Že tretji dan neprekinjeno dežuje in vode postajajo še nevarnejše. Leseni mostovi se majejo, nekateri pa so že morali popustiti pred uničujočo vodno močjo. Mostova v Oto-čah in na Globokem v radovljiški občini se trdovratno upirata vodni sili. Na njih stalno dežurajo enote civilne zaščite in krajani. Takole je bilo včeraj popoldne na mostu v Otočah in v Njivici med Stražiščem in Bitnjami. — Foto: F. Perdan 10 '^to XXXII. Številka 8 novitelji: občinske konference SZDL Zt* ^**ice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka L-*!^ "rtič - Izdaja Časopisno podjetje »V ** Kranj - Glavni urednik Igor Slavec J *>dgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 30. 1. Cena: 4 din 1979 List i/.haja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Gasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko ¥ Vremenoslovci še ne obetajo boljšega vremena Vode so podivjale nakelskih Vtč o borbi strani. ulic se je spremenila V deroč z vodo na Gorenjskem pišemo Na Gorenjskem smo se pretekle dneve uspešno spopadali z vodno ujmo in plazovi, ki so bili še posebno razdiralni na Jezerskem, v škofjeloški občini in proti Bohinju — Voda vdirala v kleti, stanovanja in gospodarske objekte — Stalna pripravljenost civilne zaščite in dežurstva ob najbolj izpostavljenih objektih — Voda le počasi upada — Ogroženi hiši v Železnikih in skoraj 30.000 kubikov zemlje na cesti proti Jezerskemu KRANJ — Deževje, kakršnega v zadnjem desetletju ne pomnimo je razburkalo vode, ki jih niti struge, niti do nedavnega še trdno zmrznjena zemlja niso mogle sprejeti. V višje ležečih predelih je dež skupaj z odjugo začel neusmiljeno topiti sneg, vznemirili in premaknili pa so se številni zemeljski plazovi. Danes (ponedeljek) so vode sicer začele upadati, vendar deževje z manjšimi prekinitvami de ne obeta zboljšanja. Ciklon, ki je zajel Alpe, se je krepko znesel na srednjo Evropo in zahodnim Balkanom. Vremenoslovci sicer napovedujejo njegov umik, vendar ponovno grozi nov frontalni val Nadaljevanje na 13. str. raznik partizanske prestolnice "V**^BKNC - V nekdanjo parti *v^ko prestolnico Primorske " b-^l|^deljo prispeli številni preži-NV?^^ Udeleženci vsen 14"partijskih *d^V^iev, ki so jih med narodno-borbo organizirali V-erkljanskem, sorodniki pad-p-Vr^ umrlih tečajnikov, delegati JMčne sole pri centralnem ko-!*fcJ^J\iu ZKS ter predstavniki ita-^l^^ske KP.«Razen mnogih pre-*^Mcev iz idrijske občine in stebli uglednih družbenopoliti-tjelavcev severne Primorske J^^J^renjske so se proslave ude tudi Lidija Šentjurc, Anica i* ^*wSr, «*r. Joža Vilfan in Vida 10- *i***ič. j** osrednji proslavi, ki je bila ^O^orani tovarne Eta v Cerk-r^^^\ je v slavnostnem govoru Vida Tomšič najprej obudila spomin na tragične dogodke pred 35 leti, ko so nemški nacistični okupatorji s premišljenim udarcem po izbranih partijskih kadrih hoteli v živo zadeti odpor na Primorskem in Gorenjskem. Med drugim je dejala, da je prav spomin na to veliko tragedijo obenem opomin in izročilo vsem rodovom danes in v prihodnosti. V imenu preživelih udeležencev šestega tečaja partijske šole v Cerknem je zatem Tončka Ber-lič-Tamara povabila vse slušatelje raznih partijskih in skojev-skih tečajev v naši republiki, naj sodelujejo pri zbiranju gradiva o partijskem šolstvu. Le-to bo v znatno pomoč pri nadaljnjem marksističnem izobraževanju. V pestrem kulturnem sporedu med proslavo so sodelovali pihalni orkester tovarne Eta, gojenci glasbene šole iz Kranja in Idrije, moški komorni zbor iz Idrije pa igralca Saša Miklavc in Jože Kovačič, ki sta prebrala spomine dveh slušateljev šestega partijskega tečaja in odlomek iz SvetinoveUkane. S. Saje Izobraževanje je naloga združenega dela Izobraževanje ne more biti avtonomni sistem, ampak funkcija združenega dela — Do jeseni 1980 mora biti vse pripravljeno za prehod na usmerjeno izobraževanje Na posvetu, ki je bil v četrtek v hotelu Transturist v Škofji Loki, pripravil ga je občinski komite ZKS in k sodelovanju povabil tudi izvršnega sekretarja CK ZKS Emila Rojca, so razčistili nekatere nejasnosti glede usmerjenega izobraževanja. V kratkem bo namreč izšel zakon o usmerjenem izobraževanju, ki bo opredelil osnove novega načina izobraževanja in sicer tako, kot se je v več kot dveletni razpravi pokazalo za sprejemljivo. Osnutek zakona, ki bo v kratkem v javni razpravi, opredeljuje izobraževanje kot funkcijo združenega dela, ki nikakor ne more biti več avtonomni sistem, ki izobražuje učence po svojih programih in ne glede na potrebe delovnih organizacij. Zato zakon vgrajuje v svoje besedilo usmerjanje vpisa in povezovanje učenja in dela. To zahteva stalno povezovanje učenja s prakso in to v neposredni proizvodnji v delovnih organizacijah. Nikakor pa s tem niso mišljene delavnice pri šolah. Te sicer lahko ostanejo, je poudaril Emil Roje, vendar le kot pomagalo, ker v njih učenci ne bodo mogli opravljati svoje redne prakse. Prav tako zakon predvideva, da bo lahko le delovna organizacija usmerjala učence v nadaljnje izobraževanje. Vendar to ne pomeni, da se bodo kandidati za višjo ali visoko šolo morali zaposliti za nekaj let, temveč se bodo lahko šolali naprej takoj po srednji šoli, vendar pa v dogovoru z delovno organizacijo. Srednje šole bodo poklicne šole s triletnim ali štiriletnim programom. Se pravi, da bodo podobne kot sedanje poklicne in tehnične šole, le da bodo njihovi programi ustrezno spremenjeni in prilagojeni potrebam združenega dela. Problem pa ostajajo gimnazije. Sedaj sta se izoblikovala dva predloga. Prvi predvideva, da bi gimnazije postopoma ukinjali in sicer tako, da bi njihove programe specializirali v prirodoslovno-matematične, umetnostne, družboslovne in podobne. Druga možnost pa je, da gimnazije popolnoma ukinemo. Del njihove naloge bi prevzele druge šole — ekonomski, tehnični ali drugačni centri. Končna odločitev glede gimnazij še ni bila sprejeta. Tudi delavske univerze se bodo morale vključiti v sistem usmerjenega izobraževanja in spet postati tisto, za kar so bile ustanovljene in sicer za pomoč delavcem oziroma združenemu delu pri izobraževanju skladno s potrebami. Pri pripravah za prehod na usmerjeno izobraževanje, zlasti pa pri organizaciji potrebnih šol, mora bolj kot dosedaj sodelovati združeno delo; vsaka OZD in TOZD s svojimi programi kadrovskih potreb. Več besede morajo imeti tudi občinske skupščine, katerih naloga je vodenje vpisa, zagotovitev dovolj velikega števila pedagoških delavcev in vzgojiteljev ter zlasti učiteljev praktičnega pouka kot tudi skrb, da bo do leta 1980 vse pripravljeno za prehod na usmerjeno izobraževanje. Participacija višja za 20 odstotkov DOGOVORI MOSE i* L SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE PSN* Predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božu- bo klical v Delegat i 7. februarja, ob 15. ur. seje /borov občinske' «kupWirH ^ oklepali o resoluciji o politiki izvajanja druži enega plan«l občine V lanskega programa dela ikupščine *V*L.*979, obravnavali uresničevanje lanskega pi «ktmščim ^£l*pali o letošnjem programu izvršnega sveta m občinsk« skupščin« ^l^og odloka ^»J^rnatiki s področj ovijali in sklep Nočitve stopnje amortizacije za stanovanj« SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE S*»« «■ strani objavljamo gradivo za vse t n zbore skups, I ^vliie« R*i* zborov bodo v torek, 6. februarja in V sredo. tri zbore skupščine občine februar- V teh dneh bodo na skupščinah občinskih zdravstvenih skupnosti delegati mod drugim razpravljali m sklepali tudi o valorizaciji zneskov osobnih prispevkov uporabnikov k stroškom za zdravstveno varstvo. Med t en; ko lista prispevkov (»staja takšna kot lani in kot za sedaj kaze je ne bo treba ne daljšati niti krajšati, pa bo treba posamezne zneske prispevkov uskladiti z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva. Po oceni stroškov /a neposredno zdravstveno varstvo so le-1 i zaradi rasti cen življenjskih potrebščin in rasti osebnih dohodkov lani narasli za 21 odstotkov. Tako naj bi po republiško usklajenem predlogu osebni prispevki uporabnikov za posamezne zdravstvene storitve bili višji za 20 odstotkov. Za lažje obračunavati j«' naj bi pri izračunu posameznih zneskov uporabili sistem zaokroževanja na f> din. Valorizirana participacija bi potem, ko bi jo sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti, vo-I jala od I. marca letos. Z letošnjo valorizacijo pa rt icipaci-je se prekinja praksa iz prejšnjih let, ko je sicer že uveljavljena participacija tičala vrsto let na enakih zneskih ki juh siceršnjemu /višrvaniu stroškov zdravstvenega varstva. Po lani sprejetem sporazumu, ki je nekoliko tudi raztegnil listo participacije, pa je potrebno vsako leto tudi zneske osebnega prispevka za zdravstvene storil 'e prilagajati višanju stroškov. Na tak način se je seveda mogoče izogniti ohčutnejšemu zvišanju participacije, ki vsaj po lanskih izkušnjah sodeč, nikoli ne more naletel i na vesel sprejem. Čeprav doslej participacija uporabnika zdravstvenega varstva v primerih, ko je moral prispevati k zdravstveni storitvi, ni občutneje udarila po žepu, razen morda za zobozdravstvene storitve, tudi nova povišana participacija ne bo ogrožala finančne sposobnosti večine uporabnikov zdravstvenega varstva. Tako bo na primer po predlogu prispevek za zdravilo na recept 20 din. prvi pregled v splošni ambulanti 25 din. prvi obisk zdravnika na domu 70 din. prvi pregled pri specialistu 70 din itd. Seveda pa bodo tako uporabniki kot izvajalci v občinskih zdravstvenih skupnostih razpravljali o tem. ali bo takšna participacija ogrožala posamezne skupine prebivalstva .ili ne. Logično pa je. da bodo na primer kronični bolniki pla- čevali participacijo za zdravila na recept t kot že doslej seveda) in da bo tak strošek vsaj za nekatere kar občuten. Ob tem bi kazalo razrr sliti na osnovi sedanjih izkušenj, ali e bil dosedanji obseg uporabnikov zdravstvenega varstva, ki so bili oproščeni participacije, premajhen ali pa nasprotno preširok. Naročnik: 2. STRM _ Torek, 30. januarja Čestitke Edvardu Kardelju V soboto dopoldne so člana predsedstva SFRJ in predsedstva C K ZKJ Edvarda Kardelja obiska/i sekte tar predsedstva C K ZKJ Stane Dola ne ter najvišji predstavniki s/oi renskega družbenopolitičnega žil 'l je nja; Sergej Kraigher. France Popit, Milan Kučan. dr. Anton Vratuša. Mitja Ribi čič. Vinko Hafner in Jane: Vipotnik. Čestitali smo mu k 69Jetnici življenja. Prav tako so Edvarda Kardelja v soboto obiskali podpredsed nik predsedstva SFRJ Fadil Hoxha, predsedujoči v pred-sedsti'u Branko Mikulič. predsednik izvršnega sveta Veselin Djuranovie in predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Todo Kur tović. Hrvati se boje cen Na Hrvaškem se zavedajo, da je potrebno računati z do-kajšnjimi težavami v boju zoper pretirano rast cen v letošnjem letu. Za hrvatsko gospodarstvo je značilna slaba akumulacijska in reprodukcijska sposobnost, nizka stopnja delovne storilnosti, povečane zaloge dokončanih izdelkov in izpraznjene zaloge surovin in delov. Glede na to. da so da/a tve za splošno in skupno porabo visoke in na to. da se osebni dohodki gibljejo do kaj po svoje, se stroški proizvodnje neprestano povečujejo. Vse to pa pritiska na rast cen. 9 Golfi razprodani: V prvi polovici letošnjega leta Tovarna avtomobilov Sarajevo ne bo več sprejc mala vplačil za golfe. ker je letošnja proizvodnja že razprodana. V TAS bodo letos naredi/i lf% tisoč golfov. od tega jih bo 8.100 z dvojnimi vrati. 1900 s štirimi, sestavi/i pa bodo tudi 4.200 golfov z dizlovim motorjem. Letos bodo naredili tudi 750 golfov s 70 KM TAS letos ni uspel dobaviti 2.00() golfov. ki so jih kupci lani vplačali v Sarajevu, zato bodo ti kupci imeli prednost pred drugimi plačniki. Boljša založenost Turistični kraji v Jugoslaviji bodo letos bolje založeni z mesom m drugimi živili kot lani. Takšno sptidbiu/no ovc no je bilo slišati na seji izvršnega odbora splošnega združenja turističnega g<> spitdarstva Jugoslavije, ki sn se je udeležili tudi predstav-ni hi ustreznih združenj za kmetijstvo in živilsko nulu strijo ter trgovino, kakor tudi , Ravniki sklada za po speševo nje živinoreje. izobrazba o delu Zvezni komite za delo. zdravstvo in socialno varstvo je posvetil na zadnji seji . največ pozornosti osnutku j družben* ga dogovitra o pri j znavanju tUmkm*ne izohraz-j be, ki so si jo jugoslovanski delavci pridobili med delom Osnutek dogovora pravza I prav urai nava način, s katerim bi s. dalo preverjati /n priznava? strokovno znanje oziroma ob praktičrnrn delu pridobijf no usposobljenost za opravljanje določenega dela ali naloge. Eden o J na menov takšnega priznavanja ie olajšati zaposlovanje ti sttm h >dem. ki so se usposo bili a praktičnem delu. K<»t /c bila poudarjeno, to v no benem primeru rte more nadoi. jstiti strokoime U obraz \. pridobljene z red rvn šolanjem Spomenik slovenskim Jesenice vojnim dobrovoljcem Na Dvornem trgu v Ljubljani bo spominsko obeležje upodabljalo dogodke na frontah v letih od 1912 do 1921 — Danes živi le še okrog 40 slovenskih vojnih dobrovoljcev, ki so stari nad 80 let Ze pred drugo svetovno vojno je bilo po Jugoslaviji lf» spomenikov oziroma obeležij, posvećenih vojnim dobrovoljcem, v raznih krajih pa tudi več spominskih plošč. Nekaj je bilo med vojno uničenih. Vendar pa v Sloveniji razen nekaj spominskih plošč in kamniškega spomenika, ki upodablja generala Maistra, še do danes nismo dobili spominskega obeležja, ki bi bilo posvečeno slovenskim vojnim dobrovoljcem, ki jih pravopis po novem imenuje prostovoljce, čeprav je v ustavi in drugih dokumentih ohranjeno staro, že uveljavljeno ime. Mestna konferenca SZDL Ljubljana že dalj časa vodi akcijo za postavitev spominskega obeležja, ki bo nosilo ime: Slovenskim vojnim prostovoljcem — borcem za osvoboditev, združitev in enakopravnost jugoslovanskih narodov v letih od 1912 do 1921. Pobuda je izšla pri Društvu slovenskih vojnih dobrovoljcev. ki ima svoj sedež v Ljubljani, njegovi člani pa po letu 1945 prebivajo v 57 slovenskih občinah. Spomenik bo stal na Dvornem trgu v Ljubljani. Vključen bo torej v utrip mestnega javnega življenja, hkrati pa bo imel »mir« pred motornim prometom in ne bo v napoto pri prečkanju trga. Za njim se bo odprl pogled na ljubljanski grad. kar mu bo dajalo še poseben čar. Dvorni trg nudi tudi dovolj prostora za slovesnosti, kakor tudi za dnevno zbiranje ljudi. Projekt za spomenik je že izdelan, likovne rešitve spomenika pa se je lotil kipar Janez Boljka. Stroški za postavitev in za najnujnejšo ureditev spomenika bodo predvidoma znašali 1 milijon dinarjev. Gradbeni odbor je do konca meseca novembra v preteklem letu zbral 181.267 dinarjev. Poleg ljubljanskih občin, ki bodo posebej podprle postavitev spomenika, naj bi se v akcijo vključile tudi druge slovenske občine, zlasti iz ljubljanske regije- Vsekakor pa bo treba z akcijo pohiteti, da bi vsaj tistih štirideset slovenskih vojnih dobrovoljcev. ki še živijo in so stari nad 80 let. dočakalo odkritje spomenika. V Sloveniji je evidentiranih 548 vojnih dobrovoljcev iz 57 občin, za okrog 1.450 dobrovoljcev pa ni podatkov, ker se je arhiv med okupacijo izgubil. Starejši med njimi so namreč po osvoboditvi kmalu umirali, saj so bili stari že nad 60 let. Preko 2.000 slovenskih mož se je torej borilo na raznih frontah v letih od 1912 do 1921. Svoje revolucionarne tradicije so se zavedali tudi ob ustanovitvi Osvobodilne fronte leta 1941 in so se ji priključili, večina pa je tudi aktivno sodelovala v narodnoosvobodilni vojni. M. Volčjak Seminarji za člane poravnalnih in potrošniških svetov Škofja Loka - Da bi na novo osnovani poravnalni in potrošniški sveti v krajevnih skupnostih bolje Konferenca pred vrati Programsko volilno konferenco, ki bo v torek. ."tO. januarja, popoldne, bo Občinska konferenca ZSMS Kranj posvetila predvsem problemom mladih v združenem delu. Poleg kadrovskih sprememb, ki bodo predsedstvo skrčile in ga tako operativno usposobile, se bodo lotili predvsem vloge mladega delavca kot člana ZSMS v samoupravljanju, uresničevanju zakona o združenem delu. pa tudi reševanja stanovanjskega problema D. Z »Mladino« razširiti med srednješolce »Mladina«, po svoji siceršnji vsebinski usmerjenosti še vedno ni povsem mladinski list Predvsem mladini v šolah Be m tak.> blizu. kakor bi i i m moral biti po svoji zasnovi. Zato je predsedstvo republiške konference ZSMS i, i *vuji seji 17. ianuria mod (burom pomembni mi Sklepi spre telo Ittdi načelo >» raz širitvi tednik,t med srednješoh-e Le-to naj bi temeljilo na mentorstvu pedagogov, katerih naloga je pnbh ž?m časopis dijakom - predvsem kot pripomoček pri delu v mladinski organizaciji, izvenšolskih dejavnostih in dodat mu i/obraze* an ju. Preds»-dsi \.. i, o< «>nicval«> ludi vsebinsko iti grafično podobo tedni ka \ pretekfc*o< letu tei postavilo izhodišča za njegovo letošnje oblikovan je. D Ž Mladinska delegacija \ Tržiču Tržič - Danes bodo trži^k' mladinec- (■'..!. !i člani sekretariata predsedstva republiške konference ZSMS in predsednik medobčinskima sveta ZSMS za (loterijsko, da bi se seznanili z njihovim delom in nalogami p<> kongresih Tako se bodo ob 8. uri pogovarjali s člani koordina čilskega odbora za usklajevanje družbenopolitične aktivnosti v trži-ški občini, ob in uri s člani izvršnega odbora Mladinskima gledališča, ob 14. uri z mladimi iz Pekove temeljne organizacije Obutev m ob 1(5. uri s člani osnovne organizacije ZSMS Tržič-mesto. drevi ob IM uri pa bodo s prisotnostjo na seji predsedstva obč|nske konferenc? zaključili svoj olusk pri mladih TrŽičanih II -I. zaživeli, bodo v škofjeloški občini pripravili seminarje za izvoljene člane Poravnalni sveti so bili oblikovani v vseh krajevnih skupnostih in zajemajo skupno liri članov. Zarije bodo v februarju v štirih krajih občine potekali seminarji, ki bodo orisali pomen in vlogo poravnalnih svetov ter rednih in samoupravnih sodišč, praktično prikazali postopek pred poravnalnim svetom, sodelovali pa bodo tudi strokovnjaki, ki bodo osvetlili vzroke, ki običajno privedejo do sporov Potrošniški sveti so bili doslej osnovani v 14 krajevnih skupnostih Manjše, odmaknjene krajevne skupnosti, kr nimajo oskrbovalne mrež«' jih namreč ne nameravalo ustanoviti. Te na i bi imele delegatsko mesto pri krajevnih skupnostih, s katerimi se povezujem na tem področni Seminarja bosta potekala v dveh krajih občine, program pa b«> pripravila komisna. ki jo je predlagal iniciativni odbor za formiranje potrošniških svetov. M V Izobraževanje delegatov Kranj — Zavarovalno skupnost Triglav kot Samostojno samoupravno skupnost upravljajo zavarovanci sami pr«'k >voiih delegatov Glede na široko področje pravic in dolžnosti, ki jih pn tem imajo, je delovna skupnost Zavarovali!«- skupnosti Triglav. (ioM-njsk«- območne skuj) nosti Kranj pripravila seminar za \si' delegate zborov vseh petih temeljnih rizičnih skupnosti industrijskih zavarovani. kmetijskih zavarovanj, komunalnih in družbenih dejavnosti, prometnih i«t osebnih zavarovani Seminarja se je udeležilo nkrog 7 samoupravni Ofgani/iratiosti v Zavarovalni skuti n«)sti Triglav. <» osnovnih značil nostih zavarovanja m njegovega uresničevanja t«o <» vlogi delegatom pri oblikovan m m porabi zavarovalnih šredateA let uporabi začasno nroslib zavarovalnih riredslet v arov .dni skupnost i Triglav A Zupan Obveznice za politično šolo Kamnik - Tudi kamniški komu nisti so .se odločili, da s prostovoljnimi prispevki zbirajo sredstva /a gradnjo politične šole .Josipa Bro za-Tita v Kumrovcu. P«> orientacij skem predračunu bo gradnja veljata okrog 145.000.otH) dinarjev, od tega naj bi v Sloveniji /brali 9.500 < HM) d i narjev Vse osnovne organi, m- •• Zve/«- komunistov Kamnik bodo zbiral«- prostovoljne prispevke \ obliki obvezni« javnih posonl m sicer kupon«-, ki zajiadcjo v pl. 'do •. letu 1979 V torek, 30. januarja, se bo ob 10. uri sestal izvršni svet, drugim obravnaval «>snutek programa dela izvršnega sveta v let letu. osnutek proračuna jeseniške občine za 1979. leto, osnutek o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Jesenice za 1981 -19&5 ter dolgoročnega plana od 1986. do 1995. leta, osni benega dogovora o ukrepih za uresničevanje politike cen pi _ storitev v SR Sloveniji v 1979. letu, predlog analize o lanskoletna poslovanju v jeseniški občini in mnenje k poročilu o uresničen družbenega dogovora za izvajanje kadrovske politike v jeseniških Člani občinske konference Zveze komunistov Slovenije z Jet bodo na seji ob 17. uri razpravljali o aktivnosti Zveze komunisv razpravah ob sprejemu sklepnih računov v temeljnih in delovnih s nizacijah ter sprejeli program občinske konference za spremljanje k ničevanja zakona o združenem delu. V torek ob 16. uri pa bo seja družbenopolitičnega zbora ic občinske skupščine. Na njej bodo delegati razpravljali o dokaj, nem dnevnem redu. poleg ostalega tudi o predlogu delovnega fl* vseh zborov občinske skupščine v prvem polletju letošnjega let«-* združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa se bosta sestala t> tek, 1. februarja, ob 16. uri. (S) KRANJ V četrtek. 25. januarja, je bila v Kranju 19. seja predsedstvacf-ske konference SZDL. Člani predsedstva in gostje so obravnavat' blematiko družbene samozaščite in varnosti v cestnem prometu kr ske občine, organiziranost SZDL v občini in socialno ter drugo pr* matiko žena v združenem delu. V sredo se je pri občinski konferenci sestala komisija za drat samozaščito in razen problematike varnosti v cestnem prometi pravi,a o akcijah »Paket 84* in »Nič nas ne sme presenetiti«. Ni* bilo govora tudi o drugih nalogah pri varnosti in družbeni samot* -* RADOVLJICA Danes, v torek. 