atletska reprezentanca, ki je v petek sodelovala v Velenju na četrtem mednarodnem atletskem mitingu v počastitev dneva rudarjev, je nato nekaj dni preživela v Velenju kot gost domačega atletskega kluba. 19-članska reprezentanca z vodstvom je prišla v našo državo 13. julija. Najprej so se udeležili mednarodnega atletskega tekmovanja v Beogradu, nato so sodelovali na Skokovem memorialu v Celju, v petek pa še na atletskem mitingu v Velenju. Kitajs vodil _ kitajske atletske zveze, so se zelo radi odzvali našemu vabilu za kratek pogovor. Še posebej so pudarili, da se je po obisku našega predsednika Tita lani na Kitajskem zelo poglobilo sodelovanje med obema državama na vseh področjih. „Z obiskom Bruci v Velikih Blokah Povabilu RK ZSMS in vodstva vojašnice v Velikih Blokah so se iz velenjske občine odzvali tovariši Katič (vojni odsek SOb), Lukner in Domanjko (predsedstvo OK ZSMS) ter Povh (Šaleški študentski klub). ni v posamezni občini, če bo to potrebno", je poudaril vodja vojašnice ter nadaljeval: ..Zavedamo se, da ie program zelo natrpan, toda z disciplino smo zelo zadovoljni V bodoče pa bi bilo dobro študente pred prihodom k nam seznaniti z načinom življenja pri nas." Obširnost dejavnosti ter kar je razumljivo navajanje na strogo vojaško življenje pa sta bili tudi edini pripombi študentov. Pretekli petek so se sestali v vojašnici Velike Bloke mnogi predstavniki slovenskih občin ter republiške konference ZSMS. Predstavniki vojašnice so seznanili obiskovalce s izobraževanja za čim predsednika Tita je odprta nova stran prijateljstva in razvoja odnosov med obema državam," je dejal Huang Lie. Kitajski gostje so bili zelo navdušeni nad sprejemom, ki so ga bili deležni vsepovsod. Zlasti jih je impresioniral izredno velik razvoj, ki smo ga dosegli v letih po naši revoluciji, prav tako pa so z velikim zanimanjem občudovali lepote naše pokrajine. Med pogovorom so izrekli še posebno zahvalo naši državi s tovarišem Titom na čelu za podporo pri njihovem vključevanju v mednarodni šport Glede tekmovanj, na katerih so sodelovali, so dejali da so zadovoljni z doseženimi rezultati. Tako je eden izmed atletov (Hsie Bao Jiang) popravil s časom 14 : 07, 9 Kitajski rekord na 5.000 metrov, atletinja Dai Jian Hua pa je t, časom 13,92 dosegla najboljši rezultat Kitajske na 100 metrov z ovirami, merjeno elektronsko. Sicer pa so povedali, da ni bil edini njihov namen tekmovanje, pridobivanje izkušenj, ampak da so bogatejši tudi za nova prijatelj stva. Ob koncu smo jih tudi vprašali kakšen vtis je na njih naredilo Vele nje. Odgovorili so, da je to izredni lepo mesto, ki je kot so slišali do živelo v letih po naši osvoboditvi nesluten razvoj. Tople besede zahvi le pa so izrekfi tudi predstavnikoii Atletskega kluba Velenje, saj so bi do njih na vsakem koralcu izredni pozorni. Svoje vtise o obisku v naši drža? in tudi v Velenju pa je podpredsed nik vsekitajske atletske zveze skleni z naslednjimi besedami: „Izredno smo veseli ker srn lahko obiskali vašo lepo in herojski državo. Prijateljstvo, ki smo ga bil deležni na vsakem koraku, bonu prenesli našemu narodu. Nad ro vojem vaše države, njenimi lepotan smo tako navdušeni, da četudi bih !i Sava in Donava črnilo, nebo pi papir, vseh vtisov ne bi mogli napi» ti." S. V. bolj organizirano življenje in dobro počutje študentov, ki morajo v pičlih sedemnajstih dneh absolvirati vse prvine organiziranega odpora proti morebitnemu agresorju. K temu je lepo dopolnjen obširen program družbenopolitičnega izobraže-v anja, takoj pa so zaživele tudi osnovne organizacije in aktivi ZK in ZSMS, ter kutlurne skupine. „Tre-nutno je v našem učnem centru nad dva tisoč študentov, ki so