lisi glovenskih deUycev y-AmerikL m—mmuMmmhpm Hm largest Slovenian Daily in the United States. Itsoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OHeliea 5—1242 Entered ta Beoond dan Matter September 81, 1903, at the Poet Odiee at Hew York, N. Y* aader Act of Oongress of March 3. 1879. TELEFON: OHeliea 1—1243 No. 228. — Stev. 228. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 29, 1937—SREDA, 29. SEPTEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. SOVJET. RUSIJA ZBIRA ARMADO PROTI JAPONSKI Državno nadzorstvo nad premogom pri obstreljevanju šanghaja se japonska artilerija poslužuje nemških topov Na meji med Sibirijo in Mančukuo je zbranega vse polno vojaštva. — Ruski poslanik Svetuje Can-kajseku. — Nemške topove so Japonci pred tremi tedni skrivaj zložili z ladij. — Med Rusijo in Kitajsko je baje tajna vojaška zveza. SANGHAJ, Kitaska, 28. septembra — Japonci so pričeli včeraj obstreljevati kitajske postojanke severozapadno od Sanghaja s Kruppovimi 14-pal-čnimi topovi, katere so skrivaj zložili z ladij pred tremi tedni. Veš Sanghaj se je tresel vsled grmenja lopov. Ob istem času so pričeli Japonci ljuto napadati kitajske postojanke okoli Kiangvana, okoli 4 milje severno od mednarodne naselbine. Kitajci pa drže svojo črto. Novi kitajski poveljnik v Sanghaju general Čušaoliang pravi, da imajo Japonci velike izgube vsled eksplozije min na suhem. General pravi, da je bila cela pokrajina o koli Kiangvana podminirana pod nadzorstvom nemških vojaških svetovalcev. Kruppove 'Velike Berte" so največji topovi, ki so bili še kdaj rabljeni na Daljnem Iztoku. Vzelo je tri tedne, predno so za nje postavili konkretne podstavke. Njihove postojanke so skrite in tudi njih število ni znano. Prvi trije izstrelki so pretresli poslopja v francoski koncesiji. Njih eksplozija je bila močnejša, kot pa eksplozija velikih zračnih bomb po 550 funtov. V te boje so poslali Japonci svoje najboljše okrožje, ki so ga pripravili za vojno z Rusijo. Poglavitni dogodki zadnjih 24 ur so: Japonski letalci so bombardirali šest velikh kitajskih mest in ubili 200 ljudi. Poleg tega so še bombardirali 12 manjših mest. Glavno mesto Nanking je bilo bombardirano dvakrat in je bilo ubitih 200 oseb. TOKIO, Japonska, 28. septembra. — Ob že zelo zastraženi meji med Mančukuom in Sibirijo Rusija in Japonska zbirate močne armade. Zanesljivi viri zagotavljajo, da je položaj med Rusijo in Japonsko mnogo resnejši, kot pa je bil leta 1931, ko je Japoi^ka pričela iz kitajske Mandžurije vstvarjati mančukuansko cesarstvo. List "Hoči" pravi, da vlada v ruskem glavnem vojaškem stanu v Vladivostoku močno protija-ponsko mišljenje. Rusi so na kraje, kjer je že prišlo do mnogo spopadov med ruskimi in japonskimi obmejnimi stražami, poslali mnogo vojaštva in vojnega materja-la. Da se zavarujejo proti ruski nevarnosti, so Japonci na nasprotno stran meje poslali svoje najboljše mančukuanske čete. Rusija je posebno na stratrgičnih točkah postavila mnogo vojaških aero planov. Tokijski listi v dolgih člankih poročajo o tajni vojaški zvezi med Rusijo in Kitajsko. Nek uradnik japonskega vnanjega urada je rekel, da ima o tem "mnogo obvestil", da pa ni v po • ložaju, da bi o tem razpravljal. Ta pogodba je v soglasju z nenapadalno pogodbo, katero ste sklenili