30. januarja, bo redna seja sveta občim Zveze sindikatov Radovljica, na kateri bodo razpravljali o . programu dela občinskega sveta za letos, o realizaciji prograi prvem tromesečju. o akciji zaključnih računov, o rebalansu za lani, razrešili pa bodo dosedanjega predsednika in izvolil predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica. D. S iskeo o ako? rami * J pront olili ne ŠKOFJA LOKA Danes, ob 12. uri bo 2. seja skupščine samoupravne startov« skupnosti Škofja Loka. Sprejeli bodo program dela skupščin*. s vanjske skupnosti, aneks k samoupravnemu sporazumu o izW sredstev za stanovanjsko izgradnjo v občini, obravnavali poroČJk valorizaciji vrednosti stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v oW določili stopnjo amortizacije za lani in letos. Jutri, ob 12. uri. bo skupna seja sveta za informiranje pr SZDL Skofja Loka in komisije za propagando in informiranje* ZKS.Škofja Loka. Obravnavali bodo program informiranja v SI ški občini in programsko zasnovo in razvoj Glasa. -Ji TRŽIČ ——— Smo v obdobju priprav na volitve v občinsko konferenco SZT njene organe. Pripraviti je treba vse dokumente in se dogovoriti, bo v naslednji mandatni dobi občinska konferenca prek svojih ort in delegatov v njih uspešno nadaljevala začrtano pot izgradnje* upravnega socialističnega razvoja. Predsednik občinske konfr SZDL v Tržiču zato sklicuje posvet aktivistov SZDL v krajeva* ferencah. ki bo danes ob 17. uri v veliki sejni sobi skupščine obče dnevni red posveta predlaga: dogovor in uskladitev programa if polovico 1979. leta, metoda dela krajevnih konferenc SZDL in a* odborov v povezavi z občinsko konferenco in njenimi organi t* prava in sprejem zaključkov v zvezi z dokumenti občinske koaft* SZDL H Bližnje naloge brigadirje Do poletnih mesecev, k«> ae bodo mladi ponovno spopadli s kubiki, ni več daleč in center za mladinske delovne akcije v Kranju že načrtuje program svojega dela V januarju je *tab teritorialne obrambe organiziral pohod Po poteh partizanske Jelovice, ki so se ga udeležili tudi brigadirji, pomenil p« je prvi ktu-ak^ k pripravam na mladinske delovne akcije Ze v februarju namreč načrtujejo evi-den tira nje brigadirjev. Zakaj tako zgodaj'' ljetos mora center za M DA oblikovati tri brigad«' s 155 briga dirji Vaako let«> se pojavljalo problemi z udeležbo mladih i/ združe nega «l«la v brigadah, delavski sv«H jtlil namreč neradi odobril«* izr«'d«'ii dopust, poaebno <«• s«» prepozno oh veVeni Zato leto* ž«- v najsgodnej ftih mesecih načrtujem sodelovanje na MDA. da junija in julija n«' bo neprijetnih presenečenj. k«> naj bi se hzično m akcijsko pripravljeni ter čim bolj kadrovsko okrepi jeni od pravili na akci i<- Kam bo ndŠla kranjska brigada v letošnjem letu? V drugi Isrrteni ho Štirideset brigadirje* kreriflo na Kozjansko. kjer ar- b«»«l«» borili t /emlio skupaj f ravensko hrigado, dvema hrvatskima udeleženkama in / vojaki. Tudi \ Istro odhajata J drugi izmeni, brigado pa •>«> z, drugič formirala i>anovna« organieacua ZSMS Preddvor, ki ne je * ,v,n i/kazala /«• lam Petdeset brigadirjev ho odšlo na zvezno nkcij«» S južno Srbijo. p«'tnaisi najzaslužnejših mladincev pn ho Kodelovalo \ brigadi pobratenih mest Krama Banja l.uk«-. Rilole in !i«'»« «-g'»m'i-''1 K«»t v pripravo na ««• akcije ,,,M, bi se brigad«- lotile ludi U.kalo«- netovne akcije Sprva so načrtovali p..m«M pn gradnji mladinskega doma » Straftišču roda Tržiča ni letos zbrali sami in* znebili vzdevka dopolnjevs* čine. Načrtujejo namreč, da*' proračunu nateklo 25.772$q jev. kar j«' za d«>bre štiri mih** \ ■J ,....... s ge ne bi smele pi>* dstotkov, kot t,- i r mini*' ko so prvič uspeli < nadomestiti g jas k.M lani porab« bridki Izvrsni svet skiifiščine 4100«»* razpravljal «> predlogu u * proračunskih sredstev. Menil »stare« nalog«1 ne bi x,-č kot 15 odstotkov, kot to J ,l,.va tudi republiški zakon *; ko ic bilo treba nekatere m ir.-b«. na primer pri^p^,^ ,-msko javno tožilstvo, obč*^ ,|,s.,V m s.nbšče združer,^ Kranju, više ovrednotit, bi za delavnost «>rgaiUn političnih skupnosti oddv, I . 1: niilnonov dinarje\ a 110..1 Ijudsk« obrambe in "t1^ siaba za teritorialno obrati milijona, za n^ rije skoraj nriliiort ^ * komunalno dejavnost /a samoupra> kraievnih skupnosti 1111^^« remljenost. Tiskala ga bo tiskarna *^ .elavske univerze Tomo Brejc, teh-*^ Vno urejali pa sami člani dosedanjega uredništva pod vodstvom teh-^N*čne urednice Mojce Kunstelj. fc^^avna vrlina tiskanja bo zunanja ^^ivlačnost, ki bo prav gotovo pri-gnila več bralcev kot pa prejšnja »delegatsko« neprivlačna oblika, druga prednost pa zvišana naklada, ki bo »Naprej!« ponesla med široko občinstvo, ne le do vodstev osnovnih organizacij ZSMS. V tako spremenjeni obliki — ob fotografiji, privlačnih risbah in karikaturi — se bo izrazila tudi dopolnjena vsebina. Kot že ves čas doslej si bo časopis prizadeval ohraniti stik s tekočo mladinr.ko problematiko, spremljal bo delo kranjske mladine, kritično tehtal vprašanja na vseh področjih družbene dejavnosti . . . Prva številka bo prinesla podlistek o zgodovini SKOJ. priloga na štirih straneh se bo lotila problema klubov OZN, stalne rubrike se bodo lotevale najnovejših vprašanj, priloga Literarna sozvočja pa bo še naprej skrbela za popularizacijo del mladih pesnikov in pisateljev. Poleg polemično kritično zasnovanega mesečnika »Naprej« pa bodo za sprotno in dosledno obveščenost mladinskih aktivistov še naprej izhajale informacije pod starim praktičnim naslovom Info OK ZSMS Kranj, ki bodo vsebovala predvsem stališča in sklepe sestankov, zaključke razprav, pojavila pa se bo tudi rubrika vprašanj, kjer bodo mladinci dobili odgovore na vprašanja. I). Z malnih standardih življenjskih in kulturnih pogojev pri zaposlovanju delavcev, ki ga precej organizacij združenega dela še ni podpisalo, ter na sodelovanje v pripravah na volilno konferenco SZDL. V drugi polovici leta bodo med drugimi prišle na vrsto naloge: obravnava problematike zaposlovanja v tržiški občini, priprave na občne zbore osnovnih organizacij Zveze sindikatov, priprave na izdelavo srednjeročnih planov, uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, uresničevanje programa usmerjenega izobraževanja, kadrovske in štipendijske politike in mnogo drugih. H. Jelovčan Borci o svojem delu Radovljica — Predsedstvo občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV iz Radovljice je v petek. 26. januarja, na svoji seji obravnavalo predlog akcijskega programa občinskega odbora in vseh komisij za letošnje leto. Predloženi program so sestavili na podlagi stališč partijskih kongresov. 5. seje skupščine Zveze združenj borcev NOV Slovenije in 8. kongresa ZZB NOV Jugoslavije. Upoštevali pa so tudi izhodišča, ki jih je občinski odbor sprejel na decembrskem zasedanju. Prednostne naloge, ki so jih zapisali v programu, bodo letos predvsem v krepitvi družbenopolitične vloge borčevske organizacije v krajevnih skupnostih in občini, v povezovanju z osnovnimi organizacijami Zveze komunistov. Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine ter krajevnimi konferencami Socialistične zveze pri uveljavljanju samoupravnih in delegatskih odnosov, zlasti pa na področju priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ohranjevanja izročil narodnoosvobodilne borbe ter stalne skrbi za zdravstveno in socialno zaščito borcev. Letos si bodo še posebej prizadevali za večjo aktivnost borcev v krajevni samoupravi, za zbiranje dokumentarnega gradiva in pisanje zgodovinskih kronik, za varstvo spomenikov narodnoosvobodilne borbe, predvsem pa za obnavljanje obeležij v Bohinju in Radovni. Več pozornosti bodo posvetili tudi organizacijskemu povezovanju domicilnih enot ter sodelovanju pri organizaciji pomembnih jubilejnih prireditev, zlasti letošnje proslave v Bohinju. J. R. Lanski rezultati napotilo za letos 2e leta dajejo sindikati poudarek zaključnim računom, kot analizi, ki naj pokaže, katerim nepravilnostim in napakam se kaže v prihodnje ogibati, da bi bil poslovni rezultat boljši. S te strani letošnji poziv sindikatov za temeljitejšo obravnavo zaključnih računov ni nič novega. Vendar pa je novost v tem, da je v letošnjem pozivu zahteva, naj se zaključni računi obravnavajo prej, kot bodo dokončno izračunani z vsemi 150 in več podatki. V razpravo morajo priti osnovne analize gospodarjenja z višino prihodka, dohodka in delitvijo čistega dohodka. Se pravi, da sindikati zahtevajo, da se letos spremeni vsebina razprav. Če bo akcija tekla tako kot je dogovorjeno, se bo namreč prvič zgodilo, da bodo delavci obravnavali vae v zvezi s pridobivanjem prihodka, stroški v TOZD, dohodkom in delitvijo čistega dohodka. Torej ne bodo govorili le o tem, koliko so ustvarili, temveč tudi o tem kako so ustvarjali, kaj vse je vplivalo na poslovni uspeh, kakšna je bila produktivnost, koliko delavcev so zaposlili in koliko so cene vplivale na rezultate gospodarjenja in koliko je bilo dejanskega več ustvarjenega z več dela, novimi naložbami in boljšo tehnologijo. Pogovorili naj bi se tudi o tem, koliko so dali za razne pogodbene obveznosti, koliko so investirali in kaj so te investicije prinesle in tudi o tem, koliko so dali za interesne skupnosti in kako slednje uresničujejo svoje programe. Vse te informacije, temeljito soočene z načrtom za letos, vse skupaj pa s srednjeročnim načrtom, lahko šele vse skupaj ustvarijo sliko o gospodarjenju in dajo tudi možnost za odločitve. Delavci se morajo namreč na teh predhodnih razpravah odločiti, koliko bodo investirali in koliko delili, skratka pregledati, če je bil letni načrt, ki so ga sprejeli, realno zastavljen. Tako zastavljena aktivnost je veliko obsežnejša in zahtevnejša v primerjavi s podobnimi doslej. Hkrati pa je priprava na izdelavo planov za prihodnje leto in za oceno gospodarjenja v srednjeročnem obdobju. Konec leta naj bi namreč razpravo o letošnjem poslovanju in načrtih za prihodnje leto zastavili skupaj. L. Bogataj Presegli zaprtost krajevnih konferenc V tem tednu zadnje volilne konference v krajevnih organizacijah socialistične zveze — Pomladitev vodstev in večje število uličnih in vaških odborov — Tesna povezanost z organi krajevnih skupnosti Skofja Loka — Potek oblikovanja novih, delegatsko zasnovanih krajevnih konferenc SZDL spremljajo prve ocene. V Skofji Loki ugotavljajo, da volitve potekajo dobro in da so storjeni pomembni koraki pri frontnem organiziranju krajevnih konferenc SZDL, s čimer se bo socialistična zveza še bolj zbližala s krajanom. Volilne konference so že bile v 17 krajevnih organizacijah SZDL. V tem tednu se bodo zvrstile še v treh večjih krajevnih skupnostih: v Skofji Loki, ki bo imela tri krajevne Široka organiziranost ^)cena že ta teden razpravo o zaključnih računih se morajo poleg ^ndikatov vključiti tudi OO ZKS in ZSMS -Razprava po sindikalnih skupinah samoupravljanje je tesno poveza-z odgovornostjo, saj brez odgo-^~rnih odločitev ne more biti ne ^ brega gospodarjenja, niti dobrih plovnih uspehov. Zato so se sin-^ati letos odločili, da bodo v vseh in OZD zahtevali temeljito pljučnih računov. Ne zato, da bi ^°tavljali za nazaj, kaj ni bilo prav. *nveč zato, da bi na izkušnjah ^^teklega leta letos bolje delali in ^ ^Podarili. Razprava o zaključnih ^unih je bila tudi osrednja tema •sčetrkovem posvetu predsednikov ^NS v škofjeloški občini, ki sta ga V^j'a predsednik in sekretarka ;?nskega sveta ZSS Janez Thaler Bandelj. ^ogovorili so se, da bodo osnovne d i rek - da že ^hodnji teden pripravijo razum-'o analizo gospodarjenja, v zapisano, kako je s priho t^anizacije zahtevale od *jev in strokovnih služb. kateri dkom, dohodek in čisti morajo biti v l^lizi podatki o uvozu in izvozu. *°gah, zaposlovanju, izgubah, če tudi program odpravljanja pri-i^njkljaja oziroma ukrepov sana-frav tako mora biti v analizi °či!o o investicijah in uresniče- nja se razporeja tiodek. Hkrati vanju letnega in srednjerot nega plana. O tem naj bi najprej razpravljali politični aktivi v tovarnah, potem pa naj bi razprava tekla po sindikalnih skupinah oziroma zborih delavcev. Analize poslovanja in gospodarstva naj bi v škofjeloških TOŽI) pripravili do 3. februarja in takoj naj jih obravnavajo politični aktivi. Od 5. do 20. februarja naj analize obravnavajo v osnovnih organizacijah oziroma po sindikalnih skupinah oziroma zborih delavcev. V te razprave se morajo poleg sindikatov vključiti tudi osnovne organizacije ZKS in ZSMS. Med tem bo tudi seja občinskega sveta ZSS Skofja Loka, na kateri bodo pregledali, kako akcija poteka in tudi zadolžili člane sveta, da bodo spremljali razpravo v posameznih organizacijah. Do konca meseca bo občinski svet pripravil poročilo o poteku akcije. Do srede marca bo že izdelana analiza gospodarskih gibanj v občini; hkrati z analizo aktivnosti sindikata ob razpravah o zaključnih računih. Aprila bo omenjeno analizo obravnavala tudi občinska skupščina. L. Bogata j KRANJ - Na občinski konferenci so pripravili gradivo o organiziranosti Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini. Obravnavana je organizacija SZDL v manjših in večjih krajevnih skupnostih ter organiziranost SZDL na občinski ravni. Zadnje volitve v krajevne konference SZDL so pokazale, da so se nekatere manjše krajevne skupnosti odločile, da bodo konference sestavljali vsi prebivalci krajevne skupnosti. Na konferencah so bila izvoljena predsedstva ali izvršni odbori, v katerih so delegati občanov po krajevnem načelu, delegati družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti, delegati sindikata in delegati društev in družbenih organizacij. V večjih krajevnih skupnostih pa je konferenca SZDL voljen organ. V njej so delegati krajanov, organiziranih v vaških, uličnih, četrtnih ali stanovanjskih odborih in hišnih svetih, delegati družbenopolitičnih organizacij in sveta krajevne skupnosti, delegati osnovnih organizacij sindikata iz temeljnih organizacij, ki so na območju občine ali so v njih krajani zaposleni, in delegati družbenih organizacij in društev. V nekaterih večjih krajevnih skupnostih so izvolili tudi frontno sestavljeno predsedstvo konference in prav tako sestavljeni izvršni odbor kot izvršilni organ. Že dosedanje delovanje socialistične zveze je utrdilo prepričanje o nujnosti oblikovanja sekcij, koordinacijskih odborov in komisij krajevnih konferenc SZDL. Sekcije so organi za poli- tično usklajevanje stališč do posameznih družbenih problemov, kar je' osnova delegatskemu odločanju. Sestava je frontna, ne bi pa smeli manjkati delegati interesnih skupnosti in posamezniki, ki poznajo določena področja. Koordinacijski odbori so operativni organi. Vsaj tri bo morala imeti vsaka krajevna konferenca: za kadrovska vprašanja, za društva in družbene organizacije in za proslave ter prireditve. Tudi komisije so operativnega značaja. Nova organiziranost socialistične zveze daje tudi na občinski ravni nove organizacijske in vsebinske kvalitete. V občinski konferenci naj bi bilo 90 delegatov, izbranih frontno, kar velja tudi za predsedstvo, sestavljeno iz najodgovornejših predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine, razen njih pa naj bi bili člani tudi predsedniki nekaterih organov konference, ki bi se vključevali po potrebi glede na obravnavano problematiko. Frontno načelo je osnova tudi pri oblikovanju izvršnega odbora. Občinska konferenca SZDL Kranj naj bi imela nad 10 najrazličnejših svetov in za skoraj vsako področje družbenega in gospodarskega življenja tudi koordinacijske odbore, sestavljene kar se da široko. P.o potrebi pa bo mogoče oblikovati tudi komisije. Naloge vsakega organa bodo opredeljene v poslovniku, ki morajo biti nared do oblikovanja občinske konference in njenih organov. J. Košnjek organizacije SZDL, v Zireh in v Železnikih. Nove krajevne konference SZDL bodo tako realno osnovane do srede meseca februarja. Torej ne bo večjih odstopanj od zastavljenega programa oziroma rokovnika, saj bo volilna akcija predvidoma končana s polmesečno zakasnitvijo. Ob tem je seveda treba vedeti, da so v Skofji Loki s pripravami na volitve začeli malce pozno. Zato pa so bile priprave na volitve toliko temeljitejše, zlasti široko zasnovano predkandidacijsko delovanje. Prvi uspehi so že vidni. Izrazita je pomladitev in večje število članov zveze komunistov. Zelo veliko je število novih kandidatov za krajevne konference in za predsedstva, vsi predsedniki krajevnih konferenc, ki so predlagani ali izvoljeni, pa so novi. Starejša generacija aktivistov si bo torej lahko privoščila malce oddiha, čeprav bo njihova pomoč, obogatena z izkušnjami, še vedno neprecenljiva. Povečuje se število vaških, uličnih in odborov naselij. Zanimiv je podatek za krajevno organizacijo SZDL Žiri, kjer bo sedem odborov, namesto dosedanjih štirih in za krajevno organizacijo SZDL Skofja Loka, kjer bo število odborov poraslo od sedem na štirinajst. Sprejeti programi dela dajejo poleg poudarka vaških in uličnih odborov pomen tudi večjemu vplivu na odločitve oziroma oblikovanje politike razvoja v krajevni skupnosti in večji povezavi s sveti in skupščinami krajevnih skupnosti. Poleg delegiranja vseh družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti bo za frontno organiziranost socialistične zveze zelo pomembna tudi udeležba predsednika sveta ali skupščine krajevne skupnosti, saj bo že to dejstvo tesneje zbližalo socialistično zvezo z življenjem in delom v krajevni skupnosti. Hkrati pa teko tudi priprave za izvolitev in konstituiranje nove občinske konference SZDL. Ta bo štela 55 članov, ki bodo imeli fleksibilni mandat. Svet za organiziranost in kadrovsko politiko pri občinski konferenci SZDL stalno spremlja potek evidentiranja kandidatov pri krajevnih organizacijah SZDL in je že pripravil predlog evidentiranih možnih kandidatov za konference SZDL. Predvidoma bo nova občinska konferenca SZDL konstituirana do konca meseca aprila. M. Volčjak O LAS4.STRAN. Grešni kozel ni industrija Torek, 30. januarja iif Polemika o šibki razvitosti telefonskega omrežja v državi se v javnih občilih nenehno pogreva, pri čemer služi za osnovo izračun, da smo v poprečju s 7,8 telefonov na sto prebivalcev na predzadnjem mestu evropske lestvice. Vsekakor je slednji podatek nesporen, vendar pa grešni kozel — povzročitelj te telefonski zaostalosti — ni pravi. Cesto se namreč omenja ali previdno samo namiguje, da je naša industrija vse premalo storila za razvoj telefonskega omrežja, zlasti s tem, da ni povezana oziroma, da ne uporablja enotnega (mišljeno klasičnega) sistema. Prvo sploh ni res, drugo — o klasičnih sistemih pa je kratkovidno, saj ne upošteva nujnega tehnološkega razvoja. Jugoslovanska industrija telekomunikacijske opreme — konkretno telefonija v Iskri — sodi v sam vrh evropske proizvodnje, čerpav se ne more pohvaliti na terenu z blesteč i m i poprečki v javnem omrežju, kot npr. Švedska, ki ima 69 telefnov na sto prebivalcev. Vzrok za tako šibko omrežje pri nas je isti, kot pri avtomobilskih cestah, železnici in morda še kje drugod: dejavnosti se niso vzporedno razvijale s splošnim razvojem pri nas. S tem so zaostale in ni sredstva, ki bi na hitro ali celo čez noč popravil zamujeno in nas uvrstil v telefo- niji vsaj tja v sredino evropske lestvice. Iskra je že pred leti pri presoji razvoja telefonskih sistemov krenila v pravo smer. Predvsem se je pogumno zavzela za novo najmodernejšo tehnologijo, čeprav takrat še ni bila dovolj preizkušena in sploh ni premogla pomembnih referenc. Le v Belgiji je poskusno delovala ena me-taconta in druga v Avstraliji. Povsod drugje so bile te. kot jim sedaj pravimo »kvazi elektronske centrale«, še na stopnji raziskav. Danes se Iskra lahko pohvali s celotno družino metacont, ki jih je razvila na temelju osnovnega licenčnega sistema. Pri inženiring poslih je dobila zvrhano mero praktičnih izkušenj, ki so v razvojnem smislu ogromno pripomogle, da je sistem sedaj do kraja izdelan, brezhiben in zmožen tudi prodaje na svetovno tržišče. Lep primer je velika mednarodna centrala v Moskvi, ki jo sedaj dokončujejo. Po začetni opreznosti in omahljivosti, ki je bila hitro odpravljena z vrsto brezhibno delujočih tranzitnih elektronskih central v našem telefonskem omrežju, se posamezne PTT podjetja sedaj vedno bolj odločajo za sistem metaconta. Jeziček na tehtnici za elektronski ali klasični »crossbar« sistem pa se prevesi sedaj v prid ene ali druge samo še zaradi razpoložljivih sredstev. Toda tudi tod veljajo ugodnosti kreditiranja. Poglejmo zadnji primer: Kranjska Iskra in delovna organizacija za PTT promet Goraž- Iskrina metaconta v Ljubljani de (sozd PTT prometa Sarajevo) sta sklenili dogovor o novi meta-conti 10 C za Fočo. Elektronska centrala bo vozliščne vrste in bo imela 3000 telefonskih priključkov in 208 prenosnikov. Povezovala bo 12 končnih central, navzgor pa bo vključena v glavno centralo Goražde, ki bo prav tako sistema metaconta. Centralo bosta krmilila in nadzorovala dva elektronska računalnika, poleg tega bo računalnik izpisoval tudi tarifne podatke za obračun naročnikom. Celotna elektronska centrala bo veljala 23 milijonov dinarjev. V vrednosti so zajeti projekt, izdelava opreme, rezervni deli z orodjem in inštrumenti, montažna dela, preizkušanje, tehnični prevzem in vključitev v javni promet — torej celoten inženiring del. Vsa dela bodo končana v roku 22 mesecev od dneva podpisa pogodbe. Centralo bo Iskra kreditirala v vrednosti 70 odstotkov od celotnega zneska. Prva anuiteta zapade 180 dni po tehničnem prevzemu in vključevanju elektronske centrale v javni promet, seveda pa so pri tem neizogibne običajne obresti, saj mora Iskra prav tako najeti kredite in plačevati zanje ustrezne obresti. Pospešen telefonski razvoj telefonskega omrežja v naši državi torej ni odvisen od industrije, marveč od drugih dejavnikov. Še največ od uspešnega združevanja sredstev, dolgoročnega načrtnega in skladnega razvoja celotnih telekomunikacij, upoštevajoč pri tem dejanske razmere na posameznih območjih. »Kvazi elektronski sistem« pa se je v