razporeje- O tem, da je hrana pri njih res kvalitetno in okusno pripravljena so se obiskovalci ob koncu prepričali tudi sami s ponujenim pasiujem. S. P. Trg naš vsakdanji Da ljudje že od njega dni prodajajo in kupujejo na trgih, to je gotovo vsakemu znano. Da so trgi različni, da so manjši in večji, boljši in slabši, tudi to je najbrž razumljivo. Da na trgih domače sadje in zelenjava navadno nista skoraj nič bolj domača, kot v trgovinah, to nam gre že bolj težko v glavo in tega raje ne priznamo. Da pa sta sadje in zelenjava na trgu boljša, kot v trgovini to je dejstvo, nad katerim bi se morala trgovina resno zamisliti in o čemer bi morali kaj spregovoriti tudi potrošniški sveti. Zal, nanje še čakamo. Velenjski tig je majhen trg, kjer trije, štirje prodajalci nudijo kolikor toliko dobro blago, kjer pa so se odnosi med prodajalci in kupci očitno nekoliko zaostrili Na tržno inšpekcijo je namreč prišlo kar precej pritožb užaljenih, razburjenih, ogroženih občanov. Kupci večinoma opozarjajo, da so prodajalci osorni in da jim ne dajejo blaga, ki so si ga sami izbrali, ki je lepše in boljše. Pritožb je bilo toliko, da je ukre-ptl tudi načelnik oddelka za gospodarstvo in podpredsednik izvršnega sveta občine Velenje Ivan Kolar. Na razgovor je poklical vse vodje stojnic ter jih opozoril na nepravilnosti, ki se pojavljajo na tržnici. Razgovor pa je pokazal, da smo tudi občani preveč razvajeni in zahtevni sami prebiramo sadje in zelenjavo in še drugače zlorabljamo rek - Kupec ima vedno prav. No, trgovci so bili opozoijenl Če se bodo pritožbe nadaljevale, bodo izgubili mesto na tržnici To pa najbrž ni niti njihova, niti naša želja. Kitajski atieti z vodstvom vas obveščevalec koledar 'etek, 28. julij - Zmago lobota, 29. julij - Marta fedelja, 30. julij - Krilan 'onedeljek, 31. julij - Ignac sorek, 1. avgust - Peter ireda, 2. avgust — Bojan Setrtek, 3. avgust — Lidija dežurstva mali oglasi POCENI prodam opremo za nevno sobo, ogled možen vsak m od 18. do 19. ure, Zaje, Ce-a I št. 25 Šalek - Gorica Vele- je. CENJENE stranke obve-Samo, da bo čistilnica Kotnik Velenju zaprta zaradi letnega »pusta od 24. 7. do 10. 8. 978. PRED mesecem dni sem iz-ibil zdravstveno knjigo št. 75019 na ime Gorišek Leo-rfd, Mali Tabor 65, Hum na itli. Poštenega najditelja pro-m, da mi jo vrne na naslov; eljka Vlahioviča 44, Velenje. IŠČEMO žensko za varstvo olletnega ortroka, na domu, po ure dnevmo. Šulek, Cankar-va 2, Velemje, Tel. 851-002. INŽENERt išče sobo v Vele- li. Ponudbe pod »Soliden". RENAUL7T-4, letnik 1967, izen, pocemi prodam. Stamol. impeter 35i/a. PRODAM! dobro ohranjeni snault 6 TIL, letnik 1972. Vi-ir Franc, Šaalek 9. KUPIM ddobro ohranjen glo-»k otroški ^voziček srednje ve-:osti, po možnosti uvozni, ulov v ureddništvu. KUPIM [ Zastavo 750. Ja-« se vkljuačno do nedelje na »lov; Danieel Vengust, Heroja išperja 9, tetel. 881-071. IŠČEM žeensko za varstvo 5 I starega c otroka od 1. sep-nbra daljqe od 15. - 19.30 e. Podkrižržnik Ivanka, Jenko- 19, Velenjaje. GOSTILNA Volk, Plešivec zaposli takoj natakarico. AVTO ELEKTRO SERVIS PELKO JANEZ Velenje Kved-rova 2, opravlja vse storitve s področja avtoelektrike, tudi previjanje dinam. upokojenec iz Velenja in Marija Pipan, rojena 1927, kmetovalka iz Čepelj. Smrti: Veronika Ilov- šek, invalidska upokojenka iz Velenja, Kernikova 15, stara 36 let. DRAVSTVENI DOM VELE-iJE: !8. 7. 1978 od 7. do 20. ure dr. falter Pirtovšek 18. 7. 1978 od 20. dr. Maja Na-ek 19. 7. 1978 do 7. ure dr. Maja latek 19.7. 1978 od 7. dr. Pavle Gro-slj in dr. Val ter Pirtovšek I. 7. 1978 do 7. ure dr. Pavle irošelj in dr. Valter Pirtovšek II. 7. 1978 od 7. do 20. ure dr. hišan Logar 11. 7. 