teh letih pri nas in v svetu tako uveljavil, da so odpadli sleherni pomisleki o njegovi dvomljivi kakovosti s tako imenovanimi mrtvimi zvezami ali celo nasvetom, da se ga ne izplača uvajati v omrežje, ker je nekak prehodni sistem. In končno, če se povrnemo nazaj na podpisan dogovor o inženiringu metaconte za Fočo: z vključevanjem nove vozliščne centrale se bo poprečje telefonskih priključkov popravilo od sedanjih 2.3 na 6,9. s tem pa še vedno občina ne bo dosegla jugoslovanskega poprečja 7,2 telefonov, izračunanega za čas na začetku 1978. leta. Zastoj v razvoju celotnega telefonskega omrežja bomo lahko izločili šele v naslednjih desetletjih. Marjan Kralj SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Letošnji vpis že marca (1) Reforme usmerjenega izobraževanja ne pogojujejo le nove vsebine v učnovzgojnem procesu, drugačna organizacija in predvsem novi odnosi znotraj procesa samega, temveč jo pogojujejo v enaki meri tudi prizadevanja, kako učenca že v samem začetku kar najbolj ustrezno vključiti v ta proces in ga usposobiti za poznejše delo. V ta proces spadajo v samem začetku tudi težnje, kako in kam usmeriti mladino po končani osnovni šoli v skladu z njeno sposobnostjo, nagnjenji in seveda z družbenimi potrebami. Dve leti že poznamo predpis v prvi letnik srednješolskih in prijave za vpis v prvi letnik visokošolskih vzgojnoizobraževalnih organizacij. Tako predvpis kot prijave so imele v večji meri značaj registracije trenutnih nagnenj posameznikov kot pa značaj njihove dejanske študijske in s tem poklicne odločitve. Ne glede na to pa je zlasti predvpis že imel tudi značaj preverjanja ustreznosti posameznih odločitev ter preusmerjanja, če so se za to pokazale potrebe. Po sklepu republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije bo letos namesto predvpisa v srednje šole zgodnejša prijava za vpis. Želimo pose- bej poudariti, da je bistvena razlika med dosedanjim predvpisom in bodočo zgodnejšo prijavo za vpis; predvpis je pomenil predvsem registracijo želja posameznikov za posamezne šole, zgodnejša prijava pa predstavlja praktično že dokončno odločitev, ki jo bodo izbrani učenci junija potrdili samo še s formalnim vpisom. Število sprejetih kandidatov na posamezno šolo se ne bo ravnalo po številu prijav, temveč na podlagi že prej določenega števila prostih mest, ki bo določeno v soglasju z izobraževalno skupnostjo Slovenije, posebnimi in občinskimi izobraževalnimi skupnostmi ter srednjimi šolami. Pred skupnim razpisom za vpis novincev v prvi letnik srednjih, višjih in visokih šol, razpisom za sprejem novincev v domove, razpisom prostih učnih mest za učence poklicnih šol z učno pogodbo ter razpisom vseh vrst štipendij (kadrovskih, iz združenih sredstev ter Titovega sklada) bodo izobraževalne skupnosti in vzgojnoizobraževalne organizacije določile število prostih mest po posameznih šolah. To število naj bi bilo kar najbolj usklajeno z najširšimi družbenimi potrebami po kadrih v občinah, regijah in republiki. Skupni razpisi bodo objavljeni v osrednjih slovenskih časopisih (Delo, Večer) prve dni marca. Od objave skupnega razpisa pa do približno desetega aprila se bodo učenci osmega razreda osnovnih šol prijavljali za prvi letnik srednjih šol, učenci zaključnih razredov srednjih šol ter kandidati za študij ob delu na višjih in visokih šolah pa v prvi letnik teh šol. Osmošolci se bodo prijavljali za srednje šole na svojih matičnih osnovnih šolah. Prijavili se bodo tako, da bodo izpolnili posebni obrazec, ki ga bodo morali podpisati tudi njihovi starši. Podpis staršev naj bi pomenil, da so starši seznanjeni o odločitvi učenca in da mu kot bolj izkušeni poznavalci širših razmer znajo tudi ustrezno svetovati, ne pomeni pa to. da se tudi odločajo, kam bo šel njihov otrok. Bodoči maturanti srednjih šol in kandidati za študij ob delu na višjih in visokih šolah se bodo prijavljali preko srednjih šol ali pa direktno na centru za razvoj univerze. VSEM RAČUNOVODSKIM IN FINANČNIM DTLAVCEM GORENJSKE ČESTITAMO OB 1. FEBRUARJU - PRAZNIKU FINANČNO-RAČUNOVODSKIH DELAVCEV JUGOSLA VIJE. I I I Naložbe tržiškega gospodarstvi Neodgovoren pristop k dolgoročnemu plaz ranju — Vrednost letošnjih naložb tržiŠh organizacij združenega dela znaša 444 mi jonov 907.000 dinarjev in predstavlja 30,5 m stotka družbenega proizvoda TRŽIČ - Znano je, da tržiško gospodarstvo v minulih razen nekaj izjem, ni veliko vlagalo v izboljšanje opremljenosti in razširjeno reprodukcijo. Temu primerna je tad nezadovoljiva stopnja produktivnosti, marsikje skromni osebe dohodki, peša pa tudi akumulativna sposobnost. Zato je tudi v srednjeročnem programu razvoja t rži ske občine zapisano, da morajo biti naložbe usklajene in usmerjene ▼ ti sta področja, ki bodo akumulativna. Hkrati morajo omogočat boljšo kadrovsko sestavo in vzpodbujati proizvodnjo izdelka" kijih bo mogoče prodajati tudi na svetovnem trgu. Letos v Tržiču nameravajo začeti graditi industrijsko osa* v katero naj bi se vključile vse organizacije združenega dela,k svojih razvojnih programov ne bodo mogle izpeljati na dom* njih površinah. Tako naj bi se letos v program kot prve vklj* čile Tiko, Peko in Rog-Cevarna. To je, kot rečeno, le začetek. Dejstvo pa je, da tržiške orf» nizacije združenega dela povečini nimajo dolgoročnejših usa* ritev, ki bi bile podlaga nadaljnjemu razvoju gospodarstva v •* čini. Razlog, zakaj investicijska dejavnost nazaduje, je ta* znan. Ena izmed redkih izjem je tovarna obutve Peko. Ta leti načrtuje modernizacijo in razširitev proizvodne opreme, grat njo novih proizvodnih prostorov v industrijski coni, razširi* prodajnih zmogljivosti v Sloveniji, Hrvatski, Srbiji, Boaai i Hercegovini ter Crni gori, nekaj večjih nakupov pa predvidel* tudi delovna skupnost skupnih služb. Drugače je z Bombažno predilnico in tkalnico, ki zaradi pf manjkanja dohodka večjih naložb ne zmore. Denar bo vložila vzdrževanje obstoječih zmogljivosti ter v opremo obrt* barvarna. V Metalkini temeljni organizaciji Triglav bodo vla#» li v razširitev in modernizacijo proizvodne opreme, Trtiaka * varna kos in srpov v modernizacijo in razširitev proizvodnje t* gradnjo v industrijski coni, podoben program imajo v Tft» medtem ko bodo v oblačilih Novost vložili denar v gradnjo pt* izvodno-upravne stavbe. Trio bo dokončal poslovne prostore industrijski coni na Mlaki, v enoti Gorenjske kmetijske aadraf načrtujejo gradnjo skladišča repromateriala, kmetijska zadrt ga gradnjo hlevov in nakup kmetijske mehanizacije, v 90 Tržič bodo gradili ključavničarsko delavnico, obnov mehanično delavnico in dokupili stroje. Komunalno podjetje' poskrbelo za posodobitev opreme za gradbeno dej a vso* opreme za vzdrževanje cest ter nakup poslovnega prostora' cvetličarno, v Obrtnem podjetju bodo namenili denar za prat vodno opremo in razširitev pleskarske delavnice, M ere a tor • temeljna organizacija Preskrba pa predvideva gradnjo s a m op strežne prodajalne v Kranju in odkup ter obnovo poslova prostorov Tria. Omeniti velja Se naložbe Kompasa na Ljubelj* Cevarne v Križah in Lepenke, ki pa točnih programov se nima* Celotna investicijska vlaganja tržiškega gospodarstva v k tošnjem letu so na območju občine ocenjena s 350,982.000 'ffl,1B) AKTIVNA OSNOVNA ORGANIZACIJA LK8CK - Oanovna organizacija /vi/r komuniatov je v delovni organizaciji Murka precej aktivna, člani pa ai prizadevajo, da bi bili letoa se bolj prisotni pri ra/r.*,. vanju najbolj pomembnih vprašanj. V minulem obdobju ho na Mejah oanovne organizacij.' spregovorili o reševanju gospodarskega polo*aj« delovne organizacij«'. O kadrovski politiki, sodelovali pri oblikovanju samoupravnih aktov ter sc /av/cmali /a poglabljanje samoupravnih uveljavljanje doslednih dohocUtava*' noaov. Pozornost so posvetili tudi *' mu uaposabljanju članstva. ZA IZGRADNJO KOBO Lesce - V delovni organizaciji Mr1 sprejeli sklep o sodelovanju * gara*?? deležem za izgradnjo druge etap* a* skega sredUča Kobla. Prva etapa ar skega sr.disč« je bila zgrajena « w* .17 delovnih organizacij, med ka*** Murka sodelovala z delesem xa narjev. Tudi za nadaljnjo izgrada* carskega središča bodo namenili J* dinarjev. Proraču« občine Skupni prihodki občin* proračuna za letos znaša1 milijonov 510.500 dinarje« tega je sredstev lanskega fikv lijon dinarjev. V občinski rt«* ni sklad bodo namenili en c£ tek prihodkov tekočega let* proračunu občine Radovliic* leto 1979 pa bodo sprejeli vsa: zbori skupščine občine odlok Za uresničevanje proračttf** odgovoren izvršni svet, ki je 7 pooblaščen, da po potrebi * drugim spremeni višino p«*** nih postavk v okviru glt< namenov. ŽELIMO VAM SE MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU UPRAVNI ODBOR FRD Jesenic« Kranj Skofja Loka Tržič ^"orek, 30. januarja 1979 Qj) KRANJ 5. STRAN. C 10. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 7. februarja, ob 15. uri v sejnih dvoranah poslopja skupščine občine Kranj 11. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 7. februarja, ob 15. uri v sejnih dvoranah poslopja skupščine občine Kranj 10. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 7. februarja, ob 15. uri v sejnih dvoranah poslopja skupščine občine Kranj Dnevni red Delegati zborov kranjske občinske *kupsčine bodo na zasedanju 7. februarja po izvolitvi komisij za verifikacijo Pooblastil, ugotovitvi sklepčnosti zborov, odobritvi zapisnikov zadnjih sej in ^»ceni uresničevanja sklepov zadnje *«je obravnavali - resolucijo o politiki izvajanja 5jnižbenega plana občine Kranj za obdobje 1976 -1980 v letu 1979 - poročilo o izvršitvi programa dela ^t>orov skupščine občine Kranj od lanskega maja do konca leta - program dela izvršnega sveta in *>r-ediog programa dela zborov občinske skupščine v letu 1979 ^ - predlog odloka o pripravi in spre-~^tju družbenega plana občine za obdobje 1981 -1985 * - predlog odloka o pripravi in spre-T^tju dolgoročnega plana občine Kranj *«» obdobje od leta 198« do leta 1995, za "olocena področja pa do leta 2000 - predlog odloka o obveznem fluo-Ografiranju prebivalstva občine Kranj V letu 1979 » — predlog odloka o spremembi odlo-o»» nadomestilu za uporabo stavbnega ■^mljiača - osnutek odloka o prenehanju finske pravice in drugih pravi' ^mljisčih, namenjenih za stanovanj KVo graditev na območju zazidalnega ***črta Cerklje (S-5, vzhodni del) ^ — soglasje k stopnji amortizacije stanovanjskih h is in stanovanj v druž-^^»i lasti i -kadrovske zadeve (imenovanje ^ojnisije za odločanje o pritožbah o do-^k^jtvi samoprispevka, zamenjava taj-^*Jl(a v komisiji za spremljanje izvajali« zakona o združenem delu, razreši-»j^v komisije za določitev grba občine **r-anj) ^ — predloge in vprašanja delegacij in ^^legatov. Tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, ^Vanajsto in trinajsto točko dnevnega ^^tla bodo obravnavali vsi zbori občinske skupščine, osmo, deveto, deseto in ^**ajsto točko dnevnega reda pa le zbor struženega dela in zbor krajevnih ^kupnosti. O tretji točki bodo zbori ^ kjepali na skupnem zasedanju, za če-^^to in peto točko pa bo na skupnem za-fcT^danju podana le obrazložitev, sklepa-ie pa bo na ločenih sejah. lastna Letos fluoro-grafiranje * Institut za pljučne bolezni tuberkulozo Golnik že 20 let k^ravlja fluorografiranje prebivalstva. V kranjski občini je ^ tlo zadnje fluorografiranje 1975. Ker se akcija po-^■avlja vsaka štiri leta, je letos •Sranj spet na vrsti. Letošnje ^t * j i * S*« a^aglaša tudi zdravstvena w«—, — ------ ^*\jorografiranje bo med 14. ^**»jem in 12. junijem. S tem *^ glasa tudi zdravstvena ^kupnost, ki krije stroške po-^Hembne zdravstvene preven- *vne akcije. w Leta 1975 je skoraj 31.000 ^•»•ebivalcev kranjske občine tvV>pilo pred fluorografski ^fcarat. Udeležba je bila 96-od-) totna. 1260 občanov je mora-n^* na ponoven pregled. Odkri-V* ao bili številni bolezenski f^aki. 20 ljudi, starih nad 24 je imelo tuberkulozo, 16 ^^ka na pljučih, 6 srčna obo-^MJa, 68 povečan krvni pri-\£sk in 13 akutno pljučnico. ^ aji do tega trenutka zdrav-^veni službi še niso bili znani. Letos se fluorografiranje ne-^tkliko spreminja. Ob zadnjem Vzgledu so morali na radiofo-^grafsko slikanje vsi nad 24 stari občani. Letos bodo ^t>klicani le starejši od 45. leta ^ siroma rojeni leta 1934 in ~ Ugotavljajo, da je pred to ^Urostjo zdravstveno varstvo itS takšni višini, da fluoro-^Vafaki pregledi ne odkrivajo %liko novih bolnikov. Predlogi, osnutki, soglasja • Predlog odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča sedaj odmerja oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Predlog odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pa določa, da bo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odslej odmerjala davčna uprava. Takšno spremembo dovoljuje spremenjen zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, ki pooblašča občinsko skupščino, da sama z odlokom določi, kdo bo odmerjal nadomestilo. Sprememba odloka je upravičena, ker bo obveznosti od nepremičnin določal in evidentiral organ, ki je zato najprimernejši. Kranj do leta 1985 Izvršni svet prav tako predlaga skupščini v sprejem predlog odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana kranjske občine do leta 1995 oziroma 2000 na nekaterih področjih Sedanji srednjeročni družbeni plan bo zaključen leta 1980, kar pomeni, da je treba do tega roka pripraviti in sprejeti družbeni plan za naslednjih pet let. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana kranjske občine za naslednje srednjeročno obdobje določa roke, do katerih je treba oblikovati smernice za pripravo družbenega plana, elemente za doirovor o nlanu. Dredloe dogovora o temeljih družbenega plana ter končno osnutek in predlog družbenega plana za obdobje 1981 do 1985. Priprava družbenega plana bo terjala usklajeno delo nosilcev planiranja. Upoštevati bo treba tudi smernice pri pripravi takšnega republiškega dokumenta. Odlok, ki ga predlaga izvršni svet v sprejem, predvideva tudi sredstva za oblikovanje tega dokumenta. Delo bo zahtevno in izvršni svet priporoča takojšen pristop k nalogi. Na seji občinske skupščine bo govora tudi o predlogu odloka o pripravi in sprejemu dolgoročnega družbenega plana občine Kranj za obdobje med letoma 1986 in 1995, na nekaterih področjih pa do leta 2000. Takšno dolgoročno planiranje je naloga občinskih družbenopolitičnih skupnosti, republik in pokrajin ter federacije. Predlagani odlok zavezuje izvršni svet skupščine, da mora v prvi polovici leta 1983 predložiti skupščini občine osnutek, v zadnjem četrtletju tega leta pa že predlog dolgoročnega družbenega plana. Program aktivnosti bo oblikoval izvršni svet in upošteval tudi aktivnost pri nastajanju prostorskega plana občine. Tudi v tem primeru bo nepogrešljivo aktivno sodelovanje samoupravnih organizacij in skupnosti. Odlok zagotavlja in ureja tudi financiranje naloge. Predvsem pa poudarja najširše vključevanje družbe v snovanje programa. V kranjski občini bodo kmalu razpravljali o programu dela na tem področju in sklenitvi potrebnega dogovora za financiranje te naloge. Sodelovanje pri programih V oblikovanje letošnjega delovnega programa občinske skupščine in njenega izvršnega sveta so se izredno zavzeto vključile tudi družbenopolitične organizacije in skupnosti — Podružabljanje programa delegatske skupščine Oblikovanje letošnjih delovnih programov kranjske občinske skupščine in njenega izvršnega sveta je primer podružabljanja sestavljanja takšnih dokumentov. Pri sestavljanju programa izvršnega sveta je še posebno tvorno sodelovala občinska konferenca Zveze komunistov. Predlog programa je pregleden in konkreten. Obravnava zadeve, ki naj jih obravnava izvršni svet, določa sestavljalce gradiv in rok obravnave, razen tega pa program tudi opredeljuje, o katerih stvareh bo morala razpravljati tudi občinska skupščina. Skupno naj bi kranjski izvršni svet letos razpravljal o 187 zadevah. Pri sestavljanju predloga programa izvršnega sveta je odigral pomembno vlogo koordinacijski odbor za pripravo programa skupščine in njenih organov. Predvsem pa v Kranju poudarjajo, da program izvršnega sveta ni nekaj vnaprej določenega, temveč je to dokument, ki ga bo mogoče dopolnjevati v skladu z družbenimi pobudami in interesi, Na enakih izhodiščih je nastajal tudi delovni program zborov občinske skupščine. Številne so bile pobude družbenopolitičnih organi- zacij, krajevnih in interesnih skupnosti, izvršnega sveta, upravnih organov, organizacij in drugih. Le tako lahko postane program delegatske skupščine tudi program celotne občinske družbenopolitične skupnosti. Koordinacijski odbor /a sestavo programa je imel pomembno us-klajevalno vlogo. Predvideni so roki razprave, predlagatelj in sestav-Ijavci gradiva. Upoštevan je tudi program republiške skupščine in drugih organov, predvsem pa je v programu poudarjena tudi delegatska povezava občinske skupnosti z republiško in federacijo. Tako je nastal program, ki obsega 117 točk. Kvaliteta je tudi odprtost programa za nove pobude, ideje in razprave. Novost je oblikovanje trimesečnih delovnih programov. Možnosti za razprtave o utemeljenih in pomembnih družbenih zadevah bo torej dovolj. e Osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev po zazidalnem načrtu Cerklje S-5, vzhodni del — Po prenehanju veljavnosti 7. poglavja zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe, ki ureja razlastitev zemljiškega kompleksa za stanovanjsko graditev, ureja sedaj to področje zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. Omenjeni zakon nalaga skupščini sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. Takoj po uveljavitvi takšnega odloka pridobi občina pravico uporabe takšnega zemljišča. Zaradi tega tudi ni treba uveljavljati dolgotrajnega razlastitvenega postopka. Pogoji za uveljavitev odloka so: ugotovitev, katera naselja so mestnega značaja in katera naselja se štejejo za mesta; za zemljiški kompleks, na katerem preneha lastninska pravica in druge pravice, mora biti sprejet zazidalni načrt, in, osnutek odloka mora izvršni svet občinske skupščine preložiti v razpravo vsem prizadetim, ki morajo biti seznanjeni z usmerjeno in organizirano gradnjo po zazi- dalnem načrtu, usklajenem s programom stanovanjske graditve. Osnutek odloka obravnava skoraj 5 hektarjev površin, na katerih je 23 celih in 16 delov parcel. Osnutek bo v razpravi po zainteresiranih organizacijah, potem pa bo kot predlog predložen v sprejem skupščini. • Soglasje k stopnji amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1978 — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj je na osnovi zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini zaprosila skupščino za soglasje k amortizacijski stopnji za leto 1978. Predlog znaša 0,35 odstotka. S predlagano amortizacijsko stopnjo bo omogočeno, da se bo po novi ocenitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj zbralo toliko sredstev za amortizacijo kot pred ocenitvijo nove vrednosti. V amortizacijski stopnji je upoštevana tudi podražitev stanarin leta 1978. Delež amortizacije v sta-na rimi ne bo upadel. Nova amortizacijska stopnja ne bo vplivala na višje stanarine, prav tako pa tudi ne na njeno delitev. Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj bo zagotovila ustrezen znesek za amortizacijo. Večina pripomb upoštevanih Javna razprava o resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj v letu 1979 potrdila prepričanje o pomembnosti družbenega planiranja O osnutku resolucije je delegatska občinska skupščina prvič spregovorila lanskega 22. novembra in sklenila organizirati javno razpravo. Odziv javne razprave je bil osnova za oblikovanje predloga resolucije, o katerem bo skupščina sklepala v sredo, 7. februarja. Razprava je bila še posebno živahna, poglobljena in resna v večini organizacij združenega dela, skupščinah in izvršilnih odborih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in organih skupščine ter izvršnega sveta. Razprava je soglašala s temeljno usmeritvijo dokumenta. Še posebej vzpodbudna pa je ugotovitev, da se je občinska družbenopolitična skupnost zavedla pomena družbenega planiranja. Hkrati pa je razprava načela vprašanje, kakšna naj bi bila v prihodnje takšna resolucija. Marsikaj utegne razrešiti pričakovani republiški zakon o sistemu družbenega planiranja, marsikaj pa bo treba odločiti tudi v občini. Sestavljavci predloga resolucije so večino pripomb upoštevali. Le-te so se nanašale na vsebinske spremembe, v nekaterih primerih pa je bilo treba popraviti predlog besedila. Pripombe so bile upoštevane, če so bile v skladu z osnovnimi usmeritvami resolucije in so imele bistven pomen na letošnji razvoj občine. Posamezne naloge pa v resolucijo ne sodijo, temveč jih je treba vključiti v programe posameznih nosilcev planiranja: združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Preobširno bi bilo naštevati vse pripombe javne razprave, prav tako pa tudi primerjavo med osnutkom in predlogom resolucije. Posebej pa velja opozoriti na novost. Resolucija je obvezujoč dokument, ki terja odgovornost vseh dejavnikov družbenega razvoja: temeljnih organizacij, krajevnih in interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in skupščine. Le-ti morajo oblikovati svoje resoluciji primerne programe dela. Se posebno velja to pri uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja. Drugi del resolucije ima tudi popolnoma nov uvod. V njem je izrecno poudarjeno, da predlog resolucije temelji na ciljih srednjeročnega plana do leta 1980. O vseh pomembnejših zadevah, tudi o investicijah, bo skupščina posebej razpravljala in ocenje- vala njihov vpliv na razvoj občine, na varstvo okolja, za rast zaposlenosti itd. V resoluciji so tudi naštete najpomembnejše naloge interesnih skupnosti. Preveč optimizma Delegati zborov občinske skupščine so načrtovali med lanskim majem in decembrom po 10 sej. na katerih bi zbor združenega dela obravnaval 105, zbor krajevnih skupnosti 104 in družbenopolitični zbor 72 točk dnevnegf reda. Podatki pa kažejo, da je bil program preveč zahteven in optimističen. Zbor združenega del« se je uspel sestati sedemkrat in obravnavati 53 točk dnevnegf reda, zbor krajevnih skupnost osemkrat in obravnavati 55 toči dnevnega reda, družbenopolitični zbor pa sedemkrat in obravnavat i 49 točk dnevnega reda. Zaostanku botrujejo tudi drugi vzroki. 20 urbanističnih dokumentov ni bilo sprejetih zaradi prepočasnega usklajevanja interesov in najrazličnejših soglasij. Trinajst aktov ni bilo sprejetih zaradi pomanjkanja republiških aktov, osem zadev pa so namesto skupščinskih zborov obravnavali drugi organi občinske skupščine. Nekateri predlogi za sprejem pa so se »zataknili« v drugi stopka. jrejem pa ?i fazi po- J DOGOVORIMO SE Volitve in imenovanja Imenovanje komisije za odločanje o pritožbah o določitvi samoprispevka — Zakon določa imenovanje komisije, ki mora odločati o pritožbah zoper odločbe o višini samoprispevka. Predlog za člane komisije je pripravila skupščinska korr »sija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. V komisijo predlaga Petra Tulipana, delegata SZDL, Matjaža Burgarja, Rajka Flerina, Alojza Kalinška in Toneta Perneta. Sprememba v komisiji za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu — Komisija volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlaga zaradi preobremenjenosti z drugimi opravili razrešitev Viktorja Poličarja z dolžnosti tajnika komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Skupščini predlaga imenovanje Ive Bogataj, pravnice v oddelku za upravnopravne zadeve skupščine, na to dolžnost. Razrešitev komisije — Ker je postopek sprejemanja novega grba občine Kranj končan in je skupščina novi grb že potrdila, predlaga komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve razrešitev komisije za pripravo odloka o grbu občine Kranj. C LAS 6 STRAN (g) RADOVLJICA 7. seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica bo v sredo, 7. februarja 1979, ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica Go'renjska cesta 19 W Torek, 30. januar/ Dnevni red 1. Potrditev zapisnikov 6. seje zbora združenega dela in 4. skupne seje vseh treh zborov 2. Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Radovljica za leto 1976 do 1980 v letu 1979 — Temeljne razvojne naloge občine Radovljica v letu 1979 3. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOB in drugih vojn, katera urejajo skupščine s svojimi predpisi 4. Osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela 5. Predlog odloka o ureditvi opravljanja blagovnega prometa v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun na območju občine Radovljica 6. Predlog odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena zemljišča na območju občine Radovljica za leto 1979 7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Radovljica 8. Predlog odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske siužbe v občini Radovljica 9. Soglasje k določitvi vodje enote Temeljnega sodišča Kranj v Radovljici — Imenovanje delegata skupščine občine Radovljica v svet Zavoda Matevž Langus v Kamni gorici 10. Ugotovitveni sklep o sprejemanju samoupravnega sporazuma o izgradnji centra usmerjenega izobraževanja v občini Radovljica v razdobju 1980 do 1984 11. Delegatska vprašanja 7. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v torek, 6. februarja 1979, ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta 19 Dnevni red 1. Potrditev zapisnika 4. skupne seje skupščine občine Radovljica 2. Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1976 do 1980 v letu 1979 — Temeljne razvojne naloge občine Radovljica v letu 1979 3. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi 4. Osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela 5. Soglasje k določitvi vodje enote Temeljnega sodišča Kranj v Radovljici — Imenovanje delegata občinske skupščine Radovljica v svet Zavoda Matevž Langus Kamna gorica 6. Ugotovitveni sklep o sprejemanju samoupravnega sporazuma o izgradnji centra usmerjenega izobraževanja v občini Radovljica v razdobju 1980 do 1984 7. redna seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo, 7. februarja, ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta 19 Dnevni red 1. Potrditev zapisnika 4. skupne seje vseh zborov skupičine občine Radovljica 2. Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1976 do 1980 v letu 1979 — Temeljne razvojne naloge občine Radovljica v letu 1979 3. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katera urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi 4. Predlog odloka o ureditvi opravljanja blagovnega prometa v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun na območju občine Radovljica 5. Predlog odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena zemljišča na območju občine Radovljica za leto 1979 6. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Radovljica 7. Predlog odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe v občini Radovljica 8. Osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela 9. Soglaaje k določitvi vodje enote Temeljnega sodišča Kranj v Radovljici — Imenovanje delegata skupščine občine v svet Zavoda Matevž Langus v Kamni gorici 10. Ugotovitveni sklep o sprejemanju samoupravnega sporazuma o izgradnji centra usmerjenega izobraževanja v občini Radovljica v razdobju 1980 do 1984 11. Delegatska vprašanja DOGOVORIMO SE Krepiti gospodarsko rast Delegati bodo na svojih sejah razpravljali o predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Radovljica v letu 1979 — Še vedno bo nosilec gospodarske rasti industrija, kmetijstvo pa bi moralo hitreje napredovati Radovljica — Predlog resolucije • za letos predvideva, da bo težišče aktivnosti vseh nosilcev planiranja usmerjeno v krepitev družbeno-eko: nomskih odnosov in v doseganje dinamične gospodarske rasti ob uveljavljanju ekonomske stabilizacije. Predvsem naj hi se krepila reproduktivna sposobnost gospodarstva, ki bo na tej osnovi lahko povečalo gospodarsko rast, prav tako tudi več izvozilo ter ustvarilo boljše temelje svojim dejavnostim s povečanimi naložbami. Pospešeno uresničevanje nalog, ki so temeljnega pomena za uresničevanje družbenega plana in kjer v dosedanjem uresničevanju najbolj zaostajajo, terja hitrejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja, pospeševanje izvoza in nadomeščanje uvoza, spreminjanje strukture v materialni proizvodnji in v družbenih dejavnostih ter doseganje skladnejših razmerij v razporejanju dohodka kot tudi v obsegu in v strukturi investicij. Da bi cilje dosegli, bo potrebno zaostriti odgovornost za dosledno uresničevanje med proizvodnimi in trgovskimi temeljnimi organizacijami,' krepiti svobodno menjavo dela v skladu z zakonom, dograjevati družbeni sistem informiranja in razvijati delegatske odnose. Na osnovi analize dosedanjega uresničevanja srednjeročnega načrta in v skladu z resolucijo Slovenije za letos so bili v občini sestavljeni naslednji materialni okviri razvoja za leto 1979: predvidevajo 5,5 odstotno rast realnega družbenega proizvoda. Se vedno bo nosilec rasti industrija s 6-odstot-no rastjo, kmetijska proizvodnja pa bi morala glede na dosedanji zaostanek porasti za 4 odstotke, da bi vsaj delno dosegla načrtovano srednjeročno rast. Cilje pa bodo lahko dosegli le oh večji produktivnosti dela (3 odstotna rast), ki je sedaj precej zaostajala. V skladu s produktivnostjo tlela bi morala biti tudi rast zaposlenih (do 2 odstotka), saj je treba vsem delavcem zagotoviti minimalne življenjske pogoje. Občina je že več let zunanjepla-čilno pozitivna, zato naj bi takšna Predloga odlokov Delegati bodo razpravljali o predlogu odloka o ureditvi opravljanja blagovnega prometa v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun. Na osnovi tega odloka lahko občani opravljajo prodajo drobnih artiklov v imenu trgovske organizacije, s katero sklenejo posebno pogodbo o delu. S tem odlokom se torej omogoča, da bodo občani zlasti v bolj oddaljenih krajih lahko hitreje preskrbljeni z nekaterimi osnovnimi artikli. Vsako leto mora občinska skupščina sprejeti odlok o elementih za določanje odškodnine za razlaščena zemljišča na območju občine Radovljica. S tem se določi povprečna gradbena cena na kvadratni meter koristne stanovanjske površine, povprečni stroški komunalnega urejanja in odstotek zneska enoletne stanovanjske stanarine. Občinske priznavalnine Da bi občinske priznavalnine udeležencev NOB in drugih vojn čimbolj poenotili med občinami, bodo vse skupščine občine Slovenije sklenile družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOB in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi. V radovljiški občini je lani prejemalo stalno priznavalnino 53 upravičencev, najvišja priznavalnina pa je znašala 2.377 dinarjev, najnižja pa 215 dinarjev. Družbeno pomoč pri priznavalnini je prejemalo 11 upravičencev, najvišja družbena pomoč pa je znašala 1.853 dinarjev, najnižja pa 357 dinarjev. tudi ostala. Ob dobrih pogojih za izvoz naj bi le-ta porasel za 8 odstotkov, uvoz pa za 4 odstotke in bi v tem primeru dosegli 120 odstotno kritje uvoza z izvozom. Investicijska vlaganja za načrtovanimi precej zaostajajo, vendar ob koncu srednjeročnega obdobja pričakujejo boljšo realizacijo in rast investicij za 10 odstotkov. Osebna, splošna in skupna poraba naj bi rasle počasneje od dohodka, investicijska pa naj bi presegla dohodkovno rast. Zadolževanje gospodarstva se iz leta v leto veča, zato resolucija predlaga, da bo treba stimulirati tiste investicije, ki so že v teku ali pa so zanje že zbrana sredstva s sovlaganjem delovnih organizacij. Preprečevati bo treba tudi stalno prekoračevanje predračunskih vrednosti investicij z boljšimi strokovnimi investicijskimi pripravami in s skrajšanjem administrativnih postopkov. Na področju cen bo občinska skupščina vodila politiko diferen i-ranega in selektivnega reševanja problemov ob povečanem sodelovanju potrošniških svetov in zborov uporabnikov v samoupravnih interesnih skupnostih. Na področju pravosodja bo predvsem pomemben prevzem prenesenih nalog iz okrožnih sodišč na temeljna sodišča. Predvidena je reorganizacija občinskih upravnih organov in nadaljnja krepitev varnosti in ljudske obrambe. Nosilce planiranja letos čakajo pomembne naloge ob pripravi srednjeročnih načrtov za obdobje 1981 do 1985, priprave dolgoročnih planov do leta 2000, priprave planov obrambnih priprav, nadaljevanje priprav prostorskih planov in spremljanje uresničevanja tekočega družbenega plana. Osnove svobodne menjave dela Zbor občin skupščine Slovenije je na svoji seji obravnaval osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Sprejel je sklep, s katerim priporoča med drugim tudi občinskim skupščinam, da o osnutku zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela razpravljajo in o predlogih, pripombah in mnenjih obveščajo skupščino Slovenije in njen izvršni svet. Osnutek tega zakona je biLaobjavljen v Poročevalcu 26. septembra lani, zato naj bi ga delegacije preučile in posredovale svoje pripombe. Sprememba urbanističnega reda Otoče Zaradi razširitve proizvodnih površin delovne organizacije Iskre v Otočah predvidevajo spremembo urbanističnega reda Otoče. Ker po veljavnem urbanistič nem redu za Otoče novogradnje niso dovoljene, poleg tega pa predvidena razširitev proizvodnih površin zajema večji obseg s popolnoma novo prometno ureditvijo, je potrebno spremeniti veljavni urbanistični red. Zavod za urbanizem je prikazal dve varianti. V prvi varianti je bilo predvsem sporno parkirišče na južnem delu, v drugi varianti pa je bilo sporno povečanje industrijske površine severno od ceste P osa vec-O t oče. Zavod za urbanizem je nato izdelal tretjo varianto, ki je rezultat dolgotrajnega usklajevanja tako krajevne skupnosti, kmetijsko zemljiške skupnosti in delovne organizacije. Parkirišča so vključena v industrijsko površino. Vsa ostala gradnja izven območja, ki ga obravnava spre memba urbanističnega reda, se bo urejevala še naprej v skladu z določili urbanističnega reda iz leta 1969. tore K w Letošnje razvojne nalo Nova tovarna pnevmatik in orodij ter nja obrata galvanike v Podnartu — Dek organizacija PTT bo nadaljevala z inves? skimi deli za centrale Bled, Radovljica, i pa in Podnart — Komunalno gospodafi prevzema vso komunalno dejavnost v m Letos bo industrija v radovljiški občini najpomembnejši dejr družbenega razvoja. Pomembne naloge so predvsem v uvajanje gramov z višjo stopnjo predelave, manjše zaposlovanje, izba? kvalifikacijske strukture, pospeševanje novatorstva, izvoz, med*' sodelovanje in sodelovanje z malim gospodarstvom. V industnr letos imeli nekaj pomembnih naložb: izgradnjo nove tovarne poC tik in orodij in izgradnjo obrata galvanike v Podnartu, pričete*' rit ve Tovarne merilnih instrumentov v Otočah, izgradnjo novih? vodnih prostorov Kemične tovarne v Podnartu, pričetek gradnje ga mehaniziranega skladišča na Rečici, pričetek gradnje nove t? čokolade Gorenjka. Klan pa bo dogradil nov obrat v Begunjah. Kmetijstvo si je začrtalo pomembne naloge, za uspešnejši p* razvoju pa bo treba uresničiti nekatere organizacijske spremembe * Gozdno gospodarstvo Bled bo zgradilo 25 kilometrov novikr nih poti, osrednja razvojna naloga trgovine pa bo začetek gradr kupovalnega središča v Lescah in razširitev turistične trgu* Bledu. Na področju gostinstva se predvidevajo nekatere večje adk* treh hotelov na Bledu in hotela Stane Žagar, Mladinskega dot* hinju ter gradnja centra v Ribčevem lazu. Na področju turist* frastrukture bodo pokrili blejsko drsališče, dokončali zimsko* center Kobla. adaptirali Kazino na Bledu in uredili prostore* igrišču. Delovne organizacije malega gospodarstva, združenje upravni organi in poslovne banke bodo v skladu s sprejetim l_, razvoja malega gospodarstva uresničili ukrepe za pospeševanje gospodarstva, zlasti deficitarne storitvene dejavnosti, dopolni stične dejavnosti in kooperacije z industrijo in gradbeništvom. Komunalno gospodarstvo Radovljica bo letos prevzelo \ nalno dejavnost v mestih, organiziralo bo enotno pogrebno učinkovit servis za vzdrževanje komunalnih naprav in se u komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Na področju stanovanjskega gospodarstva bodo sprejeti zazidalni načrti: za Cankarjevo naselje v Radovljici, za d ter v Lescah, za Parprotnico v Gorjah in za Stočje in B Kropi. Boljše urejanje stavbnih zemljišč bo zagotovljeno z vijo stavbne zemljiške skupnosti. Delovna organizacija PTT bo letos nadaljevala z inv deli na montaži opreme za avtomatsko telefonsko centralo priključkov), za centralo Radovljica s 600 priključki, za cen in na novo za telefonsko centralo Podnart z 200 priključki, bodo v sodelovanju s porabniki zgradili krajevno telefonsko Lancovem, v Podnartu, na Bledu, v Kropi, v Zasipu, na obnovili telefonsko zvezo s Pokljuko. V letu 1979 se bo cestno omrežje razširilo m obnovilo na n trasah: Soteska-Bohinjska Bela, Zatrnik-Rudno polje. Kropa, Jereka-Gorjuše, obvoznici Radovljica in Bled, do bo trasa obvoznice Lesce — Bled — Bohinj. Območna vodna skupnost bo nadaljevala z regulacijo potuca in Jezernica in sodelovala pri ureditvi kanalizacije na Bledi raziskavah in meritvah blejskega jezera. Elektrogospodarstvo bo nadaljevalo dela pri gradnji Bled-Bohinj in RTP Radovljica. Na področju energetike ročili in izdelali načrt plinifikacije za območje Radovljice, Bleda. V samoupravnih interesnih skupnostih prihaja do nekaj _. novih nalog: v otroškem varstvu bo zaključen program gradr.* ških vrtcev, zgrajena bo posebna osnovna šola v Radovljici zafc bodo pomembne pridobitve nova družbena centra v Bohinjski? in na Brezjah ter ureditev muzeja Tomaža Godca. Pomembni obnova starih mestnih jeder v Radovljici in v Kropi. V zdravsr* nadzidali Zdravstveni dom v Bohinju. Za občinske interesne pa bodo organizirali skupne strokovne služe. Krajevne skupnosti se bodo morale prizadevati za us, potrošniških svetov, poravnalnih svetov, hišnih svetov in L_ novalcev, organizirati bodo morale enote interesnih skupnosti nih dejavnosti, sodelovati bodo morale pn izdelavi prostorskihy in pripravah srednjeročnih načrtov, skrbeti za vzdrževanje ko» nih naprav skupne rabe ter ostalimi nalogami nuditi pomoč pri ziranju kmetov-kooperantov. Center usmerjenega izobraževal Delovni ljudje in občani so se po široki javm pravi odločili za izgradnjo centra usmerjen^ obraževanja v Radovljici - Prostori za p0w lovadnici, predavalnice v skupni površini W 6.000 kvadratnih metrov skupr: le staf akaf osut* H Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter občani radovljiške občine so sprejeli samoupravni spo razum o izgradnji centra usmet|eiie ga izobraževalna v občini V rttdOOJtl 1980 do 1984. Program i/gradn |e centra je bil v široki javni razpravi in izdelan V skladu s predlogom programa 118 merjenega izobraževanja na G oren i skem m metodologijo m iidelavo programa prostorskih m mvesticn skih potreb DO sredinih šolah, ki ga je izdelala izobraževalna skupnost Slovenije in v skladu s samoiipra\ nim sporazumom o solinam iran m izgradili«' sredinih sol v sistemu us merjenega izobraževan ja v BlOVffll ji. To vključuj« tUdI i/obiazev .unč odraalih. Predračunska VTednoal M rs I njfj bo predvidoma prispevala 10 cmI stotkov rc davalnice. knjilntea In Čitalnica večnamenski prostor, uprava, str,. kovne ■lužbe, klubski proatori, telo vadni.i ostali proatori ■< rasne In leresne delavnosti v 6 534 dinarjev. Dlegati zborov radovljiška ske skupščine bodo na s*i** pravljali o ugotovitvenem m sprejemanju samoupravne**' zuma o izgradnji centra us** ga izobraževanja. Imenovanj* Komisija za volitve in i* vanja ter kadrovske rtdr* razpravljala o predlogu p* nika Temeljnega sodišča i nju. da se za vodjo eno« dovljici določi sodnik Frafr ne, dosedanji predsednik j skega sodišča v Radovljici komisije bodo predlog pij vali delegatom vseh zbo:v Sčine občine, da d«j0 g^J*; določitvi Franca Oentff" vodio enote Temelja, K rani v Radovljici. Delegati vseh treh tbe/ bodo razpravljali tudi d vanju delegata občinske ; Sčine v svet Zavoda V* Langusa v Kamni goncj | sija predlaga Marijo lega ( zaposleno v Iskri v Lipn^: Torek, 30. januarja 1979.. Porabo na vajeti 7.STRAN.G LAS Varnost na cestah kranjske občine NA SEJI SMO SE DOGOVORILI Na minuli skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so sprejeli nekaj pomembnih sklepov — Zbor združenega dela o naložbah lani spregovoril zelo kritično, z več pripombami in mnenji — Investicije so zaostajale RADOVLJICA - 27. decembra lani so se zbrali na skupni seji Vsi trije zbori skupščine občine Radovljica in sprejeli več skle-t>ov. Tako so delegati dali soglasje k novi organiziranosti zdravstva na Gorenjskem in sprejeli delovni program skup-&£ine občine Radovljica za prvo polletje letošnjega leta s pripombo delegacije obrtnikov, da se v Program dela vključi tudi obravnavanje ter razprava o problematiki malega gospodarstva v zasebnem sektorju. Poslovnik skupščine občine so sprejeli, prav tako tudi predlog **dloka o rebalansu proračuna Občine Radovljica za leto 1978. V Razpravi o rebalansu proračuna ^ta sodelovala delegata družbenopolitičnega zbora, ki sta menila, da bo treba v prihodnje večje *rjvesticije temeljiteje pripraviti Ju pri tem upoštevati mnenje delegatov krajevnih skupnosti. Soglasno je bil sprejet predlog odloka o proračunu občine za leto ^979 ter predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov ^ tem, da se določbe 7. in 8. člena uporabljajo do 31. decembra 'etos. Z dopolnitvami statutarno travne komisije so glasovali za predlog odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stano- vanjsko in komunalno kompleksno gradnjo na Jaršah na Bledu ter z dopolnitvami iste komisije tudi za predlog odloka o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ob tem so delegati posredovali nekaj pripomb, ki jih bodo še preučili. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v občini so sprejeli brez razprave in pripomb, z dodatkom statutarno pravne komisije in s sklepom, da se osnutek odloka o prepovedi prometa, parcelacije in gradnje na območju, namenjenem za gradnjo cest Lesce—Bled—Bohinjska Bela posreduje v javno razpravo, pa so sprejeli tudi ta odlok. Na skupni seji so delegati vseh treh zborov dali soglasje k sklepu samoupravne stanovanjske skupnosti k stopnji amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj ter dali soglasje k imenovanju namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Kranju. Razrešili so dolžnosti direktorja Delavske univerze Radovljica Mirana Kenda, ki je odšel na novo delovno mesto ter za direktorja Delavske univerze imenovali Milana Baloha. Skup- ščina občine Radovljica je dala tudi soglasje k imenovanju individualnih poslovodnih organov treh temeljnih organizacij združenega dela na področju zdravstva. Zbor združenega dela pa je ob poročilu o gospodarstvu v občini sprejel več zaključkov in jih strnil v predlog. Delegati zbora združenega dela so ugotovili, da z nekaterimi ekonomskimi kazalci v občini ne morejo biti zadovoljni, saj je očitna nizka gospodarska rast, visok porast zaposlenosti, razmerje med uvozom in izvozom se slabša, vedno manj pa je tudi sredstev za razširitev materialne osnove dela. Posebej pereča je problematika v kovinski industriji, ki predstavlja znaten delež občinske industrije. Porabo, tako skupno, splošno in osebno je treba omejiti, saj indeksi rastejo, pri produktivnosti pa so komaj opazni rahli premiki. Izvršni svet naj bi pripravil informacijo tudi o zaposlovanju v negospodarstvu, v informacije o gibanju gospodarstva pa naj bi v prihodnje vključevali tudi obrtništvo. Uresničevanje naložb zaostaja, investicije so slabo pripravljene, zato naj bi člani izvršnega sveta poskrbeli za analizo organiziranosti razvojnih služb in kadrov v organizacijah združenega dela. Med drugim naj bi preučili tudi vprašanje zagotovitve plačil med obrtnikom in temeljnimi organizacijami združenega dela, možnost vključevanja stroškov izobraževanja delavcev v obrti v poslovne stroške, delegatom zbora združenega dela pa naj bi posredovali informacijo o šuš-marstvu ter o serijski proizvodnji v obrti. Obrtništvu naj bi v občini dali večjo pomoč tudi z dodeljevanjem kreditov za obratna sredstva. Pločevina in cesta morita V kranjski občini pripravljajo problemsko konferenco o problematiki preventive in vzgoje v cestnem prometu, katere sklepe bodo posredovali* v obravnavo tudi delegatom občinske skupščine — Število vozil prehiteva raven varnostne kulture na cestah in stopnjo njihove urejenosti ter varnosti Kranj — Kranjska občina ima nad 60.0000 prebivalcev. 