1978 od 20. dr. Nada Iribar . 8. 1978 do 7. ure dr. Nada Iribar DRAVSTVENI DOM ŠO-TANJ: >d 28. 7. do 30. 7. 1978 dr. ovan Stupar Id 31. 7. do 4. 8. 1978 dr.Pe-sr Lazar TTERINARSKA POSTAJA. Id 28. 7. do 3. 8. 1978 dipl. eterinar Peter Rihtarič, Šolanj, Prešernov trg 7, telefon 81 143 REDNI KINO VELENJE 28. 7. - petek ob 17.30 in 19.30 IMAM DVE MAMI IN DVA OČETA - jugoslovanska komedija 29. 7. - sobota ob 17.30 in 19.30 GUSAR Z JAMAJKE -ameriški pustolovski. Režija: James Goldstone. Igrajo: Robert Shaw, James Earl Jones 30. 7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 GUSAR Z JAMAJKE -ameriški pustolovski 31.7,- ponedeljek ob 17.30 in 19.30 NAJBOLJ NORA DIRKA - ameriška komedija. Režija: George Marshal. Igrajo: Jerry Levvis, Dean Martin 1.8,- torek ob 17.30 in 19.30 REDOVNICA UBEŽNICA — italijanski film. Režija: Domenico Paolela. Igrajo: Martine Brochard, Ann Odessa 2. 8. — sreda ob 17.30 in 19.30 REDOVNICA UBEŽNICA — italijanski film 3. 8. - četrtek ob 17.30 in 19.30 LETEČI ODRED SCOT-LAND JARDA - angleški akcijski. Režija: David Vickes. Igrajo: John Taw, Denis Water-man KINO DOM KULTURE 31. 7. - ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE ZOPET SEDMA ČETA - francoska komedija. Režija: Robert Lamoureux. Igrajo: Jean Lefevre, Pierre Mondy KINO ŠOŠTANJ 29. 7. - sobota ob 19.30 ZOPET SEDMA ČETA - francoska komedija. Režija: Robert Lamoureux. Igrajo: Jean Lefevre, Pierre Mondy 30. 7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 NAJBOLJ NORA DIRKA — ameriška komedija. Režija: George Marshal. Igrajo: Jerry Lewis, Dean Martin 31.7,- ponedeljek ob 19.30 GUSAR Z JAMAJKE - ameriški pustolovski. Režija: James Goldstone. Igrajo: Robert Shaw, James Earl Jones 2. 8. - sreda ob 19.30 LETEČI ODRED SCOTLAND JARDA — angleški akcijski. Režija: David Vickes. Igrajo: John Taw, Denis Waterman 3. 8. - četrtek ob 19.30 REDOVNICA UBEŽNICA -italijanski film. Režija: Domenico Paolella. KINO ŠMARTNO OB PAKI 1.8.- torek ob 20. uri NAJBOLJ NORA DIRKA - ameriška komedija. Režija: George Marshal. Igrajo: Jerry Levvis, Dean Martin prebivalstva M nama TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA, TOZD VELEBLAGOVNICA VELENJE objavlja prosta dela in naloge: 1.VEC PRODAJALCEV ZA NEDOLOČEN IN DOLOČEN CAS 2. MESARJA - SE KAČA ZA NEDOLOČEN CAS 3. NATAKARJA ZA NEDOLOČEN ČAS POGOJI: pod tč. 1 — šola za prodajalce, poskusno delo dva meseca 2 — živilska šola, poskusno delo dva meseca, potrdilo o opravljenem tečaju za pridobitev znanja o higieni živil 3 — gostinska šola, poskusno delo dva meseca, potrdilo o opravljenem tečaju za pridobitev znanja o higieni živil Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Ljubljana, Tomšičeva ul. 2/V, 15 dni po objavi. KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE razpisuje prosta dela in naloge EVIDENTICARKE Poleg splošnih pogojev mora kandidatka izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima srednjo strokovno izobrazbo administrativne ali njej si i č ne smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj — da ima moralno politične kvalitete Delo je za določen čas. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Komite občinske konference ZKS Velenje. »SUROVINA" MARIBOR n. sol. o. in b. o. TOZD RADLJE OB DRAVI 1977 tel. 062 87-028 KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA razpisuje naslednja prosta dela in naloge za PE Šoštanj: - 3 STROJNIKE NA STISKALNICI Pogoj: KV ključavničar, priučen ključavničar ali sorodni profili - 2 VOZNIKA TOVORNEGA AVTOMOBILA Pogoj: ustrezna kvalifikacija iz kategorije C - ADMINISTRATOR - EVIDENTIČAR Pogoj: Ekonomski tehnik, administrativni tehnik ali dvoletna administrativna šola - 8 NK