21.000 voznikov motornih vozil in skoraj 16.000 vozil. Zaposlenih občanov je nad 30.000. 53 odstotkov jih stanuje bliže od Štirih kilometrov. V službo hodi peš 34 odstotkov zaposlenih, ostali pa za avtobusi in osebnimi vozili. Slednja niso polno zasedena. V kar 17 odstotkih osebnih vozil se vozi samo«voznik, kar brez dvoma gnečo na cestah povečuje. Podatek, da je bil lani v primerjavi z letom 1977 na gorenjskih cestah za 24 od- Visoka bolezenska odsotnost z dela med tekstilnimi delavci Preventiva niso le pregledi I Čeprav štejemo tekstilno industri-med lahke industrije, pa bi lahko podatkih o obolevnosti delavcev ^kstilne stroke lahko sodili, da delo ^kstilnih delavcev, med katerimi je . Sloveniji kar 76 odstotkov žensk, p i niti malo lahko. Že več kot desetletje nazaj je odsotnost z dela zaradi olezni tekstilnih delavcev nad l«ovenskim poprečjem, zadnja leta je to še posebej občutno. Podobno poprečje odsotnosti z dela zaradi ^ *}|ezni imajo tudi delavci kemične ust rije, gradbeništva, lesne industrije, gozdarstva itd. Med panogami, ki zaposlujejo več kot polovico sj^nsk. pa sploh ni nobene, ki bi dosegala visok odstotek poprečno od-k^tnih delavcev v tekstilni industriji. ^dil. ^ge na domu in drugo. POKLICNE BOLEZNI J \^Po najnovejšem seznamu iz leta $J*75 je pri nas evidentiranih kar 52 iJ^upin poklicnih bolezni. »Seveda r^ajo tudi tekstilni delavci poklicna t^oienja,« pravi dr. Mario Kocijan-iV'Č. vodja Dispanzerja za medicino fc^la v Kranju. »Najbolj jih pestijo Izklicne okvare sluha, sledijo pok l^pne zastrupitve, bolezni kože. bron-^^Jna astma in ostalo. Po podatkih fcvjp«r poklicne bolezni tekstilcev ne ^j^segajo število poklicnih obolenj v T^*oveniji, razen v posameznih ob-V^bjih: vendar pa številke ne povedo |\^ga, 88J ^ dogaja pogosto, da ae V^klicnih obolenj ne prijavlja, ker K!*^ niso v uradnem seznamu. Mnogo fr^lezni pa ostane tudi nerazpoznaven in zato tudi neprijavljenih.« do 1977 na Gorenjskem ocenjeno 21.000 delavcev pred invalidsko komisijo. Med njimi je bilo 20 odstotkov tekstilnih delavcev, to je okoli 4300.« pravi dr. Kocijančič. Med ocenjenimi tekstilci je bilo največ invalidov III. stopnje, slede invalidi I. stopnje in nato invalidi II. stopnje. Najpogostejši vzroki invalidnosti I. stopnje pri tekstilnih delavkah na Gorenjskem pa so bile bolezni kosti in gibal, bolezni mokril in rodil, bolezni obtočil, duševne motnje in novotvorbe. Med moškimi pa je invalidnost I. stopnje nastala zaradi holezni obtočil, gibal, prebavil in poškodb. »Treba je seveda poudariti, da imajo tekstilni delavci primerno zdravstveno varstvo.« pravi dr. Mario Kocijančič »Tako je v Sloveniji bilo konec leta 1977 40 dispanzerjev za medicino dela. od 119 obratnih ambulant pa jih je tretjino v tekstilni stroki. Na Gorenjskem je bilo v tem času 14 obratnih ambulant, od tega 4 v tekstilnih tovarnah in dve obratni, ki sta delali tudi med drugim za tekstilne delavec. Vendar pa je zdravstveno varstvo tekstilnih delavcev tudi v obratnih ambulantah vse preveč usmerjeno v kurativo. med preventivno dejavnostjo pa prevladujejo žal bolj preventivni pregledi pred ostalo preventivno dejavnostjo, kot je analiza delovnih razmer, vzgoja, socialna delitev dela. proučevanje zdravja in bolezni. Čeprav se sicer zadnja leta razmerje med aktivnim in pasivnim zdravstvenim varstvom nasploh zboljšuje, pa vendarle kurativna dejavnost še vedno prevladuje v obratnih ambulantah v Sloveniji nasploh« C DELOVNE RAZMERE CZ INVALIDNOST J Čeprav sicer obstajajo podatki o |^ %vilu ocenjenih invalidov po kategorijah invalidnosti in stopnjah bo-^ *ni, pa teh podatkov ni po pano ^h gospodarskih dejavnosti. ,^*Za tekstilne delavce imamo sicer ^datke. da je bilo v obdobju 1983 Specialni zdravstveni pregledi tekstilnih delavk v Kranju so pokazali, da je med zdravstvenimi težavami največ kronično degenerativnih sprememb, bolezni dihal, sledijo psi-honevroze, poklicne bolezni sečil in rodil. Precejšen problem tako zdravstveni kot socialni, je tudi kronična utrujenost. Posebno delavke, ki delajo tudi v nočni izmeni, tožijo /;i radi kronične utrujenosti, na zdravstvenih pregledih pn so njihovi laboratorijski izvidi Slabši od drugih da lavk. Ze pred leti so v marsikateri delovni organizaciji spreminjali ras od- morov in kasneje ugotavljali ugodne vplive na storilnost dela in na počutje delavcev. V tekstilni industriji pa je bilo glede tega bolj malo sprememb. Večinoma je dopoldne le en ~"\ odmor, čeprav bi kazalo po strokovnih ugotovitvah uvesti dva odmora J in sicer po drugi in po peti uri dela. Prav tako je tudi v nocm izmeni le en odmor in sicer po četrti uri dela. »IIgotovijeno pa je nesporno.« pravi dr. Kocijančič, »da obstaja odvisnost med nepravilnim režimom odmorov ter me med poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi« »Po naših podatkih dela v kranjski občini 20 odstotkov tekstilnih delavcev v neugodnem toplotnem okolju. M) odstotkov ima neustrezno osvetlitev, 18 odstotkov jih dela v prekomernem ropotu. .\ odstotki so izpostavljeni poklicnim zastrupitvam i" kaf 32 odstotkov delu v prahu. Ni pa še podatka, koliko delavcev sicer dela v ropotu, ki pa še ne povzroča poklicnih okvar sluha, je pa neprijeten in vpliva na utrujenost pri delu ter na poškodbe. Tekstilni delavci v neposredni proizvodnji imajo v Kranju tudi zaradi tehnološkega postopka največ možnosti za mehanične poškodbe.« »Tudi s prehrano ne moremo biti zadovoljni. Res, da se je prehrana količinsko in kakovostno izboljšala, vendar pa bi po odstotku predvsem delavk s prekomerno težo sklepali, da režim prehrane ni pravi. Tako ne zajtrkuje HI) odstotkov tekstilnih delavk, druga dva obroka hrane pa sta kalorično prevelika. Prekomerna teža pa nikakor ne vpliva ugodno na delovno sposobnost, večje je število delavk s povišanim krvnim pritiskom in povišanim holesterolom v krvi. Veliko omenjenih težav bi seveda lahko odpravili, posledice nočnega dela pa le z ukinitvi jo.« L VI ' stotkov gostejši promet, velja tudi za kranjsko občino. Mogoče je bilo v kranjski občini v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami povečanje še večje. V tem vsakdanjem vrvežu na naših cestah se vsak dan znajde 8500 učencev osnovnih šol in 3800 dijakov srednjih šol. Med lanskim januarjem in koncem oktobra se je v kranjski občini pripetilo 193 prometnih nesreč z večjimi poškodbami in gmotno škodo. 18 ljudi je umrlo, ranjenih pa je bilo 252 občanov. Umrla sta dva otroka, ranjenih pa jih.je bilo 36. Otroci imajo tudi precejšenj delež med povzročitelji prometnih nesreč. V lanskih devetih mesecih je bilo mandatno kaznovanih 1782 ljudi. Kazenske sankcije so bile predlagane v 346 primerih. 78 Kranjčanom pa je bilo zaradi vinjenosti odvzeto vozniško dovoljenje. Leta 1977 se je v kranjski občini pripetilo 246 nesreč s 344 poškodovanci in 29 mrtvimi. Leta 1976 pa je bilo 261 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 25 ljudi, 367 pa je bilo poškodovanih. Bolj »črno« je bilo le leto 1973, ko je bilo v občini 238 prometnih nesreč. Kar 31 ljudi je umrlo, poškodovanih pa jih je bilo 319. To so le nekateri najvažnejši podatki iz analize o varnosti, preventivi in vzgoji v cestnem prometu v kranjski občini, ki je bila pripravljena na pobudo koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine. Pri pripravi gradiva so razen teh dveh organov sodelovali še številni drugi dejavniki: milica, sodišče in tožilstvo, sodnik za prekrške, šole in vrtci, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela. avtomoto društvo itd. Gradivo je realna slika položaja v občini na tem področju. Preveč je že morije na naših cestah. Vendar niso le mrtvi in gmotna škoda, temveč tudi trajne posledice, ki jih občuti družba zaradi trajnih poškodb, invalidnosti, odsotnosti z dela in podobno. Število vozil narašča hitreje od ravni varnostne kulture na cestah, nič manjši zaostanek pa ne beležimo pri urejevanju naših cest. ki jih je stopnja motorizacije že zdavnaj prerasla. V šolah in vrtcih je premalo prometne vzgoje, šola vožnje motornega vozila pa tudi ni vedno tudi šola ponašanja in ravnanja na cesti. Kranjska občina nima poligonov za učenje voznikov in za spoznavanje najmlajših s prometom, marsikaj pa bi kazalo spremeniti tudi pri kaznovalni politiki. Razmišljati je treba o drsečem delovnem času v združenem delu kar bi zmanjšalo gnečo. Otroc pogosto videvajo slabe zglede pr starših, še večji vzgojni vpliv pt morajo zagotoviti najrazličnejša sredstva obveščanja. Bližnja problemska konferenca SZDL bo o tem temeljito spregovorila. Varnost na cestah dobiva na pomembnosti pri družbeni samozaščiti. Stališča problemske konference bodo posredovana v obravnavo delegatom občinske skupščine, ki bi jih morala sprejeti kot obvezujoče za vse. ki na tem področju lahko kaj store. Pametno bi bilo kasneje to problematiko razširiti na vso Gorenjsko in z njo - seznaniti tudi pristojne republiške j organe. L Košnjek 25 let Loških razgledov Bogata žetev zbornika, ki se je uveljavil v domačih in tujih znanstvenih in publicističnih krogih — Muzejsko društvo izdaja tudi vodnike po loškem ozemlju Skofja loka - Ko vsako leto ob občinskem prazniku izidejo Loški ri^gledi, je to za Škof-jo Loko osrednji kulturni dogodek. Letos je še toliko sloves-nejši, saj zbornik slavi svoj srebrni jubilej. Temu je bila namenjena tudi tiskovna konferenca, na kateri so člani uredniškega odbora seznanili novinarje z delom v preteklih 25 letih. V četrtek, 25. januarja, pa je bilo v Skofji Loki tudi srečanje sodelavcev Loških razgledov. Za izdajanje publikacije je bila dana pobuda na občnem zboru Muzejskega društva Skofja Loka ar*o lladi leta 1954. Še isto leto je \r prvi zvezek. V pravilih muzejskega društva je zapisano, da Loški razgledi izhajajo kot domoznanski zbornik enkrat na leto ob občinskem prazniku in, da so namenjeni pospeševanju domoznanskega raziskovanja ter seznanjanju društvenih članov, naročnikov in drugih bralcev z dogajanjem na loškem ozemlju. Pobuda muzejskega društva, ki šteje danes že preko 700 članov, je padla na izjemno plodna tla. Obseg zbornika je stalno rastel od 11 tiskovnih pol na 21 v zadnjih letih. Skupno je v vseh 25 letih obsegal 6.560 strani. Naklada se je povečala od začetnih 1.200 na 1.800 izvodov. Med sodelavce se je v tem času vključilo okoli 260 avtorjev. Tako je dr. Bled — Pri kulturno-umetniškem društvu Bled že precej let prizadevno deluje folklorna skupina, ki največ nastopa na Bledu na raznih proslavah, sprejemih in na turističnih prireditvah. Plesalci skupine so doma z Bleda in okolice. To zimo so nastopali v Kranjski gori, vsak teden v hotelu Alpina. Na harmoniki jih spremlja Franc Mandeljc z Bleda. - B. B. ISKRA <3» Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, Otoki 21 komisija za delovna razmerja in kadrovske zadeve oglaša sledeča prosta dela in naloge: 2 ORODJARJEV 1 REZKALCA 1 STRUGARJA Za opravljanje teh del in nalog je potrebna poklicna šola in vsaj eno leto delovnih izkušenj. Prijave zbira kadrovski oddelek, kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnila. Pavle Blaznik sodeloval v vseh letnikih zbornika, France Planina in dr. Emilijan Cevc sta izostala le enkrat in še bi lahko naštevali krog rednih sodelavcev, ki se vse bolj širi Ob njih pa so se oglašali vedno novi avotr-ji: v prvih desetih letnikih je sodelovalo 111 avtorjev, v naslednjih desetih je bilo 84 novih, v zadnjih petih letnikih pa 65 novih imen. Obseg Loških razgledov je lahko naraščal prav zaradi tega,.ker je bilo razpoložljivih prispevkov vselej več, kot bi jih potrebovali za posamezne letnike. V 25 letnikih je bilo objavljenih okoli 970 prispevkov. Med njimi so številne tehtne znanstvene razprave, ki so publikacijo uveljavile v domaČih in tujih strokovnih znanstvenih krogih — Loški razgledi gredo na 200 naslovov po vsej Evropi, doslej jih je citiralo preko 280 tujih znanstvenih in poljudno-znan-stevnih publikacij. V vseh 25. letih se je obdržala prvotna zasnova ureditve na štiri vsebinske dele: polovico obsegajo prispevki z vseh strokovnih področij in časovnih obdobij dogajanja na loškem ozemlju, četrtino prispevki o narodnoosvobodilni borbi, po osminko pa leposlovni prispevki ter različni zapisi, poročila in gradiva. Malo je strok, ki doslej še niso bile obdelane, tudi prispevkov o sodobnem industrijskem razvoju je vse več. Uredniški odbor sestavljajo znani strokovnjaki s posameznih področij: dr. Branko Berčič (dosedanji urednik), dr. Pavle Blaznik, Rajko Brank, Jeja Jamar-Legat, Rado Jan, Svetko Kobal, dr. France Leben (novi urednik), Andrej Pavlovec, France Planina in France Štukl. Tudi letošnji letnik Loških razgledov prinaša obilo zanimivih prispevkov. Med njimi velja omeniti zlasti nekatere: Milan Krišelj je orisal kmečki turizem na področju občine Skofja Loka kot družbeni in ekonomski pojav, dr. Cene Avguštin je prikazal uporabo lesa kot gradiva v meščanski arhitekturi Škofje Loke, Meta Sterle obravnava klobučarsko obrt v Skofji Loki od srede 18. do srede 20. stoletja. Škofjeloško muzejsko društvo pa poleg Loških razgledov izdaja tudi vodnike po loškem ozemlju. Izšel je že Lubnik in Ratitovec, pripravljajo pa vodnik za Draž-goše, Blegoš, Sorico in Soriško planino, pa tudi mesto Skofja Loka bi ga potrebovala. Odlika teh knjižic so predvsem sveži, sprotni prispevki in izvirni pristop k opisovanju krajine, saj urednik dr. Anton Ramovš združuje prispevke posameznih avtorjev. M. Volčjak Skofja Loka — Galerijo na loškem gradu v teh dneh polnijo dela akadem skega slikarja Lojzeta Cemažarja. Središče slikarjevega zanimanja in sno vanja je upodabljanje človeške figure. Odločitev za figuralno slikarstvo pa združuje z uporabljanjem novih možnosti tolmačenj. S tem bo v figuralno slikarstvo nedvomno doprinesel nekaj novih potez, saj je sedaj s svojim raziskovalnim duhom uspel svoj čopič zastaviti na mikavnem izhodišču. V. M. Foto: F. Perdan MEDVEDEK NA OBISKU Velesovo — Kulturnoumetniško društvo Borec iz Ve lese za letošnjo sezono pripravilo mladinsko igrico v petih slikan M«r na obisku avtorja Leopolda Suhodolčana. V njej nastopajo nar igralci iz Velesovega in Adergasa. Prvo predstavo so imeli v dot* kraju že lani decembra, in to dvakrat. Januarja so gostovali v S» in Cerkljah, obiskati pa nameravajo še nekaj bližnjih vasi. Sicer pa se na odrskih deskah marljivo pripravljajo tudi člani društva, ki bodo v začetku februarja uprizorili komedijo dejanjih Cvrček na obisku znanega angleškega pisatelja iz ores stoletja Charlesa Dickensa, M. Errr ~—— 9. srečanje slovenskih lutkarjev v Krai Lutke take in drugat Kranj — Organizatorica letošnjega, že f*. po vrsti, srečanja slovenskih lutkarjev bo razen repub liške tudi Zveza kulturnih organizacij občine Kranj. Srečanje se bo začelo predvidoma 14. marca in bo trajalo tri ali štiri dni. odvisno pač od števila prijavi jencev. Rok za prijave namreč še ni potekel — sprejema jih Zveza kulturnih organizacij Slovenije do 14. februarja — zato tudi točnega programa srečanja še ni. Kljub temu je nekaj podatkov že znanih. Srečanje bo letos prvič združilo dosedaj dva različna festivala; festival slovenskih lutkarjev in pionirski lutkarski festival. Videli bomo torej vse vrste lutk. ki so se uveljavile pri nas, in to v uprizoritvah pionirjev, amaterjev in profesionalnih odrov. Izbira jih Jože Voznv. urednik mladinske oddaje pri RTV Ljubljana. Previdoma bo prišlo v poštev 12 do 14 lutkovnih skupin, ki se bodo na srečanju predstavile V Prešernovem gledališču in delavskem domu. v »prostem času« pa bodo obiskovale tudi bližnje osnovne šole. Lutkarstvo se je "d prvega srečanja v Mariboru do danes v Sloveniji precej razmahnilo. Najbogatejša z lutkami je Štajerska, medtem ko pa v drugih pokrajinah, predvsem na Gorenjskem, še niso polno zaživele. Načelo, nai bi lutke pnšle V Usposabljanje pedagoških delavcev Radovljica — Delavska univerza Radovljica je v sodelovanju 7. občinsko izobraževalno skupnostjo pripravila dvodnevna seminarja za okoli 300 pedagoških delavcev z območja radovljiške občine. Za prvo skupino v Radovljici in za drugo skupino na Bledu sta seminarja že bila. Na programu so imeli več tem. razen domačih družbenopolitičnih delavcev so udeležencem seminarja posredovali posamezne teme tudi predavatelji iz republiških in medobčinskih družbenopolitičnih organov. JR U spel koncert Kranj - Moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj je 1'1 januarja praznoval l."> let svojega dela Ustanovljen je bil 16. januarja I96.T. Navidezno dolga doba. toda za pev-ce hitro minljiv čas neprekinjenega dela. Peli so že povsod po Sloveniji. *a mejcenl v Italiji in na avstrijskem Koroškem. Peli so na svojih kom i tih. pevskih revijah, festivalih, taru- ženih zborih pa tudi na Brdu tovarišu TitU, kar jim pomeni posebno do živetje. Več kot dvatisočkrat s«' V tem času |H'li samo na grobovih. W« likokrat pa tudi pred spomeniki padlih borcev NOB. Pevski zbor vodi Tone Marolt že od vsega začetka. Nekaj |e ludi |>ev cev, ki prepevajo le od ledaj Avgust Daloh. Franjo Feldin. Vojteh Rooaa, .Jože Čebuli Na jubilejnem koncertu I* Januarja so zapeli šestnajst pesmi. Čeprav že v letih, so pokazali dostojno umetniško raven in priletno MltjJ glasov, dobri so bih tudi solisti \ zboru pa pogrešajo mlajše člane, ki bi ga <»svežili in mu zagotovili obstoj. Koncert, katerega pokroviteljica je bila Zveze kulturnih organizacij. je bil nadvse slovesen Pevcem |e če stital predstavnik občinsko kulturne skupnosti Jo«e Ahač.č. predsednik Društva upokojencev Kram Matija Suhadolnik je tboru in jubilantom podelil priznanj«, prišli pa m te taj Mik Zveze društev upokojene «'\ »10 venije Jože .Ima, m predstavniki nekaterih pevskih /borov iz kranjske vsak vrtec, šolo in bile dostav odraslim, se žal še ni docet nilo. Dobro organiziram imajo le v Prešernovem gr medtem ko so drugje le bafii občasni poskusi. V zadnje* se sicer pojavljajo tudi tf na Jesenicah, vendar pa kak na srečanju ne homo videk predvidevajo le Kranjca*, odrasla skupina z nekeaV lano igrico Gašperček sad* ndadinska skupina pa se b« vila s Srečnim princem Dejst vo je, da Sloveaik kovnem področju se veda* za drugimi jugoslovanski likami in evropskimi dežel* imajo tudi precej profesko* karskih odrov. Pri nas ji zaenkrat samo v JMaraSofl Ijani in Dravljah. f) srečanje slovenskih h* Kranju se hkrati vključa? proslavljanje 50. obletnic« svetovne organizacije k mednarodnega leta otrok nazadnje še 10. obletnice ne na gledališča v Kranja, dalo prireditvi posebno S* men. Razveseljivo je ^ ranjeni zaživelo tudi me* kot obljubljajo org»nHtM dolino pričakalo goste iz«8 nije ter lutkovni skupini ir" in Češkoslovaške. Navada je že. da ob k festivalih tečejo tudi raajč vori o lutkarstvu. Let* teme ni predvidene, par poskusili s pogovori o vsak predstavi. FILM Okupacije v 26 slikat Film Lorda na Zaj* Okupacija v 26 slikah jt i no eden najboljSin skih vojnih <>zin>ntQ pit filmov. Govori n prnh rf» lija n ske in nemške okupc brovnika; to stari rta noč v vsem razlikuje fHf ^ dardnih partizanske filmov. Zgodba se začne pred okupacijo. Vidih, življenje dubrovniAkega stva, življenje v mestu l letno svobodo in kultura življenje tega mirnega no tako mirno cs/^v torji. Sedaj se e/i0/fll^ prebivalcev Dubrinnikc ta. Priključijo se usta* patorjem, pntletariat M Dubrovnika, ki y> tL -katerih predniki sm tui krat branili svobttrfo mt priključijo silam NOR družinski razkmji^ trga,' ra prijateljstva. p,^; pravi obrazi prehit^ic^i nika. obrazi, ki ,So jfo dneve skrivali A>rwi* na. Edini prizor nasilje * dveh pretepov ustaški p* tobusu. Ta scena vnese:' kamero v ves fitm% ki skladnosti in mirnosti, n nam predoči vsa krufrA nje in bra tonu triIske s fKicija v 26 slikah ?, zelo gibljiva kamen*. Okupacija v 2ti a£hai čen film o nasilju. aV Literarni večer Radovljica - V petf* občine mali graščinski dvorani < literarni večer literarne ^ /ve/i kulturnih organ-dovljica. Člani skunla« H ceni predstavili dela J«* JiHieza Zupana, Petra ' I )amjana Jensterla. R Uršič Torek, 30. januarja 1979 _L II. STRAN G LAS Zakonska jubileja v Kranju in Skofji Loki V soboto so v Kranju in Skofji Loki po 50 letih skupnega življenja ponovno potrdili zakonsko zvezo Frančiška in Franc Brezar iz Kranja ter Ana in Matevž Tavčar s Križne gore nad Škofjo Loko Ana in Matevž Tavčar s Križne gore sta v soboto slavila zlato poroko Zlatoporočenca Frančiška in Franc Brezar iz Kranja Kranj, Skofja Loka - Pooblaščeni delegat občinske skupščine Kranj za sklepanje zakonskih zvez Andrej Babic je v soboto ponovno potrdil zakonsko zvezo Frančiške in Franca Brezarja iz Kranja. Poročila sta se 27. januarja leta 1929 in natanko po petih desetletjih skupnega življenja spet stopila pred matičarja. Priči zakonskega jubileja v družini Brezar sta bila sin Anton in hčerka Frančiška Štula r. Zakonca Brezar, oče se je rodil 25. novembra leta 1899, mati pa 23. septembra 1902 v Stražišču, sta bila delavca kranjske tovarne Standard, kjer sta tudi stkala prva poznanstva, ki so prerasla v ljubezen in zakonsko zvezo. Rodilo se jima je pet otrok, od katerih so živi še štirje. Življenje za- koncev Brezar je bilo izpolnjeno z delom in skrbjo za otroke, oče pa je bil razen tega še navdušen športnik in v tem duhu je vzgojil tudi otroke. Do 36. leta je bil nogometaš, pa tudi kasneje se ni mogel ločiti od športa. Pomagal je vzdrževati športne naprave v Kranju. Bolezen je leta 1977 njegovo delo prekinila. Jubilantoma so ob zlati poroki razen predstavnikov občinske skupščine čestitali in zaželeli obilo zdravja tudi zastopniki občinske komisije za zadeve borcev, borcev za severno mejo, med katerimi je bil tudi Brezarjev ata, in Društva upokojencev iz Kranja. V Skofji Loki sta po petih desetletjih skupnega življenja ponovno stopila v poročno dvorano zlatopo- SPOMINSKA SVEČANOST V DOMU Radovljica — V domu dr. Janka Benedika so imeli minuli teden krajšo spominsko slovesnost. Ta čas mineva dve leti, odkar je umrl dr. Janko Benedik, znani zdravnik z Bleda, po katerem se dom oskrbovancev tudi imenuje. Na prireditveni prostor so vstopili člani folklorne skupine Bled, nato pa je imel spominski govor Franc Mandeljc z Bleda. Člani folklorne skupine so nato položili venec k doprsnemu kipu zaslužnega zdravnika. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Leopold Pernuš. — B. B. ročenca s Križne gore Ana in Matevž Tavčar. Mama se je rodila 22. julija leta 1907, oče pa 18. septembra leta 1896, oba pa izhajata iz revnih bajtarskih družin z veliko otroki, ki so bili prisiljeni kmalu oditi s trebuhom za kruhom. Matevža je življenje z devetimi leti napotilo v svet. Bil je pastir, hlapec v Žabnici, nato pa gozdni delavec do upokojitve. Vmes se je boril v I. svetovni vojni, nato pa med slovenskimi prostovoljci za našo severno mejo. Izjemne strahote pa je Tavčarjeva družina preživljala med II. svetovno vojno. Nikdar ni odrekla pomoči partizanom. Leta 1944 so belogardisti v Tavčarjevi hiši dobili partizane. Dva so takoj ubili, tretjega pa ujeli in kmalu zatem ustrelili. Smrt je grozila tudi mami. Kmalu zatem pa so Nemci u pepel ili Križno goro in z njo tudi Tavčarjevo hišo. Čeprav izčrpani od vojne so zgradili nov dom in stopili v novo, prijetnejše obdobje življenja. Želimo jima, da bi še dolgo trajalo, predvsem pa zlatoporočencema. ki so jima v soboto v poročni dvorani zapeli tudi malčki škofjeloškega vrtca na Novem svetu, želimo obilo zdravja. J. Košnjek Sliki: F." Perdan Srečen lov na aulca — Stane Oblak iz Puštala pri Skofji Loki, gospodar Ribiške družine Sora iz Škofje Loke in že dvajset let član Ribiške družine, ima srečo v ulovu sulcev. Leta 1976 je ujel 13 kilogramov težkega in II2 cen timetrov dolgega sulca, lani pa 12 kilogramov težkega in 108 centimetrov dolgega sulca. Tudi letošnji lov na sulca, ki je dovoljen med 1. novembrom in 15. februarjem, je bil za Staneta Oblaka uspešen. V četrtek, 25. januarja, je Oblak lovil v Sori pod loškim kopališčem. Iz vode je potegni/ 10 kilogramov težkega in meter dolgega sulca. (jk) — Foto: F. Perdan Zbor planinskih vodnikov Kranj - Člani odseka za planinsko hojo in vodništvo Planinskega društva Kranj so se zbrali na Krvavcu v zavetišču Gorske reševalne službe na rednem občnem zboru in na seminarju o varstvu pred plazovi. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Planinskih društev Žiri in Sovodenj. Preteklo delo odseka je bilo uspešno. Pod vodstvom članov so bili organizirani številni izleri. ki so prav zaradi strokovnega vod mia minili brez nesreč s težjimi posledicami. Prvi preventivni vzgoji na teh pohodih uspešno sodelujejo tudi člani postaje Gorske reševalne službe, reševalci in člani odseka za planinsko hojo in vodništvo pa so na letošnje proslavo v Dražgoše popeljali nad 700 planincev iz kranjske občine. Odsek za planinsko hojo in vodništvo je v pretekli sezoni uspešno vodil Albin Vidmar. Na krvavškem občnem zboru so za novega načelnika izvolili Petra Lebna iz Kranja. Na Krvavcu so se tudi dogovorili, da bodo odšli na pohode na Stol, na Porezen. na Viševnik, do Baze 20 in na še nekatere naše vrhove. Pohodi so večinoma povezani s proslavami pomembnih obletnic NOB, kar je tudi prispevek k ohranjevanju tradicij narodnoosvobodilnega boja. -jk Po poti prijateljstva Kranj — Propagandni odsek Planinskega društva Kranj uresničuje program planinskih in potopisnih predavanj v Delavskem domu v Kranju. Jutri. 31. januarja, ob 19. uri bo v Delavskem domu v Kranju predaval kranjski planinec Jože Sparovec. Predavatelj bo posredoval svoje vtise s planinske poti prijateljstva treh sosednjih dežel Slovenije. Koroške in Julijske krajine. -jk Turistično izobraževanje mladih Kranj — Na 5. seji komisije za turistični podmladek pri Gorenjski turistični zvezi so razpravljali o letošnjem delovnem programu komisije in se dogovorili, da bo 17. februarja seminar za mentorje turističnih podmladkov Gorenjske. Tudi letos bodo mladi pisali naloge o turistični problematiki, ki jih bodo najprej ocenjevali po občinah, nato pa v regiji. Pripravili bodo tudi kviz o turizmu v škofjeloški občini, kjer bo prihodnji zbor turističnih delavcev Gorenjske. V okviru turističnih društev bodo mladi skrbeli za čistost okolja, za izobraževanje, za lepši videz domov in šol, razen tega pa zbirali prospekte, razglednice in drugo turistično.gradivo. Pisali bodo v glasilo Gorenjske turistične zveze. Končen program delovanja komisije pa bo sprejet na bližnjem seminarju mentorjev H B. NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč Petra Lobode bronasti Kristus na pročelju domžalske farne cerkve. (4. zapis) K premišljevanju o izvoru krajevnega imena Domžal, še dodajam: na zahodni meji Češke, nekoliko južneje od Karlovih varov imajo mestece s podobnim imenom: Domažlice (nemško Taus). Načitan bralec se bo gotovo spomnil tega kraja iz zgodovinskega romana Karla Jiraska »Psoglavci«. — Tudi slovenska mladina je v letih med obema vojnama rada prebirala to obsežno knjigo, v prevodu seveda. MENGEŠ - DOMŽALE Tudi to poglavje iz prejšnjega zapisa kaže dopolniti: ne le. da so Domžale že 1. 1925 dobile naziv trga, so bile v letih po drugi vojnj imenovane za mesto. Ker pa trgov naša upravna razdelitev ne pozna več, je tudi Mengeš izgubil svoj trški'naslov in postal vas, t. j. kraj, eden od mnogih na področju domžalske občine. Tako se časi spreminjajo in mi z njimi .. . ZAPAHNJENE DURI Sedajle mi pa sili jeza v pero. Bil sem na Goričici v nedeljo. 7. t. m. — Bilo je sončno, mrzlo vreme. Hotel sem spremljevalki, ki sem ji že pred dnevi pravil o slikarju Vladislavu Pengovu, s katerim sva bila realčna sošolca, pokazati njegova dela v domžalski farni cerkvi. A ni šlo! Najprej, med mašo je bila cerkev nabita vernikov, po maši pa so cerkev kratkomalo zaklenili! Kdaj naj si torej obiskovalec v miru in zbranosti in čimbolj sam ogleduje umetnine v cerkveni notranjščini? Seveda vem za predpise, ki veljajo za varstvo spomenikov v samotnih cerkvicah kje v hribih ali na samoti. Da bi pa farno (ne podružnično) cerkev morali zakleniti tik po opravljenem obredu, tega najbrž noben predpis ne zahteva. Razen tega vsaj ob nedeljah, sredi dneva (bilo je malo pred 12. uro), ni kakih nevarnosti za morebiten rop. Ko obiskujem podeželska cerkvice, vem, da moram stopiti do človeka, ki hrani ključe. Farna cerkev pa bi morala biti vsaj ob nedeljah odprta! To je eno. kar me je motilo na Goričici. — Drugo pa je skrajna mež-narjeva brezbrižnost: krog in krog cerkve (pa tudi pristopi po strmini) ena sama poledenela ploskev! Vsaj tu bi za ljudi lahko poskrbeli z dvema lopatama peska. A, ne! Raje gledati, kako starejši ljudje nerodno padajo . . . Ali res ni nikogar od cer- kvenih predstojnikov, ki bi na tako stvar hotel opozoriti? - No, najbrž ne bom nikoli več nobenega gosta pripeljal gledati zaklenjeno cerkev ... VLADISLAV PENGOV Kot domačin iz bližnjega Ihana je bil za poslikavo cerkve v letu 1938 gotovo najbolj poklican (1. 1908 rojeni, zdaj že pokojni) Vladislav Pengov. Oče njegov je bil znan kipar in podobar Ivan Pengov. In še to: ko so domžalsko farno cerkev 1. 1938 prezidavah, so ta dela opravljali po načrtih arhitekta Ivana Pengova, starejšega -Jikarje-vega brata. Tudi velika oltarna slika (416 cm X 332 cm) Marijinega vnebovzetja je delo Ladislava Pengova. Letošnji Marijanski koledar je v celoti opremljen z reprodukcijami Pengovovih monumentalnih podob (Bled, Leskovec, Ivančna gorica. Jezica, Kočevje). Očitno je, da se je Vladimir Pengov uvrstil med naše najboljše sodobne cerkvene slikarje. Odlikuje ga smisel za kompozicijo, spretna risba in realistična oživitev snovi. Sicer pa je bil Vladislav Pengov znan tudi kot uspešen ilustrator knjig in revij. PETER LOBODA Se z drugim prijateljem — likovnikom se srečam ob domžalski farni cerkvi. Bil je to kipar Peter Loboda, soustvarjalec bronastega Prešerna v Kranju. Domačin po rodu (r. 1896) je tudi prispeval svoj delež: na zadnje cerkveno pročelje so ob prenovi vnanjih sten postavili dva in pol metra visoki bronast kip Kristusa Kralja. — Peter Loboda je bil eden redkih Slovencev, ki jih je neposredno vzgajal veliki Meštrovič. Dosti Lobodinih del je takih, da bi jih lahko mojster podpisal kot svoje (n. pr. Mati z otrokom). Skupaj s Frančiškom Smerdujem je Loboda oblikoval tudi osrednji spomenik revoluciji sredi Domžal. — Sicer pa se je delo — pa tudi spomin nanj. kar nekam porazgubilo. Le kdo-še ve za tega velikega umetnika, ki je bil hkrati tudi tako izjemno dober človek. Prav tako si ne morem zamišljati, da o Ladislavu Pengovu še ni izšla monografija. Koliko slabših likovnikov — a trgovsko seveda sposobnejših — si je svoje monografije že »organiziralo«. Seveda zgodovina bo že pravičnejša, a sedanjost tudi le nekaj velja! Primer cerkvenega slikarstva Ladislava Pengova. Kot mnogi stari slikarji, je tudi Pengov v sliko vkomponiral svoj in svoje žene portret. G L/A S12. STRAN Svetovni alpski pokal moški in ženske Presenetljivo Luscher, Križaj med deseterico, Strel izreden trinajsti GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Na Stiriinštirideseti izdaji Arlberg-Kanda-har tekmi za svetovni pokal v smuku in slalomu je največ dobil triindvajsetletni Švicar, doma iz Zuricha, Peter Luscher. Peter je presenetljivo, a zasluženo zmagal v slalomu in dobil tudi kombinacijo. Z novimi petdesetimi točkami pa je prevzel vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zasledovalcem je že toliko »ušel«, da mu pri osvajanju »Kristalnega globusa« ne bo nihče več kos. Sicer pa je slalomski obračun v nedeljo dokazal, čeprav so bili skoraj nemogoči Eogoji za tekmo, da med prvo deseterico ni istvene razlike. Skoraj vsak lahko zmaga. V nedeljo je slavil Švicar, kdo bo pa na naslednjih slalomih, pa se ne ve. Favoritov je vedno dovolj. Na koncu pa so vedno med deseterico ista imena, pa tudi razlike med prvim in desetim so minimalne. Švicar je že v prvi vožnji dokazal, da mu bo v tem obračunu, čeprav se mu je Slo za kombinacijo, kdo težko kos. Prednost pred drugim v prvi vožnji Petrom Popangelovim je bila res minimalna, toda še vedno dovolj velika, da je Luscher prišel iz tega slaloma kot zmagovalec. Naši so se v tej konkurenci s sedeminšestdesetimi tekmovalci držali več kot odlično. Bojan Križaj je bil osmi, izredno pa se je uvrstil Boris Strel, saj se je že v prvem nastopu uvrstil s startno številko enainpetdeset na trinajsto mesto. To mesto pa si je skupaj z Ortnerjem iz Avstrije obdržal tudi v končni uvrstitvi. Bojan, ki je tokrat na progo moral prvi, bi lahko iztržil več kot osmo mesto. Vendar ima na slalom v Garmischu slab spomin. Doslej še nikoli na tem težkem in strmem slalomišču ni videl cilja. Silovito seje pognal s starta, toda že na začetku je napravil napako, ki bi ga kmalu izločila iz nadaljevanja tekme. Bojan se je tu mojstrsko ujel, a izgubil precej dragocenih sekund, vendar ga na koncu tega prvega selektivnega nastopa še vedno dobimo na osmem mestu. Vse od Popangelova naprej pa je bila proga že tako močno razrita, da je prvi favorit Sten-mark bil šele dvanajsti. Ta ie uvrstitev v Je osmo mesto v Garmischu konec krize Bojana Križajo v slalomu? drugem nastopu krepko popravil. Dosegel je najhitrejši čas druge vožnje in s tem si je priboril četrto mesto. Križaj je ponovno naredil napako takoj po startu, nato vozil odlično, a več kot osmega mesta ni mogel več dobiti. Križajeva ponovna uvrstitev med prvih deset v slalomu je po treh neuspelih vožnjah gotovo lepa vzpodbuda za drugo polovico pokala. Kaže, da je kriza Križaja mimo. Prav zato si lahko obetamo v nadaljevanju od njega, kakor tudi od naših preostalih fantov Se boljše rezultate. V GA-PA je bil uvrščen tudi Zibler, medtem ko je Kuralt odstopil v prvi vožnji, Magušar pa je odnehal v drugem nastopu. Prazna blagajna LJUBLJANA — Na zadnji seji sekretariata Smučarske zveze Slovenije je bil na dnevnem redu tudi vse bolj pereč problem finančnega stanja naše osrednje smučarske organizacije. Blagajna SZ Slovenije je prazna, prazno blagajno pa ima tudi Smučarska zveza Jugoslavije. Pri tem je bilo v ospredju tudi izplačilo premij tekmovalcem Se za lansko sezono. Zato je sekretariat odločil, da je čimprej treba poravnati ta dolg. Tekmovanje moških in žensk se je že prevesilo v drugo polovico. Na sporedu so Se tekme v obeh konkurencah za svetovni alpski pokal v Evropi, nato pa gredo vsi najboljši na tekme čez lužo v Ameriko, Kanado in Japonsko. Na Japonskem pa je tudi zaključek letošnjega svetovnega pokala moških in žensk. Problem je najti sredstva za pot našega moštva. Na turnejo naj bi odšli štirje fantje in dve dekleti ter trenerji. Kje dobiti denar za pot in vse ostalo, je sedaj skrb SZ Slovenije. Zato se naš najvišji smučarski organ v Sloveniji obrača na vse delovne kolektive v Sloveniji za finančno pomoč. Nespametno bi namreč hilo, da bi Križaj, Strel, Kuralt in Magušar ter dve ženski prav na teh tekmah, ko bo šlo za osvajanje novih točk v svetovnem pokalu, morali ostati doma. Vemo, da je prav v Ameriki, Kanadi in na Japonskem točkovanje za SP spremenjeno. Vsi naši so si zdaj že krepko popravili svoje FIS točke in bodo že po februarju startali z bolj ugodnimi startnimi številkami. Te pa so pogoj za Se boljše uspehe. -dh SMUK DOBIL V/IRNSBERGER, NAŠI NA KONCU Kaže, da se je odprlo tudi smukačem iz Avstrije. Na lahkem smuku v Garmischu, ki pa ni tako lahak kot si ga zamišljamo, saj tekmovalci v povprečju dosegajo tudi nad 100 km na uro, je slavil Peter Wirns-berger, enaindvajsetletni Avstrijec, doma iz Leobna. Tudi drugo mesto je odšlo v Avstrijo saj je bil takoj za zmagovalcem Spiess. Med štiriinšestdesetimi tekmovalci so tokrat nastopili tudi vsi naši. Nismo pričakovali veliko od njih, saj so le v Argentini nekoliko trenirali to disciplino. Vseeno pa so se pogumno odpravili na pot in vsi prišli na cilj. Naša dekleta v svetovnem ženskem pokalu v slalomu in veleslalomu vozijo iz tekme v tekmo bolje. Na zadnjem slalomu je bila najboljša Nuša Tome. REZULTATI GA-PA SLALOM - 1. Luscher (Sv i ca) 86,11. 2. Ph. Mahre (ZDA) 86,14, 3. Popange-lov (Bolgarija) 86,26, i.Stenmark (Švedska) 86.76. 5. Gros (Italija) 87,10, 6. Wenzel (Liechetnstein) 87,15, 7. Thoni (Italija) 87,22, 8. Križaj (Jugoslavija) 87,79, 9. l.iithv (Švica) 88.34, 10. Enn (Avstrija) 88,67, 11. S. Mahre (ZDA 88,87, 12. Jakobsson (Švedska) 89,53, 13. Strel (Jugoslavija) in Ortner (Avstrija) 89,58, 15. Worndl (ZRN) 89.59, 33. Zibler (Jugoslavija) 93,88; SMUK - 1. Wirnsberger 1:57,44, 2. Spiess (oba Avstrija) 1:57,82, 3. Plank (Italija) 1:57.85, 4. Stock (Avstrija) 1:57,89, 5. Ferstl (ZRN) 1:58,20, 53. Kuralt 2:06,16. 55. Strel 2:08,43. 56. Križaj 2:09,80, 57. Zibler 2:11,41. 58. Magušar (vsi Jugoslavija) 2:13,38; KOMBINACIJA - 1. Luscher, 2. Ph. Mahre, 3. Wenzel, 4. Gros, 5. Stock, 11. Križaj, 12. Strel, 13. Zibler; SVETOVNI POKAL - SKUPNO - 1. Luscher 173. 2. Stenmark 135. 3. Wen-zel 123. 4. Ph. Mahre 108. 4. 5. Gros 79. 6. Stock in Neureuther 65. 8. M n I ter 61. 9. Križaj 58. TUDI DEKLETA SOLIDNA MELLAU — Tudi na tekmi žensk za svetovni pokal v slalomu so se naša dekleta dobro odrezala. V tem slalomskem obračunu je nepričakovano slavila komaj sedemnajstletna Italijanka Maria-Rosa Quario. Med svetovno žensko alpsko druščino je bila Nuša Tome dvaindvajseta, Anja Zavadlav šestindvajseta ter Bojana Dornik osemindvajseta. Rezultati - 1. Quario (Italija) 87.99, 2. Moser-Proll (Avstrija) 88,45. 3. Pelen (Francija) 89.00, 22. Tome 92.52, 26. Zavadlav 93,29. 28. Dornig (vse Jugoslavija) 94,39. 1) H umer Mladi dobri tekmovalci KRVAVEC - Smučarski kluh Triglav je pripravil na Krvavcu občinsko prvenstvo osnovnih Sol kranjske občine za mlajSe in starejSe pionirke in pionirje. Tekmovalo je 64 pionirk in pionirjev, najmnožičneje pa sta bili zastopani osnovni šoli France Prešeren in Simon Jenko. Rezultati — mlajSe pionirke: 1. Mojca Dežman (France Prešeren) 1:45,32, 2. Breda Tomažič (France Prešeren) 1:47,46, 3. Lea Dežman (France Prešeren) 1:52,96. 4. Vojka Bešter (Simon Jenko) 2:04.18. 5. Barbara Savs (Jezersko) 2:06.18; mlajši pionirji: 1. Matjaž Peneš (Stane Žagar) 1:43.51, 2. Rok Likozar (Lucijan seljak) 1:45,04. 3. Jani Krč (Jezersko) 1:51,15, 4. Robi Likozar (Simon Jenko) 1:51,39, 5. Bojan Mihelič (Lucijan Seljak) 1:52,60; starejSe pionirke: 1. Savina Mihelič (Lucijan Seljak) 1:40,79, 2. Majda Zvokelj (France Prešeren) 1:41,99. 3. Maja Cesnik (Lucijan Seljak) 1:44,24, 4. Alenka Šorli (France Prešeren) 1:49,28, 5. Nataša Ni-kovič (France Prešeren) 1:54,11; starejši pionirji: 1. Tomaž Jerman (France Prešeren) 1:41,56, 2. Mitja Krampi (Simon Jenko) 1:44,02, 3. Aleš Teran (France Prešeren) 1:46,88, 4. Igor Nikovič (France Prešeren) 1:47,71, 5. Andrej Jaklič (Lucijan Seljak) 1:49.46; V. Trnovski maraton Pričakujemo nad 3000 tekačev LJUBLJANA — Člani organizacijskega odbora za izvedbo petega Trnovskega maratona so v Ljubljani predstavili letošnjo najmnožičnejšo tekaftko prireditev v Sloveniji in v Jugoslaviji. Peti maraton bo 11. februarja na znanih smučiščih Črnega vrha nad Idrijo. Po prijavah sodeč bo letos nastopilo nad 3000 ljubiteljev smučrske-ga teka. Člani odbora so povedali, da je zadnji rok prijav 31. januar. Prijav kasneje ne bodo več sprejemali, pa tudi ne pred samim startom. Le tako bodo zagotovili pravočasni start in se izognili gneči, ki nastaja prav pri prijavah pred startom. Kdor se hoče udeležiti tega maratona, naj prijavo pošlje skupaj s startnim) — odrasli 100, dijaki, učenci v gospodarstvu 50 in pionirji 10 dinarjev, na naslov 85280 Idrija, Staneta Rozmana 5, pp 54, Trnovski maraton. Organizator bo upošteval samo tiste prijave, za katere bo do roka vplačana tudi start-nina. Namen Trnovskega maratona je širiti množični smučarski tekaški šport, krepiti obrambne sposobnosti in obujati spomine na NOB, hkrati pa počastiti 60. obletnico KPJ. Prireditev pa je tudi v spomin na boje enot slavnega devetega korpusa NOV. Častni pokrovitelj petega Trnovskega maratona je načelnik generalštaba JLA gene-ralpolkovnik Stane Potočar-Lazar, narodni heroj in nekdanji komandant devetega korpusa NOV in POJ. Tako kot vsa štiri leta doslej so organizatorji pripravili štiri smučine. To je veliki maraton na 42 km, mali maraton — smučarski tek na 21 km, smučarski tek SLO na 12 in pionirski smučarski tek na 10 km. Start maratona bo v nedeljo, 11. februarja, ob 9.30 v Črnem vrhu nad Idrijo. Najboljše tekačice imajo Jeseničani GORJE — Za uspelim članskim in mladinskim slovenskim prvenstvom v smučarskih tekih je Partizan Gorje tudi prvenstvo SRS za pionirje dobro spravil pod streho. Čeprav so bili za tekmovanje skoraj nemogoči pogoji, jim je vseeno uspelo, da so dobro pripravili smučino. Med pionirji so največ uspeha imeli tekmovalci iz Dola, pri pionirkah pa so največ dobile mlade Jeseničanke. Rezultati — ml. pionirji — 1. Velepevec 8:07,39, 2. Flere (oba Dol) 8:34.90, 3. Ponik-var (Olimpija) 8:38.49, 4. Kerštajn (Jesenice) 1:44,23. 5. Kosmač (Gorje) 8:52,43, 6. Bestcr (Triglav) 8:56,75. ml. pionirke: 1. Smrekar (Dol) 8:42.57. 2. Fister (Triglav) 9:23.65, 3. Nagode (Gorje) 9:24,34; st. pionirji: 1. Mašovič 14:11.92, 2. Tar-man (oba Jesenice) 14:22.84. 3. Oblak (Gorje) 14:31,54, st. pionirke: 1. Mlakar (Jesenice) 15:30,61, 2. Raišp (Lovrenc) 16:00,51. 3. Pogačnik (Ihan) 16:35,84. -h Torek, 30. januarja t Smučarski teki! Podlogarju" Janšev memor MOJSTRANA - Smučarski tetar^ klubov so se v soboto v Mojstrani p**? na tradicionalnem Janševem iuj_biT_ štirih kategorijah je teklo 40 tekaf in sicer člani in mlajši člani na 14k?? rov, starejši mladinci na 10 kiknvA mlajši na 5 kilometrov. Prvič so w»H tudi rekreativci na 6 kilometra* *V> memorial je osvojil Podlog*«]- iz G«n_ za dve sekundi prehitel lanskegi?^ valca Toneta Djuričiča iz Moj strast k" Rezultati - člani: 1. Podiogar «2 38:39,24, 2. Tone Djuričič (M«*a 38:41,15, 3. Mrak (Mojstrana) 39:*-* Cvajnar (Olimpija) 39:36.75. 5. Ja-* * strana) 40:09,94; mlajši elani: 1. Brtf£ (Olimpija) 42:13,50, 2. Piber C 43:28.28, 3. D. Podiogar (Gorje) ^ _ starejši mladinci: 1. Dušan Djuritf strana) 28:37.39, 2. Le bar (Kranjski * 30:45,29. 3. Kršinar (Olimpija) 1.