delavcev Kandidati naj pošljejo prijave na zgornji naslov. Rok prijave do zasedbe. VELENJE: poroke: Josip Vinko, rojen 1949, kovinostru-gar iz Velenja in Mara Čančar, rojena 1952, delavka iz Tesliča; Branko Grobelnik, rojen 1952, strojnik iz Hrastovca in Jožica Tamše, rojena 1959, administrativni tehnik iz Hrastovca; Adolf Štorman, rojen 1955, strugar iz Velenja in Sonja Jan-čič, rojena 1960, šivilja iz Velenja; Karol Tajnšek, rojen 1907, ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža IVANA LESJAKA se lepo zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na zadnjo pot in mu darovali cvetje. Posebna hvala sosedom za nesebično pomoč, pevcem, predstavnikom ZZB NOV, duhovniku in govorniku. » Žalujoča žena Angela in ostalo sorodstvo. RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE KADROVSKO-SOCIALNI SEKTOR Komisija za delovna razmerja delavcev pri DSSS DO Plastike OBJA VLJA dela in naloge: 1. PRODAJNI REFERENT Pogoji: — najmanj srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika — sposobnost komuniciranja — družbeno politična angažiranost Komisija za delovna razmerja TOZD Plastični izdelki OBJA VLJA dela in naloge 2. VODJA IZMENE Pogoji: — srednja strokovna izobrazba strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju predelave plastike — organizacijske in komunikativne sposobnosti. Rok prijave 15 dni od dneva objave. Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 15 dni po preteku objavljenega roka. VELENJE RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Razpisna komisija pri delavskem svetu DO Na podlagi 91. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v delovni organizaciji Rudarski šolski center Velenje, razpisna komisija razpisuje opravljanje del in nalog glavnega direktorja RŠC Velenje. POGOJI: — da ima visoko strokovno izobrazbo — da ima najmanj 10 let delovnih izkušenj pri odgovornih delovnih nalogah, od tega najmanj 5 let na področju vzgoje in izobraževanja -da ima sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja vzgojnega in proizvodnega procesa — da je družbenopolitično razgledan in moralno neoporečen. Zaželeno je, da kandidat predloži koncept svojega dela za uresničevanje ciljev in planov RŠC Velenje. Stanovanje po dogovoru. Osebni dohodek po določilih pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke DSSS. Interesenti naj vložijo vlogo na naslov: Rudarski šolski center Velenje, splošno-kadrovski sektor, Prežihova 3, pod oznako: za razpisno komisijo, v 15 dneh od objave razpisa. Vsi interesenti morajo predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, sicer vlog ne bomo upoštevali. Sestava koncepta za uresničevanje ciljev in planov RŠC pa se lahko opravi na podlagi predhodnih razgovorov s predstavniki samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij RŠC Velenje. t. 30 (440)0) - 28. julija 1978 NAŠ ČAS 7 Ljubenski ribiči dobili nov dom: O delu in uspehih članov Ribiške družine Ljubno ob Savinji smo pred kratkim že pisali. Njihova letošnja največja pridobitev je nedvomno nov in lep ribiški dom z dvema ribnikoma, ki so ga zgradili v minulih dveh letih, večinoma z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom. Dom so svečano otvorili prejšnjo soboto, zatem pa so na prireditvenem prostoru na Ljubnem pripravili ribiški piknik, na katerem veselja in obiskovalcev ni manjkalo. Urejenost, kje si? Naše lepo mesto v zadnjem času zelo hitro spreminja svojo podobo, tod spremembe niso razveseljive. Na vsakem koraku se srečujemo z manjšimi smetišči, s polomljei vejami, z novimi potmi in novimi igrišči. Kakor da nikomur ni več mar, kakšna je podoba m< kakor da nihče ne odgovarja za njegov