-5 mlajši mladinci: 1. Vertovsek (0*1 15:43.589, 2. Kustec (Kranjski • 16:06,24, 3. Kavaš (Kamnik) lfc** * kreativci: 1. Kofler (Mojstrana) 16 Kotnik (Mojstrana) 17:20,83» 3. I* (Mojstrana) 17:29,37; Novice I ZTKO Kra) iz Občinsko sindikalno smučarsko prvenstvo Udeležba presega pričakovanja KRANJ — Letošnje zimske občinske igre Kranja bodo 3. in 4. februarja na Jezerskem. Tu bodo v soboto teki in veleslalom ter drugi veleslalom v nedeljo. Po predvidenem sporedu so sankanje v Besnici prestavili za en dan. Tako se bodo sankači borili za občinske naslove v soboto 10. februarja in ne 11. Za veleslalom v kategoriji moških A, B, C, D, E, G, G se je za nastop na daljši in krajši veleslalomski progi prijavilo 758, v kategoriji žensk A, B, C, D pa se bo borilo na obeh progah 180 tekmovalk. Tudi za teke je veliko zanimanje, saj bo nastopilo šestinštirideset žensk in 231 moških. V obeh kategorijah v sankanju pa je prijav- Smučarski skoki Prvaki: Kešar, Kešnar, Štirn in Beton KRANJ — Na 25-m skakalnici v Besnici je SK Triglav organiziral v petek letošnje občinsko prvenstvo v smučarskih skokih za pionirje in cicibane. Nastopilo je okoli 50 mladih skakalcev iz osnovnih šol kranjske občine. Dve prvi mesti sta osvojila tekmovalca iz OŠ L. Seljak, po eno prvo mesto pa je pripadlo osnovnima šolama Simon Jenko iz Kranja in Davorin Jenko iz Cer- VRSTNI RED CICIBANI A - 1. Zoran Kešar (OŠ L. Seljak). 2. Tomaž Mubi (OŠ Predoslje). 3. Igor Knific, (OŠ Stane Žagar); CICIBANI B: 1. Jože Kešnar (OŠ D. Jenko Cerklje), 2. Mitja Vidmar (OŠ L. Seljak), 3. Gregor Rančigaj (OŠ L. Seljak), 4. Drago Koševar (OŠ L. Seljak), 5. Tadej Knific (OŠ Stane Žagar), 6. Blaž Pire (OS Stane Žagar); MLAJŠI PIONIRJI 1. Janez Štirn (OŠ L. Seljak). 2. Martin Škrjanc (OŠ D. Jenko Cerklje). 3. Dušan Silar (OŠ L. Seljak), 4. Peter Slatner (OŠ D. Jenko Cerklje), 5. Milan Jenčič (OŠ Stane Žagar), 6. Ivo Gorjup (OŠ L. Seljak); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Roman Beton (OŠ S. Jenko). 2. Krištof Gašpirc (OŠ D. Jenko Cerklje). 3. Zvone Bernard (OŠ D. Jenko Cerklje), 4. Robi Čimžar (OŠ D. Jenko Cerklje), 5. Bojan Česen (OŠ S. Jenko). .1 Javornik Kegljanje Sava brez konkurence KRANJ - V občinski A kegljaSki ligi so odigrali 5. in 6. kolo. 5. kolo je prineslo prvo zmago ekipi Borca, lanskoletnemu prvaku, ki je doma premagalo ekipo Merkurja, ki v letošnjem prvenstvu Se ni osvojilo točke. Visoki zmagi sta zabeležili ekipi Save in Iskre: prva proti ekipi Simona Jenka, druga pa v gosteh proti ekipi Elektra. Najzanimivejši dvoboj 5. kola je bil med ekipama Gumarja in Krvavca, kjer se do poslednjega meta ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Več športne sreče so imeli igralci Krvavca, ki so na koncu slavili in tako zabeležili svojo prvo zmago, čeprav sta odločala o zmagovalcu samo dva keglja. Razburljivejše je bilo 6. kolo. Ze v prvem srečanju sta se pomerili doslej Se neporaženi ekipi Iskre in Save. Ekipa Save je z odlično igro in dobrimi rezultati zabeležila doslej svojo najpomembnejšo zmago. Premagati solidno ekipo Iskre na njenem kegljišču jv res velik uspeh ekipe Save, ki lahko že sedaj računa na najvišji naslov in je praktično v letoSnjem prvenstvu brez. konkurence. Ekipa Simona Jenka je imela dosti težav proti ekipi Gumarja. ekipa Borca pa je zopet razočarala in morala priznati premoč ekipi Elektra. Tudi 6. kolo ni prineslo ekipi Merkurja zmage, premagala jo je ekipa Krvavca, ki je že uredila svoje vrste in igra iz kola v kolo boljše in uspešnejše. Rezultati 5. kola — Sava : Simon Jenko 2539:2384. Elektro : Iskra 2450:2532. Borac : Merkur 2455:2400, Gumar : Krvavec 2475:2477; rezultati 6. kolo - Iskra : Sava 2648:2681, Simon Jenko : Gumar 2464:2446, Borac : Elektro 2459:2563, Merkur : Krvavec 2406:2478. Lestvica po 6. kolu: 1. Sava 6 600 12 + 602 2. Iskra 6 501 10 + 513 3. Simon Jenko 6 402 8 + 152 1. Elektro 6 303 6 + 209 5. Krvavec 6 213 5 -235 H. (iumar 6 204 4 - 299 7. Borac 6 114 3 - 547 8. Merkur 6 006 0 - 395 Ijenih 253 tekmovalcev in tekmovalk. Tako se je za letoSnje zimske igre prijavilo 1124 moških in 298 žensk iz SestinSestdeset osnovnih sindikalnih organizacij, v vseh treh disciplinah pa devetindvajset. V vseh treh disciplinah, veleslalom, teki in sankanje, ki šteje tudi za kombinacijo, se bo za najboljšega borilo dvainšestdeset moških in dvajset žensk. V soboto bodo ob 9.30 na krajši progi startale ženske kategorije C in D ter moški na iati progi v kategoriji G in E. Na daljši progi pa bodo v soboto startali tudi moški v B in C kategoriji. V nedeljo bo start v istem času. Na daljši progi bodo nastopali moški v kategoriji A ter ženske A in B, na krajši pa moški F in D. Teki bodo v soboto s startom ob 15. uri pred Kazino na Jezerskem. Tu bodo nastopili moški in ženske. Sankanje pa bo v soboto 10. februarja ob 15. uri v Besnici. -dh DRSALIŠČE V SKLOPI' t GORENJSKEGA SEJJLA > Kranj - Na 3. redni seji je ara* t Zveze telesnokulturnih organind ) obravnavalo izgradnjo drsališča »' I Gorenjskega sejma, i r grada j« * igrišč, za katere so sredstva zbrati!* * niškega kluba Triglav ter posam«* 1 nje treh TKO za pristop v Trm T' i izgradnjo drsališča je bil članoa f ' stva pojasnjen način zbiranja srca* sebej pa je bilo poudarjeno, da se M* * nja financirala izključno le iz *• 1 zbranih v gospodarskih orsanm* občini Kranj, za kar je bil tudi ttf I jen razdelilnik. Predsedstvo seji* načinom zbiranja sredstev sni* podprlo celotno akcijo ter menilo,* sredstva za izgradnjo športnih * J zbirajo po normalni poti naprej ▼ a* S ki je določen po dogovoru i* *i_ ka. Prav tako so dali podporo klubu Triglav in priporočilo C _ občine Kranj, da se postopek istr** niskih igrišč pospeši. V nadaljevanju seje so bile aarai* prošnje TKO GO kluba Kranj/S)1 ter Zbora sodnikov smučanja, za k* menili, da lahko podpišejo i vo, če imajo že urejeno regj konu o društvih. ro ta* * LS itf t Skupščina kolesarske sekcije ŠD Ko Množičnost, varnost in zdrav ^ Vsebina letošnjega dela kolesarske sekcije ŠD Kokrica je orvaaj* X. tekmovalnih ter množičnih rekreativnih prireditev, poglo^K^ t s šolsko mladino, sodelovanje s kolesarskimi kolektivi v zameist«rl šolanje inštruktorjev in vaditeljev sarjev in zdravju tekmovalcev KOKRICA - V petek so se sestali člani kolesarske sekcije športnega društva Kokrica. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki Kolesarske zveze Slovenije in krajevnih družbenopolitičnih organizacij. »Lanski uspehi našo kolesarsko sekcijo uvrSčajo v vrh veteranskega kolesarstva ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji,« je dejal predsednik sekcije Lojze Dežman. »Da smo to dosegli, smo morali veliko prostega časa posvetiti treningom, tekmovanjem in pridobivanju novih članov. Danes se naša sekcija lahko pohvali ne samo z vidnimi športnimi rezultati, temveč tudi z množičnostjo. Tudi organizacijsko smo dobro napredovali. Veteransko kolesarstvo je našlo primerno mesto v republiški zvezi in » komisiji za kolesarstvo pri Zvezi telesnokulturnih organizacij kranjske občine.« V skladu t. začrtano programsko usmeritvijo bo kolesarska sekcija SI) Kokrica tudi letos pripravila več kolesarskih dirk: kronometer Adria, peti pokal Kokrice, tekmovanje osnovnih šol na kolesarski stezi v StražiSču ter prvenstvo Slovenije za člane C in veterane vseh skupin prav tako na dirkališču. Kazen dirk pa bodo kokriški veterani organizirali Se nekaj množičnih rekreativnih prireditev kot so kolesarski Dražgoše, kolesarski maraton Dež-memorial, novo obliko maratona Kokrice do Trsta, ki bo še bolj poglobilo prijateljstvo n člani tržaškega slovenskega kluba Adria, in redne ure rekreacijskega kolesarjenja Dobimo sc m kolesom. Veliko pozornosti bodo letos posvetili tudi delu s šolsko mladino. To bo zdaj lažje izpeljati, ko imamo v Kranju kolesarsko stezo, mentorje in inštruktorje kolcsar- trim v manov prijateljstva - Večjo pozornost varnosti t*t S? \» stva, ki so pripravljeni delati t »*kl Z vodstvi Sol bodo skušali doseči.*^, okviru pouka prometne vzgoje & ^ rek kolesarski vzgoji in da se v ok4* ^ skih Športnih društev ustanovijo lesarski krožki. ^ w Podobno prijateljstvo kot * Adria iz Lonjerja pri Trstu bodo k-' ^ letos poskušali navezati tudi z enia' venskih kolesarskih kolektivov škem. Iz razprave je bilo razbrati da ranskem kolesarstvu vedno boli o***T\ dve težnji: nekateri vidijo eilj v ■**£* sti in rekreaciji, drugi pa se bob *f ^ za tekmovalni Sport. Prav prj te***"* tudi precej težav pri pridobiva«« ^ Ijenj za organizacijo dirk. za katf'i-a kaže. povsod nimajo preveč smisi* Vj bolj se tudi poraja vprašanj« varušk?' ste so prometne in kolesarjem af^ Zato bodo skuSali prek slovenske k^H j ske zveze sprožiti akcijo, da se vs* > tere ceste opremijo s primernuai **kC opozorili. Drugo vprašanje pa Ski pregledi, ki so dokaj dragi ia ^-kreativce nihče ne financira. Pa vi*'^ bo treba zagotoviti vsaj s« člsne v ' rane-tekmovalce prek odbora za ' ski šport pri Zvezi telesnokultur*" nizacij Kranj. Ob zaključku skupščine so izv*fcl" odbor sekcije. Predsedniške nalnff' oprav Ijal Lojze Dežman, Dras»S*» aVc Majcen ter Franc Oman p« ao ča*«* V1 sekcije. Najbolj uspešnim tekme«** * pretekli sezoni in posameznika« ; največ napravili za razvoj teaa »t** f » podelili priznanja. Med njimi m j« tudi tajnik Kolesarske zveze w' Stane Megušar. £V l, Glav« •Jeseniški športnim v valjevu — Ženska m moška ekipa Jeseni&kiM*'^* karjev je sodelovala na turmr/u t pobratenem mestu VaUevo, kie^L'^ •rek, 30. januarja 1979 13.STRAN G LAS Poledenela cesta ^Cranj — V četrtek, 25. januarja, 17.45 se je na magistralni cesti Jeprco in Mejo pripetila pro-_ l^t:na nezgoda. Voznica osebnega ^Jomobila Milka Stritar (roj. 1946) Oirč pri Kranju je peljala z nepri-^i*mo hitrostjo po poledenelem in Nizkem vozišču. Ker je pred njo avtomobil zaviral, je tudi voz-Stritarjeva pritisnila na zavoro, tega jo je na poledeneli cesti ^**eslo na levi vozni pas, po rj^*\*erem Je n nasprotne smeri tedaj Peljal voznik Tomaž Potočar iz j. ^o«5ca in trčil v njen avtomobil, ^ da sta oba zdrsnila s ceste. V .a^J^reči sta bila voznik Potočar in »f^~t*otnik Edvard Lužar iz Mirne peči J**t|!^*je ranjena, voznica Stritarjeva pa Škode na avtomobilih je za t «* in* »F Ležal sredi ceste 1^.adovljica — Na lokalni cesti v **^bcah se je v petek, 26. januarja, 5.27 pripetila prometna nezgoda, ^di ceste je na trebuhu ležal Mi-«^1 Tolar (roj. 1947) iz Hlebe. Ko pripeljal voznik avtobusa Emil **injar je ležečega na cesti prepoz-1 opazil, da bi lahko še odvil ali za-V ^1, zato je zapeljal čezenj, vendar jp* ^c, da ga s kolesi ni povozil. Na vozju avtobusa pa se je bil na-cv^**l led, tako da je bil avtobus od JJ^^tišča dvignjen le za kakih 30 cm. t:^** je zato zadel ležečega Tolarja i^Hrj da si je poškodoval prsni koš, Kjfe*^ zlomljeni dve rebri in druge po-l^^dbe. Prepeljali so ga v jeseniško IriiSnico. l ** V* *** SO Ledena cesta ^p. Gorje - V petek, 26. januar-ob 19.30 se je na regionalni cesti v Gorjah pripetila prometna ne-w *t T^da. Voznik tovornega avtomobila •bi rx*^**€Z Čadež (roj. 1945) iz Radovlji-■fc^ je peljal proti Bledu. V desnem k* *nku ga je na poledeneli cesti za-S^^lo v avtomobil Janka Ulčarja iz Gorij in nato še v avtomobil *-^^nca Mačka. V nesreči je bila huje Pfr *>jena Mačkova sopotnica Vlasta *"ibar, lažje pa voznik Maček. Ško-na avtomobilih je za 50.000 din. Izsiljevanje I« prednosti ^l^p. Gorje — Na regionalni cesti v , - Gorjah se je v petek, 26. januar-^ »rjfr'' 20. uri pripetila prometna ne-s*'*^T*cia. Voznica osebnega avtomobila r*f^rutica Pogačar (roj. 1953) iz Ra-* S*>V*»e je peljala proti Bledu. S ^rske ceste pa je pripeljal voznik v ^čko Zupane (roj. 1957) z Bleda in ' **>i^*i-ižiSču izsilil prednost pred vozit Pogačarjevo. Ta je zavirala in >k«r Vr^*^ljala v levo v sneg, vendar je o^^i ^Mik Zupane kliub temu trčil v sneg, kljub temu •^.-tnik njenega avtomobila. V *J^r*eči je bila lažje ranjena sopot-^ Jana Zupan iz Sp. Gorij. Zadel pešca f j^jHi^ranj - V nedeljo, 28. januarja, inf^l^ 20. uri se je na lokalni cesti Na-^-Kokrica —Britof pripetila težja ** ^V^^netna nezgoda. Voznik osebnega V*«1101"*« z,atko lesnik (roj. 1954) k TCranja je peljal proti mestu. Po ceste je proti Kranju cev. Voznik se jim je iVi^-^r- umikal, vendar je kljub temu fCl^l Matjaža Cotmana (roj. 1961) s ^i^^^**ine, da je padel in obležal v ne-^^^sti. Prepeljali so ga v Klinični »»k-^r**1 strani c več peš Trčenje v križišču tji\^*>. Brnik - V nedeljo. 28. ja-*> ^r^rja, ob 11.45 se je v križišču re-••^M^alne ceste na Sp. Brniku pripe-* prometna nezgoda. Voznica **nega avtomobila Slavka Jagodic ^jA^-J. 1934) iz Vopovelj je peljala * CN?* sp Brnik- kJer Je v križis?u k^V *i Vodicam nameravala zavijati v ^£t5*- Ker pa je iz nasprotne smeri k^^eljal voznik Franc Ajdovec (roj, Jk^U^) iz Šenčurja, je ustavila, da bi k^.dala prednost. Za njo pa je tedaj V*|L*Mjal z neprimerno hitrostjo voz-kv^* osebnega avtomobila Vlado Ko-^tj^vič (roj. 1955) iz Šenčurja, ki ni ^ ^el pravočasno ustaviti za vozni- avto-Takoj trčil še •^^tkrnobil, ki je pripeljal iz nasprotij^ ^rneri, tako da je avtomobil Jago-V %^ve spet postavilo pokonci. V ne-V^^J sta bila voznica Jagodičeva in **J**ik Ajdovec lažje ranjena. Na Mih pa je škode za 50.000 din. Vode so podivjale Voda je zalila magistralno cesto v Naklem. Vozila so bila kljub enosmernemu prometu komaj kos poplavi Marsikje je kanalizacija zatajila, marsikje pa je voda kar iz zemlje peneče silila na piano Nadaljevenje s 1. strani z hladnejdim zrakom, ki utegne še danes dež spremeniti v sneg. Kako silovito je bilo naraščanje vode, poročajo s Soške doline, kjer so morali ustaviti nekatere hidroelektrarne, še bolj grozeče pa je bilo na Notranjskem. Vodni udari so polnili struge S »ve, Kokre in Tržiške Bistrice. Pri Radovljici na Lancovem, kjer je vodomerska postaja, se je pretok Save povečal za petdesetkrat (!), pretok Kokre in Tržiške Bistrice pa za desetkrat. V nedeljo zvečer je dosegel vodostoj Save na Lancovem 3,23 metra, včeraj pa je upadel na 3,17 metra. Normalna višina je poldrug meter. Tržiška Bistrica je ponoči med nedeljo in ponedeljkom upadla za meter, medtem ko je pri Kokri padec vodne gladine za zdaj še malenkosten. Po gorenjskih občinah so se že v petek in soboto sestali občinski štabi civilne zaščite in štabi po najbolj izpostavljenih krajevnih skupnosti. V pripravljenosti so bile enote civilne zaščite, gasilci in milica, njim pa so se pridružili še krajani z raznimi pripomočki za reševanje in preprečevanje. Uvedena so bila stalna dežurstva na štabih in ob nekaterih najbolj izpostavljenih objektih. Štabi in enote civilne zaščite ter milice imajo kontrolo nad položajem in pripravljene ukrepe, če bi se položaj še slabšal. Kjer je le mogoče, so se je V^k1*1 je od zadaj trčil v njen ^^^il, da se je le-ta prevrnil. ' k^^w je v njen avtomobil tr Pazite vendar na smučke V torek, 23. januarja, popoldne smučar v Kranjski gori pred hotelom Larix pustil smuči, pa jih je nekdo ukradel. V Mojstrani se je pred hotelom Triglav ustavil turist iz Splita. Smuči je imel na prtljažniku avtomobila. V hotelu se je zadržal le kake pol ure. Ko je okoli 18.30 stopil več na parkirni prostor, smuči ni bilo vel na avtomobilu. Podobno je bil ob smuči tudi izletnik iz Somhora. ki se je v torek ustavil pred gostilno Trebušnik v Žirovnici. Okoli 20. ure je pripeljal na parkirni prostor s smučmi na avtomobilu, ko pa je oh 22. uri hotel odpeljati, je bil prtljažnik na strehi prazen. Tudi v petek. 26. januarja, so bili na delu dolgoprstneži. ki jih mikajo smuči. Tako so v Kranjski gori pred hotelom Larix ukradli dva para smuči, pri hotelu I-ek pn en par smuči. Nesreča na prehodu - Na Cesti Staneta rse" ->e v Petek' 26. januarja Za-ob pripetila hujša prometna nezgo-Voznik osebnega avtomobila Jer-1951) s Podlubnika pešce zadel Zofijo .Rozman (roj fc^^l^a prehodu za Janec (roj. 1913) iz Kranja, ki je z ^ strani prečkala prehod. Poljan * ""^jj^fc so z zlomljeno roko prepeljali v ičnico. Nesreča na vlečnici Pokljuka - V sredo. 21. januarja, popoldne se je pretrgala transportna vrv na vlečnici pri Spori hotelu na Pokljuki. Z vlečnico se je takrat peljalo pet smučarjev. Vrv se je zato snela z nosilcev in udarila po 'glavi Marka Aša, starega 13 let. i/ Ljubljane ter ga lažje ranila. Za sedaj še ni točno ugotovljeno zakaj se je pretrgala 14 mm debela vrv. Domnevajo, da je nek smučar nepravilno izpustil sidro, zaradi česar je nastalo nihanje; sidro naj hi se zapelo v prečni drog tretjega nosilnega stebra in zaradi tega naj hi počita že lotili odstranjevanja posledic povodnji in zemeljskih plazov. Zal so nekatere poškodbe takšne, da jih ne bo mogoče hitro odpraviti in vzpostaviti normalno stanje! Na osnovi poročil občinskih štabov za civilno zaščito povzemamo položaj na Gorenjskem včeraj (ponedeljek) opoldne. V jeseniški občini so se sprožili nekateri zemeljski plazovi, hudourniki pa so močno narasli in načeli nekatera pota in ceste. Na Titovo cesto na Jesenicah se je razlilo toliko vode, da je bilo nujno urediti obvoz. V kranjski občini je bilo najhuje v dolini Kokre do Jezerskega. Cesta od Preddvora, kjer povodenj ogroža naselje vikendov, do Jezerskega je še vedno zaprta. Na nekaterih odsekih je močno spodjedena in zasuta z materialom, ki ga je voda nanašala z okoliških bregov. Nad Štularjem, v jezerskih serpentinah, je cesto zaprl velik zemeljski plaz. Prva ocena govori o 30.000 kubikih materiala! Jezersko je odrezano od sveta, prav tako pa je pobesnela Kokra omajala dotrajane mostove do zaselkov in višjeležečih domačij. Visoka talna voda je ogrozila Zvezdo v Kranju, kjer proizvodnja ni mogoča, v soboto in nedeljo pa so bili pravcato bitko z vodo pri skladiščih Živil in Merkurja v Naklem, kjer je voda poplavila magistralno cesto, vdirala v hiše in kleti, podivjala pa je tudi v Strahinju. Povodenj je ogrozila nekatere hiše v Stru-ževem, zalila cesto Luže —Srednja vas, poškodovala cesto v Ne-miljah in skoraj do vrha napolnila podvoz v Bistrici. Na cerkljanskem Reka ni več vzdržala v strugi, pa tudi iz drugih krajev poročajo o vodi v kleteh, gospodarskih poslopjih in stanovanjih. Radovljiški štab za civilno zaščito je včeraj poročal o zaprti cesti med Bledom in Bohinjem. Pod vodo so odseki v Soteski, pri Lipu in betonarni. Precej so jo že odstranili s ceste, vendar je nezadržna. Pri Mladinskem domu se je sprožil zemeljski plaz, v Zgornjih Gorjah pa je škodo povzročil usad zemlje. Voda je vdirala v objekte, enote civilne zaščite pa dežurajo ob mostovih čez Savo v Otočah in na Globokem. V škofjeloški občini sta Sori prestopili bregove. Ogrožen je bil Alples v Železnikih, vendar je za zdaj položaj še varen, če vode ne bodo višje. Pijanska Sora se je lotila dveh mostov v Zmincu, še posebno razdiralni pa so bili zemeljski plazovi. Ceste Zalilog — Sorica — Petrovo brdo, Zalilog— Davča, Jesenovec — Mar-tinj vrh, Železniki — Smoleva in Selca — Topolje so zaradi plazov zaprte. Večji plaz je poškodoval dve hiši v Železnikih pri cerkvi in je bilo potrebno reševanje. Zaposleni iz teh krajev so imeli probleme pri odhodu v tovarne. V tržiški občini je bila cesta proti Jelendolu med Slapom in Cadovljami že v nedeljo zaprta. Voda se je razlivala tudi na Ravnah, ogrožala pa je nekatere objekte pri Pilarni in Peku. Akcija preprečevanja vdora vode je združila civilno zaščito, milico, gasilce in delavce prizadetih kolektivov. J. Košn jek Slike: F. Perdan. J. Zaplotnik V podvozu pri Bistrici se je nabralo toliko vode, da jo gasilci sproti črpajo. Kokra neusmiljeno zajeda v obrežje in spodkopuje že tako slabo cesto proti Jezerskemu. Most pri Povšnarju komaj še sprejema deročo vodo. Nekateri leseni mostovi pa so že popustili. Obe Sori sta nitro naraščali in prestopali bregove. Poljanska Sora je podrla dva mostova v Zmincu. Selška pa ogroža polja, naselja in tovarno Alples v Železnikih. Telefonska zveza z Jezerskim, kjer je na cesto proti mejnemu prehodu zgrmel ogromen zemeljski plaz, je bila prekinjena. Delavci PTT so jo kljub nemogočemu vremenu ponovno usposobili. Bohinj je bil dolg,, adrezmn od vse ta. Sava je naraščala in na številnih krajih zalivala ceMo. Posnrtek je iz Bohinjske Bistrice Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE JESENICE objavlja dela in naloge: 1. RAČUNOVODJE finančnega načrta upravnih organov v oddelku za gospodarstvo, plan in finance, 2. GEOMETRA v geodetski upravi Poleg sploSnih pogojev za sprejem na delo ter moralnopolitične neoporečnosti morajo kandidati imeti: pod 1.: — srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj. pod 2.: — srednjo strokovno izobrazbo geodetske smeri in I leto delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Jesenice 15 dni od objave. /K Delovna organizacija AVTOKOVINAR -Skofja Loka, Kidričeva c. 51 vabi k sodelovanju 1 10 KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV 2 5 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ZA PRIUČITEV V KLJUČAVNIČARSKI STROKI I 1 NABAVNEGA REFERENTA Pogoji: 1. končana poklicna šola. praksa zaželena, odslužen vojaški rok 2. končana osnovna šola. odslužen vojaški rok .'t. srednja strokovna izobrazb*) ali trgovska šola s .') leti delovnih izkušenj v nabavi in izpit za voznika motornih vozil V kategorije ter odslužen vojaški rok. Kandidatom nudimo stimulativne osel>ne dohodke, možnost nadaljnjega strokovnega izobraževanja in reševanje stanovanjskega vprašanja / dodelitvijo stanovanjskega posojila. Kandidati za sklenitev delovnega razmerja naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave oglasa na naslov: Delovna organizacija Avto-knvinar, Kidričeva v. 51, Skofja Loka. HOTEL TRANSTURIST — SKOFJA LOKA vabi v soboto 24. februarja na veseli pustni ples od 20. do 3. ure zjutraj Zaradi omejenega števila sedežev prosimo da pohitite z rezervacijo na tel 61-261 ah osebno pri šefu strežbe Vabljeni dežurni veterinarji od 2. 2. do 9. 2. 1979 VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, Telefon 68-310; OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 za občino Skofja Loka; GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 75-148 za občini Radovljica in Jesenice; TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stosičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. 21 Gostinsko podjetje Zelenica Tržič na osnovi razširitve DO objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 KUHARJA - 3 delavci (za novi BISTRO v poslovnem centru v Bistrici in restavracijo nad avtobusno postajo Tržič) 2. TOČAJA - 3 delavci (za BISTRO v Bistrici in DE avtobusne postaje) 3. NATAKARJA - 3 delavci (za restavracijo nad avtobusno postajo) POMOŽNA KUHINJSKA OPRAVILA - 2 delavki (v kuhinji restavracije avtobusne postaje — možnost zaposlitve takoj) UČENCI V GOSPODARSTVU — 2 za poklic kuharja — 2 za poklic natakarja 4. 5 Pogoji za sprejem: pod 1. do 3. — poklicna gostinska šola, 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo je 2 meseca, 4. — smisel za enostavnejša kuhinjska opravila, za red in čistočo, — možnost kasnejše priučitve. Poskusno delo je 1 mesec, 5. — uspešno dokončana osnovna šola. Kandidati morajo biti zdravi in ne starejši od 18 let. Delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodki po pravilniku DO in so odvisni od rezultata dela. BISTRO — v nedeljah in praznikih ne bo obratoval. V restavraciji nad avtobusno postajo — nedelje zaprte v poletni sezoni. Na voljo je nekaj samskih sob. Prijave z dokazili o pogojih pošljite v 15 dneh na naslov: Gostinsko podjetje Zelenica Tržič, Trg svobode 23 — Razpisna komisija. Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Kranj, objavlja prosta dela in naloge: 1 MEDICINSKE SESTRE za nedoločen čas 2. STREŽNICE - SOBARICE za nedoločen čas 3. ČISTILKE za nedoločen čas 4 ČISTILKE za določen čas — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta od 1. 3. do 30. 11. 1979 (lahko tudi s skrajšanim delovnim časom) Poleg splošnih pogojev se za vsa delovna mesta zahteva sposobnost in veselje do dela s starejšimi ljudmi in pod 1 — srednja medicinska šola. 2. — dokončana osnovna šola. 3. in 4. — dokončana ali nepopolna osemletka. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Zavod nima stanovanj. Pismene prijave z opisom dosedanje zaposlitve in dokazilom o kvalifikaciji, naj kandidati vložijo na naslov Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, Komisija za delovna razmerja, najkasneje do 3. februarja 1979. Odbor za medsebojna razmerja delavcev osnovne šole IVAN TAVČAR - Gorenja vas razpisuje dela in naloge - UČITELJA 1. IN 2. RAZREDA NA PŠ JAVORJE za določen čas od 2. 4. 1979 do 18. 1. 1980 (nadomešča nje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: — razredni učitelj ali absolvent PA - UČITELJA LIKOVNEGA IN TEHNIČNEGA POUKA za nedoločen čas, nastop je možen s 1. 2. 1979. Pogoj: — PA ustrezne smeri Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov OMRD Osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas. Gorenja vas 215. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. OBVESTILO OBRTNIKOM IN DELAVCEM GORENJSKE Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj, organizira 3-dnevno ekskurzijo na ogled mednarodnega obrtniškega sejma v Miinchen od 20. do 22. marca 1 979. Program: l.dan: Odhod iz Kranja ob 6 uri zjutraj izpred hotela Creina Vožnja mimo Kranjske gore, prehod jugoslovansko-avstrij-ske meje na Korenskem sedlu, mimo Beljaka in dalje po novi cesti Taueren autoban, mimo Salzburga Po prihodu v MLinchen nastanitev v hotelu Citv Večerja in prenočišče Po zajtrku prevoz do sejmiščnega prostora in ogled sejma Povratek v hotel in večerja Po večerji po želji možen obisk pivnice Prenočišče v hotelu Po zajtrku prosto za individualne oglede in nakupe Popoldne povratek proti domovini po isti relaciji Predviden prihod v Kranj v poznih večernih urah 2. dan: 3. dan: Cena ekskurzije je 2200 din na osebo. Obrtniki plačajo celotno ceno, za delavce pa bo Sklad povrnil polovico stroškov t. j. 1100 din. ROK PRIJAV JE DO 15. februarja 1 979. Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA o. o. Temeljna organizacija ZARJA, o. sub. o. Jesenice, Titova 1 na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TO in v smislu 9. člena pravilnika o delovnih razmerji] TO ZARJA objavlja dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas 1. poslovodje prodajalne Tekstil na Jesenicah, Titova 32 Pogoj: — zaključena poslovodska šola — pet let ustreznih delovnih izkušenj — ustrezne vodstvene in druge sposobnosti, ki se zahtevajo opravljanje del poslovodje — trimesečno poskusno delo 2. spremljevalca pri razvozu pohištva za skladišče PGM Pogoj: — dokončana osemletka — eno leto delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev W opisom dosedanjih del pošljejo na naslov ABC POMURKA -Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA Jesenice — Kadrv ska služba — Jesenice, Titova 1, v 15 dneh od dneva objave. Splošno gradbeno podjetje Kranj Nazorjeva 1 stje sol. SGP GRADBINEC din si-in objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev izklicna cena Kombi Z 750 1. 1973 poškodovan 2 000 din Kombi Z 750 1. 1973 2 0OO.K. Kombi Z 750 I. 1972 5.5O0di. Dvigalo GD 2 8.000 S Dvigalo GD 4-2 kom a 15.000 Žerjav Pohorc 20.000 Drobilec za pesek 15.000 d Motor za FAP 5.000 dii Žlica bagra 600 H 3.000do Licitacija bo 2. 2. 1979 ob 14. uri v kovinskih obratih na Kokrici i ci* za: * ln ^ izklicna cena Avtobager RD A 350 I. 1969 70.000 din Črpalka za beton TORKRET elektro 1. 1970 15.000 din Kombibus IMV 1600 Super B 1. 1972 poškodovan 4.000 din in razni stroji (brusilni, vrtalni, računski žage, kompresorji, elektromotorji, peči) ter material in orodje Ogled predmetov je možen dve uri pred licitacijo na mestu licita Na licitaciji nastopata družbeni in zasebni sektor enakopravno V no 10 odstotkov (najnižja je 50 din) od izklicne cene, vplačate eno pred pričetkom licitacije, na mestu licitacije. Vse stroške preoks davek plači kupec Izlicitirano sredstvo mora biti plačano in odpeli«;« v 10 dneh od dneva licitacije, po tem dnevu varščina zapade. KMETOVALCI! Vabimo vas na predavanje ki bo v petek 2 II 1979 9 uri v Zadružnem domu Pnmskovo Jezerska c 41 Kranj UPORABA VENTILATORJEV ZA SUŠENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV Predaval bo dipl inž strojništva GROS VITO. f^gj Gorenjska kmetijska zadrug« Razpisna komisija Občinske skupnosti socialnega skrbstva T razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa splošnega socialnega zavoda Tržič v izgradnji -doma upokojencev Polefl splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat iznotnir vati š<> naaledni<- pogoj« — da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo družboslovne smeri — da ima < leta delovnih izkušeni |»n odgovornih delovnih nalogah možnosti v dmibenih nluibah — da je moralnopolitično neoporečen m ima ustvarjalen odnos' samoupravnega političnega sistemu — da ima organizacijske sposobnost i m smisel za delo z ljudmi. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju navedenih Pogojev ■< kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Ob«.'"" •;ka skupnoMt socialnega skrbstva Tržič, I)om družbenih dei*' nosti, Bračičeva I, /. oznako razpisna komisija. O izidu izbire bodo kandidati obveAOeni v 30 dneh po končan«* razpisu. torek, 30. januarja 1979 Prodam TELICO za v skrinjo ali ^»menjam za brejo telico. Dragočaj-*%i 12, Smlednik 579 I'godno prodam nov ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elektrika). Prezelj ^larko. Partizanska 10/e, Kranj 580 Prodani PRAŠIČA za zakol in HlTARK. Bukovica 20, Vodice. * ,.iubljana 581 Prodam dve dobri diatonični HARMONIKI. Tenetiše 12. Golnik 582 Zaradi selitve prodam SPALNICO. PRALNI STROJ in otroško OPREMO. Telefon 25-193 583 Prodam malo rabljen OBRAČALNIK Maraton za kosilnico BČS. Zu-**an. 6424« Lesce, Alpska 44 584 Prodam 100 kg težkega, mesnatega PRAŠIČA; kupim TELIČKA, si-**ientalca, starejšega od 10 dni. Gli-^je 12, Cerklje 585 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pšenična polica 4, Cerklje 586 x Prodam tri leta starega, delavnega V"0LA. Ziganja vas 32, Tržič 587 . Prodam KRAVO s teletom ali **rez. Jeperca 26/a. Medvode 588 Prodam sedem tednov stare PUJSKE. Ambrožič, Zasip. Muže 2 589 ^Prodam dobro ohranjene ženske DRSALKE, št. 38 in zamenjam bika brejo telico. M. J.. Ribno 27 590 ^ Ugodno prodam otroško mrežasto POSTFT.Tim ? ioaiipm Zelič. Zg. 'OSTELJICO 4 duplje 6 ^ Prodam suhe bukove kašelj 18 z logijem. 591 BUTARE. 592 Prodam SJSDEZNO GARNITURO. Ogled možen vsak dan od 9. ure ^alje. Subie Franc, Dolenja vas 55, ^elca 593 v Prodam polovico KRAVE in PSE-13*IC0. Keren Andrej. Praprotna po-* »ca 28. Cerklje 594 ^ Prodam trajnožarečo PEČ Emo Velje in električni ŠTEDILNIK. rVorošec Andrej, Podlubnik 74. Skof-J^ Loka, tel.61-842 995 Prodam AMI-fi. v voznem stanju, neregistriran, za 3.500 din. Telefon 064-23-806 597 Prodam FIČKA, letnik 1971. Subie Heron. H rastje 112, Kranj 46*8 Prodam dve liti aluminijasti PLATIŠČI (13 col) z novimi plašči Tiger. Okom, Hosta 11. Skofja Loka 469 Kupim CAPKI 1.6-L ali CAPRI ghia, novejše izdelave, gotovina. Korošec. Zgoša 53. 64275 Begun je 539 Prodam CAPRI 1500, kombinacija metalno črne barve, garažiran. Korošec. Zgoša 53, 64275 Begunje 540 Ugodno prodam odlično ohranjen PEUGEOT 204. letnik 1968 in FIAT 750. letnik 1972. Avsenik Alojz. Letališka 12. Lesce 599 Po delih prodam ZASTAVO 750. razen pločevine. Kavčič Anton. Savska 2. Lesce 600 Kupim ŠKODO lOO ali HO. Krek Janez. Barbara 15. Skofja Loka 601 Prodam razne dele za ŠKODO 1000MB. Krek Janez. Barbara 15. Skofja Loka 602 Prodam FORD TAUNUS 17-M. letnik 1966 in AMI 8 po delih. Vo-povlje 19. Cerklje 603 Prodam rezervne dele za FIAT 750 vključno z motorjem. Informacije vsak dan od 19. do 20. ure po tel. 40-531 604 Prodam ohranjeno SIMCO 1301 v nevoznem stanju. Tel. 23-550 605 Ugodno prodam na kredit 1300 kubični RENAULT-10, registriran in v voznem stanju in avto dele za PEUGEOT-204: (motor, menjalnik, prednji del karoserije, vrata, stekla, streho, odbijače in ostali drobni material). Drnovšek Rudolf. Sebenje 5/a. Tržič 606 Poceni prodam razne dele za TAUNUS 15 M. Loka 8. Tržič 607 Po delih ali skupaj prodani ka-ramboliran avto ZASTAVA 1300. Britof218 608 stanovanja' kupim r>. Kupim dobro ohranjen vprežni čfBRACALNIK - ZGRABLJAL- Vrba 28, Žirovnica. >zila: 61 Zelo ugodno prodam RENAULT Ogled vsak dan. Bjelajac Ranko. *C oroška 49, K ran j 596 Izdaja CP Glas, Kranj. Ulica Mo*e Pijadeja I. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združenu podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj. Mose Pijadeja 1- - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199« - Telefoni: (davni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341. uredništvo 21-835. novinarji 21-860. malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna .100 din. polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarjev. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Mlad par pred poroko išče stanovanje za eno leto na območju Škofje Loke ali Kranja. Možnost predplačila. Ponudbe pod Mirna 609 Mlad zakonski par išče sobo s kuhinjo ali garsonjero za dve leti v Skofji Loki. Pod šifro: Mirna zakonca 610 Poštena Slovenca, mladoporočenca, nujno iščeta enosobno STANOVANJE, oziroma večjo SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Po želji pomagata pri domačih opravilih. Šifra: Nekadilca in n^alkoholika hl I V Kranju oddam SOBO dvema poštenima ženskama. Naslov v oglasnem oddelku. 612 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Radljah oh Dravi zamenjam za podobno v Kranju. Sva starejša zakonca hrez otrok. Prijazne ponudbe pošljite na Keržič. 62360. Radlje št. 262 >54 zaposlitven Vsa strojepisna dela sprejmem na dom. Vaj t. Janeza Puharja 4. Planina 598 ELEKTRIK AR J A ali KOVINAK-JA za posebna maloserijska dela Zapustila nas je naša draga žena. mama. stara mama. sestra in teta MARIJA GRADIŠAR roj. Verdir iz Sp. Dupelj K zadnjemu počitku jo bonu« pospremili v torek. 3« t. ja. nuarja 1979, ob 15.30 na pokopališče v Dupljah Žalujoči: mož Franc, sinova Franci in Peter z družinama, brat, sestre in ostalo sorodstvo Duplje, 2H. januarja 1979 OBLETNICA Te dni bo poteklo leto dni, odkar je prenehalo hiti srce mojega moža, očeta in brata FILIPA SODJE V skriti bolečini, večna misel na tebe ali v srcu. nam je tvoja podoba vedno med nami. Vsem, ki se ga spominjate ali mu prižigate svečko, iskrena hvala. Vsi njegovi! _______ _ .BKf*ka.Dobrava, 2J7 L 1979 sprejmem. OD po dogovoru. Peter Avhelj, Kajuhova 23, Bled 375 Iščem KUHARICE vajene vsaj najnujnejših del v gospodinjstvu. Delovni čas 7 ur dnevno, v pone- -deljkih prosto. Stanovanje in hrana v hiši, plača dobra, ostalo po dogovoru. Informacije vsak dan od 9. do 22. ure po tel. 064-61-204 ali 61-212. Gostilna BERGANT. Stara Loka 30. Skofja Loka 568 Instruiram matematiko v Kranju. Pod šifro: Februar 5ehi. Kazen tega. društva med seboj navezujejo tesne prijateljske stike. Prvi februar bo minil v delovnem vzdušju, saj so računovodski in finančni delavci prav zdaj sredi najbolj obširnih priprav za sestavo zaključnih računov za minulo leto. Ti pa dobivajo v naši samoupravni socialistični družbi vedno večji ne le družbenoekonomski, temveč tembolj tudi družbenopolitični pomen. H. K. V. DEŽURNI NOVINAR: 21-860 Neuvrščeni /asi-daio - V glavnem ino/ambiškem mesni Maptilo se gakljll eilje sestanek pl l|>l ;i\I |a biejja odbora /a i/redno gaaedan\v koordinacijskega biroja neuvrščenih na katerem bo govtira 11 poloŽJijtl na |Hi;ti Afrike m pomoči cisvii- bodilnim gibanj**!)! /oper ijimsih'na reži in,'i .Jlignslaviia predlaga liri zaključnem dokumentu n<>\ i j \ < m I / podrobnim »risom pomena Kihanja n«*nvr*r**nih Terorizem ogroža Italijo - V MH.um nit ni'/iiiini i uliili nanM-Mnikii lavnega tožil« a AN-MandrmijM fajgoviu nosi /a umor so prevzeli |M~l|MMlntkl i-nr- on terorist i T- n i h IN naniza« 11 Sosedni«« drŽavo pretresajo tudi davčne Utaje Menda je državi okrog štiri mili|oi>c davčnih utaje valrev. med katerimi prevladujejo lasi niki I o vam in vetjih tlelavnii' Vlada K«'<-na olusk v Združeni' države Amerike ji- tiri potoval podpredsednik kitaiske vlade Teng Hsian-pinu Pn amei iškem proto kolu, predvidenem /a najveličastn«,i< poslopii m stanovanj V/roke eksplozue še ra/isknje|o človeških žrtev ni bila l.a/ je je hilo pošk(Mlo\ amh neka . oseb I Kosiiiek starši vedno bolj zavedajo koristnosti takšne rekreacije med počitnicami. Otroci pametno izkoristijo čas počitnic, se naučijo smučanja, ki je prijetno in zabavno, posebno v skupi.i i. Zatrniška smučišča se nam zdijo primerna posebno /a otroke, »ato smo se za Zatrnik tudi odločili, čeprav smo se srečevali z nekaj nevšečnostmi samega smučarskega središča.« Nataša Bavec, vaditeljica, študentka I. letnika Visoke šole za telesno kulturo: »Kot vaditeljica sodelujem pri klubu Triglav in z otroki rada delam. Na Zatrniku sem skrbela za najmlajše in jih poskušala kar največ naučiti. Zatrnik ima dobra smučišča, primerna za vsako starost in sposobnost smučarjev, le gostinske zmogljivosti so premajhne, tak«) da smo imeli prve dni kar precej skrbi ob prehrani. V zatrniške smučine so se z največjim navdušenjem spuščali pn' mlajši tečajniki — Foto: F. Perdan Jure Sajovic, organizator in vaditelj rokavice vse premočene in so se v obraz neprijetno zaganjale snežinke. A so otroci navdušeno vijugali, vozili smuk. da ie hilo veselje in v času kosila so kar kopneli koščki kruha oh enolončnici. (V ni čaj zadosti ogrel, je hilo vroče ob kepanju. ob času počitka, ob skakanju v sneg. oh smehu in pesmi. S smučarskimi vaditelji so bili vsi kar na »ti«, da je hilo razpoloženje še boli prijetno in prijateljsko. Oe se je že spustila kakšna solza, se je iz čiste ljube otroške jezice nad neuspelim zavojem ali skokom, a se je pri priči posušila, kajti vaditelji so vedno znali ohrabriti in spodbuditi, da seveda niti ne govorimo o tem. kaj vse so razen učenja morali počenjati zavezovati čevlje, pritrjevati smuči. oblačiti, slačiti. pobirati palice oh vlečnici, najmlajše korenjake pa če jih je sidro vlečnice le preveč privzdignilo, pa kar »štllpo-ramo« pripeljati do vrha. O koristnosti takšne rekreacije, takšnih smučarskih tečajev, najbolje spregovorijo tisti, ki so tečaj vodili ali spremljali in seveda starši, ki so poslali otroke na smučišča. Pogovarjali smo se z organizatorjem tečaja in smučarskim vaditeljem. Juretom Saiovicem, z Natašo Bavec. vadi-tejjico. / Marjanom I.ončaričem. vaditeljem ter s Tonetom Jenkom, ki je na Zatrniku vsak hip poskrbel da je bilo vse tako. kot je treba. Jure Sajovic: organizator in vaditelj: »Sindikalna organizacija Gorenjskega tiska je organizirala tečaj na Zatrniku že tretje leto. Prvič je bilo .50 tečajnikov, drugič 54. letos smo imeli že 80 otrok, kar je vsekakor zelo spodbudno, sai se V smučarskem tečaju na Zatrniku je bilo 80 mladih, otrok staršev, ki so zaposleni v Gorenjskem tisku. Foto: F. Perdan vsaj med šolskimi počitnicami možnost, da bi poskrbeli za bolj nemoteno prehrano vseh obiskovalcev.« Nataša Bavec, smučarska vaditeljica Izmenoma so hodili na kosilo otroci iz več drugih smučarskih tečajev, bila je silna gneča, zato hi bilo zaželeno, ko bi na Zatrniku našli Marjan Lončarič, vaditelj, absolvent Visoke šole za organizacijo dela v Kranju: »Otrokom je smučarski tečaj vsekakor zelo koristen, saj ni le rekreacija, temveč se naučijo smučati, tudi med vrati, nimajo več strahu pred vlečnicami in sedežnicami in se skratka spozna vajo s športom. Smučišča Zatrnika so primerna, letos je hilo nekaj težav le s poledenelo progo vlečnice, kar je otrokom delalo nekaj težav. Zični-carji tudi prehitro ustavijo vlečnic če je le nekaj megle, kar seveda ne velja za vse vlečnice. Za toliko ohi kovalcev - nekaj tisoč - Zatrnik > ie tudi povsem nevzdržno, da je idprl le en sam gostinski objekt Vsi udeleženci tečaja so se ob koncu pomerili v veleslalomu in prejeli diplome za svojo prizadevnost in smučarsko znanje. Med starejšimi dekleti je bila najhitrejša Aleksandra Pezdevšek, med fanti pa je bil najboljši Aleš Mencinger (na sliki). — Foto: J. Zaplotnik Minula nedelja ludi za mnoge prebivalce Kamne gorice ni bila dan počitka. Velika dela so imeli zlasti kamnogorišhi gasilci in pripadniki civilne zaščite, ki st> skupaj z drugimi krajani rcšeiah imetje pred Vodna ujma. Najtežje /e bila v delu novega naselja, kpr /c hudimimiška roda s okoliških hregav vdrla v več hiš. Poplava /c najjbolj prizadela hišo Filipu Tnmaitlica, /oko da so gasilci morali črpati vodo iz kletnih prostorov Z motorno črpalko od dopol danskih jhi dt> večernih ur Ob lem /e treba poudariti. da hi bilo dela in škode velika manj. če bi bdi obcestni Kana/i in drugi odtočni /aški pravočasno sčV/7' — Foto: S. Saje Tone .Jenko, zaposlen v Go-renjskem tisku: »Nekoliko i« p« m a ga jal o vreme, sicer pa mislim ii.i so se otroci dobro počutili, tla so se Učili smučanja |>od vodstvom rffhhrega učiteljskega kadra, da |c bi lo s prevozi na smučišče vs,- \ redu enako tudi s prehrano Tečaj i< veljal slanV dinarje*. ostalo je prispevala sindikalna organizacija, kar je \sek;ikoi prav Še v ec ,m mislim, da bi bilo lahko v prihodnje še več otrok delavcev, ki so zaposleni v Gorenjskem lisku. Inhko vklju čenih \ tečaje, pra* koristno pa i>< tudi bilo. ko bi s.- /a smuči m /a naravo let /diavn lekieactio • .in. odločili tudi delavci Na rlopusl naj ne bi odhajali le poleti« enako zdrav je dopuni luni pozimi, ns lil 'Ml KAM S SMETMI? Begunje - Nepttdpisa* neimenovana bralka zlim ' gnev in žolč takole: pVpi I). S., če se ji je nabralo i* smeti, da nam kar na hitrnl vsak način hoče v Dvorski* narediti smetišče in nam p*} Ijati svoje smeti dol. Gotova* med potjo rada ogledala k* zej talcev v Begunjah in grS v Dragi, ker je že vse v enih* ni skupnosti. Peci ji, naj ji' lepo z vozičkom, če ne mani gače. odpelje na svoje na Jesenicah. Kolikor tem. s taja jo tri variante in še določenega. Ona primerja varianti, ne vem, ali Ji (pod Resjem) požrl škrat. Povej ji prosim še'ta,i Dvorski vasi sploh ni p ' lokacija, ker je preblizu tla so nepropustna, i/«HTP«i gazduje dobra rast, ki je pt* ben vir dohodka okoliških* tov. r osrčju te lokacije pa it pitna roda. ki jo uporabljaj«* ribiči v svoje namene. Mogoče pa se D. S. in n/f dob ni izjemoma bori ZA on* zevanje zraka in okolja itri davanje gozdnih površin, flk D. S. je razburil mnog,, oktt Želim ostati neimenovana.* Draga neimenovana, i zato prav nič karajžnaf ?4 sem to našo D. S., a je zmifl* rameni in odgovorila, da *' te smetiščne lokacije ni iz** m mi pomolila pod nos o4f na delegatsko vprašanje oi niji smeti in odpadkov. Mit brusila tudi. da zaenkrat piše kot sliši na seje* sestankih ali bere v delef** in drugih gradivih in da i& nima te moči, da bi Šla v S o umestnosti in neumestno* lokacije z vsemi tistimi, strokovnjaki dali p«>j glasja. Poglejmo torej na delegatsko vprašanje: Oddelek za urbanizem, bene in komunalne zt varstvo okolja Padovtju^ pravil poročilo o vprašanj«1 nje za centralno smeti in odpadkov v Dt\„.. in ga predložil v razpet** nemu svetu. V poročite p* da je za lokacijo v D\\^* :e pridobljeno pttzitivno ** SIS za gozdarstvo, k^' *± zemljiške skupnosti in ^-s ^ za varstvo okolja, ptižaflt *| špektija je dala pozitivno ' bo. zveza vodnih skupnatš^ ^1 mre. oddelek za gospodari V finance občine pa je izdal' fck veno dovoljenje za pose« ^ Krajevna skupnost Begwvf: podala pismenega mnenja ^ je oddelek za urbanizem s*i ^ da je v strokovnem posteč V* merna lokacija v Dvorski *i ^ s tem odpadeta varianti ■ ^ dovlpci pod Resjami tn m *v brem polju proti San b *\ svet se je s tem strinjal ut v? gal občinski konferenci Sli *. organizira razpravt> o pr*^ \ lokaciji v krajevni škaf *| predlagal zborom skupšči* sprepnejo sklep o lokaciji : g* ski vasi tudi s tem, da sef 5j erfovanju te deponij? pn !*V prometni dostop izien na*' da se nekdanja opekarne m za potrebe centralne dU^^ /// druge komunalne ,u -samoupravne interesne nalne skupnosti. Ky Očitno se vam nezažekm «<0 t, vendarle obetajo. ><7 \ zavidam, tudi t«s privošči okregana D. S., J s,/, res kai izmisli, 0 lv moro pisati resmndjubne fr\ ---A