izgled. Mesto, ki je nastalo z udarniškim delom, s trudom naših rok, postaja vedno bolj zanemarjeni neurejeno in si naziva, najlepši kraj Slovenije, prav gotovo ne zasluži več. VELENJE TOZD MALOPRODAJA PREDSTAVLJA SVOJE SPECIALIZIRANE POSLOVNE ENOTE IN SEZNANJA S SORTIMEN-TOM V TEH ENOTAH Vsem tistim, ki si gradijo lasten dom ali si adaptirajo stanovanje in gradbenikom predstavljamo danes poslovno enoto SKLADISČE GRADBENEGA MATERIALA ob Celjski cesti v Velenju (poleg železniške postaje), kjer vam nudimo vse vrste gradbenega materiala kot so apno, bet. železo, armaturne mreže, vse vrste zidne in strešne opeke, vse vrste izolacijskega materiala, večje količine keramičnih ploščic, stavbeno pohištvo ter druge gradbene materiale, potrebne za novogradnje in popravila gradbenih objektov, ki jih nudi jugoslovansko tržišče. Tu nudimo seveda tudi cement, vendar v okviru možnosti, ki jih dajejo nedovoljne in neredne izdobave tega zelo iskanega in manjkajočega blaga, jugoslovanski, predvsem pa slovenski proizvajalci. Izdobave cementa so nekoliko močnejše v zimskih mesecih, zato opozarjamo tiste graditelje, ki imajo možnost cement vskladiščiti in zaščititi pred vlago, da si ga nabavijo od decembra do februarja. Vabimo vas k nakupu v našo poslovno enoto SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA, k izbiri blaga in če bo pri takem vašem nakupu sortiment za vas nezadosten prosimo, da iščete pomoč pri poslovodji tov. ŠINKOVCU Slavku, ki bo poskušal skupaj z nabavno službo ERA TOZD Maloprodaja organizirati nabavo tako, da boste čimprej postreženi z vsem blagom iz sortimenta enote, ki ga nudijo jugoslovanski proizvajalci. Priporoča se poslovna enota ERA SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA SLAVKO ŠINKOVEC Praznik krajevne skupnosti Vinska gora V soboto so v Vinski gori proslavili krajevni praznik. Dopoldan so imeli slavnostno sejo, ki so se je poleg številnih domačinov udeležili tudi predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti družbenopolitičnih in delovnih organizacij. Seji pa je prisostvoval tudi predsednik Skupščine občine Žalec. Ob tej priložnosti so podelili najzaslužnejšim krajanom priznanja za uspešno delo pri razvoju krajevne skupnosti. Podelili pa so tudi Naše mesto se je nekoč ponašalo, da je najlepši kraj v republiki. Časi pa so se kaj hitro spremenili in lepota je že pri zgubila na svojem lesku. Tu najbolj opažamo mi, ki tukaj bivamo, ki ga vidimo, čutimo in mu dajemo vsakdanji u1 Ne uspe nam vedno zapirati oči pred dejstvom, da je mesto iz dneva v dan bolj zanemarjeno, neurejeno, umaz< vandalsko oskrunjeno. In kaj pravijo občani? Ivan Krajnc - Mesto Velenje je bilo lepo urejeno še pred par leti Sedaj pa, ko iz leta v leto Ivan Krainc postaja bolj mednarodno mesto, izginja tudi nekdanja urejenost Kar precej je že zanemarjeno, zapuščeno in uničeno. Za primer naj navedem park pri kotalkališču. Tam smo lani uredili razsvetljavo, sedaj pa nekateri kar naprej razbijajo luči, lomijo klopi in uničujejo nasade in zelenice. Tribuna, ki je bila postavljena v parku in kjer smo včasih videli kakšno dobro prireditev, je vsa zapuščena in polomljena. Mislim, da je čas, da bolj resno in odločno nastopimo pri reševanju teh problemov. Martin Slatinšek - Velenje poznam od mladih nog in lahko rečem, da je bilo včasih dosti lepše urejeno, mnogo bolj čisto kot zadnje čase. Danes je povsod na kupe smeti in številne poškodovane komunalne naprave. Prav bi bilo, da bi ponovno zaposlili občinske redarje, ki smo jih že imeli in ki so kljub n3katerim napakam le uspešno varovali naše okolje. Pred petimi leti so jamarji kluba Speleos Velenje začeli prvič organizirano raziskovati kraške pojave na našem področju. Raziskovanja so usmerili predvsem na področje Hude luknje, ker je vladalo mnenje, da je ta kraj premalo raziskan. Odločitev je bila pravilna, saj so v tem obdobju odkrili in raziskali več novih jam. Pred petimi leti je začelo z raziskovanjem le pet "lanov. Uspehi, ki so jih dosegali, so privabili čedalje več novih članov. Sedaj je v klubu že 35 članov. Vse obdobje do leta 1977 so naši jamarji delovali kot jamarska sekcija kluba Slovenj Gradec. To leto pa so se uradno registrirali v Velenju in letos tudi v Jamarsko zvezo Slovenije. Za letošnje leto so si velenjski jamarji zastavili obsežen program dela, ki pa ga, žal, ne bodo mogli v celoti izvesti, ker so vsa raziskovanja tesno vezana na znatna finančna sredstva. Teh pa zelo primanjkuje. Zato bodo jamarji tudi letos razisko- vali le področje Hude luknje. V prvem polletju so že izvedli devet akcij, od tega dve štiridnevni. Raziskovali so znano področje in kljub pričakovanju niso odkrili novih rovov. Do konca leta načrtujejo odkritje zgornje etaže, ki naj bi bila nad Medvedjim rovom (o njem smo že pisali), na katero nakazuje zgradba celotne jame in za katero jamarji upajo, da bo še večja, lepša in bogatejša s kraškimi lepotami in arheološkimi najdbami kot doslej odkrite jame. Želja vseh je tudi, da končno najdejo možen prehod skozi Hudo luknjo. Po izračunih naj bi jim do izhoda manjkalo do 150 metrov dolžine in 50 metrov višinske razlike. Z zagotovljenimi večjimi denarnimi sredstvi bi lahko, tako zatrjujejo, raziskovali širše področje v občini, ki je bogato s kraškimi pojavi. Ker se število članov iz leta v leto veča, upajo na bolj ujreno financiranje njihove dejavnosti. B. Z. pet priznanj osvobodilne fronte. Po slavnostni seji so se prisotni udeležili otvoritve nove ceste Pirešica — Petruh. Popoldan pa so v Vinski gori proslavili 50-letnico istoimenskega gasilskega društva. Svečanosti ob tem pomebnem jubileju so se udeležili tudi predstavniki drugih gasilskih društev občine Želec in Velenje. Zaslužnim članom društva so ob tej priložnosti podelili gasilska priznanja. Vsi bi morali polagati več s na okolje, v katerem živimo mesto je zraslo z našim del našimi žulji, tega se prišlek malo zavedajo. Pavla Juijevec — Sedaj Velenju dosti manj rož ko je bilo nekoč. Tudi skrb o nov za okolico je mnogo mi kot je bila takrat, ko se je lenje začelo rojevatL Čee mo imeti prijetno ure okolje, moramo vzgojiti vse Martin Slatinšek Mišo Skornšek — Naše mesto je vedno bolj pomanjkljivo urejeno, sedaj pa je postalo tudi zelo opazno, da ni več občinskih redaijev. Povsod se srečuje- Jamarjem primanjkuje finančnih sredstev Mišo Skornšek mo s pohojenimi zelenicami, odpadki, razbitimi lučmi, polom ljenimi košaricami za smeti. Pavla Jurjevec stalno moramo opozarjati i dino na delo občanov, na t ki je bil vložen, da smo gn to mesto. Tudi nove naselji je potrebno naučiti, da b vzgajali in gojili cvetje. M< pa bi bilo potrebno naredit ko, kot je nekoč že bilo, lt moral vsakdo narediti doloi število udarniških ur, če jež dobiti stanovanje. rc „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.a „NAS CAS" je bil ustanovlj« 1. maja 1965; do 1. januarji 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR": kot tednik pa izhaja „NAS CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta« Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tarna, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (a inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP »Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarn »Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarji 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.