Rusija in Kitajska takoj po pričetku sovražnosti na Kitajskem. Po tej pogodbi se je Rusija zavezala, da bo kitajski armadi dala velikanske zaloge orožja. Japonski listi dolže Rusijo, da je odgovorna za trdovratni odpor Kitajcev ter zadržuje japonsko taktiko v severni Kitajski in pri Sanghaju. angleški komisar umorjen Trije napadalci so izstrelili komisarja in njegovega pribočnika. — Komisar je dobil že več groženj. JERUZALEM, Palestina, 27. sep. — Komisar v Galileji Lewis Yelland Andrews, ki je zaradi stroge vlade dobil zadnji dve leti že več groženj, in njegov pribočnik Peter K. Mc-Ewan sta bila ustreljena, ko sta prišla iz anglikanske cerkve v Nazaretu. Priče pravijo, da so bili trije Arabci napadalci, dva v evropskih oblekah, eden pa v kmetski obleki. Napadalci so streljali na nju prav blizu. Andrews je bil na mestu mrtev, McEwan pa je čez pol ure u mrl. Oblasti so takoj dale zapreti vse ceste, ki vodijo iz Na-zareta ter so za ubijalci poslale krvne pse. Arabski visoki odbor je izrazil svoje zgražanje nad u-morom ter je |>ozval Arabce v Galileji, da se zdrže vsakega nasilja. Tekom zadnjih dveh dni sta bila tudi umorjena dva odlična Arabca, Said A wad Howry, najbogateljši posestnik v severni Palestini in Šejk Mohamed Ibrahim, trgovee z zemljišči- uradniki in šerifi so __obtoženi Velika porota v Haria-nu bo sodila uradnike in šerife. — Kršili so delavsko postavo. FRANKFURT, K>\. 28. sep. — Velika porota zveznega o-krajnega sodišča je dvignili obtožnico proti 22 rudnikom premogarske družbe in 23 pomožnim »šerifom, da so kršili National Labor Relations postavo. Med obtoženci sta šerif Theodore R. Middleton in pomožni šerif Ben Unthank, ki je bil glavni 14strelec'' v Harlan okraju. Obema je bila dokazana krivda v preiskavi Senate Civil Liberties Committee pod predsedsvtom senatorja La 'Folletteja. i Obtožencem .se očita, da so strahovali premogarje in jih ovirali pri organiziranju. Ako bodo obsojeni, jih bo zadela najvišja zaporna kazen 10 let. sneg ovira bojevanje na Španskem Na aragonski fronti je v teku vladna ofenziva na treh krajih. — Komunisti v Barceloni so zadušili anarhistično vstajo. AMERIŠKI AEROPLANl ZA RUSIJO BALTIMORE, Md., 27. sep. — Neka tovarna za aeroplane v bližini Baltimore gradi velikanski aeroplan za sovjetsko Rusijo. Ta aeroplan je tako velik, da ga morajo graditi izven tovarne in je največji, kar jih je še bilo zgrajenih v Združenih državah. Sodnik H. Church Ford je za šerifa Middletona in za u-radnike premogarske družbe določil varščino po $5000, za druge obdolžence pa po $2500. Sodnijska obravnava se bo pričela 22. novembra v London, Ky. FRANCIJA ZA UDELEŽBO ITALUE PARIZ, Francija, 27. sep. - Uradniki francoskega vna-' njega urada so naznanili, da |je francoska vlada pripravljena Italiji dovoliti pravico, da 'straži glavno parobrodno črto | od vzhoda do zahoda v Sredozemskem morju, da% bi jo pridobila za skupno zasledovanje roparskih submarinov. Francoski in angleški mornariški strokovnjaki so se posvetovali o vseh podrobnostih glede sporazuma, predno se sestanejo na konferenci z ita- DOHODKI DAVKOV SO SE POVEČALI WASHINGTON, 1). C., 27. septembra. — Vsled izboljšanja v trgovini je zvezna vlada za poslovno leto, ki je bilo končano 30. junija, prejela na davkih nad eno miljardo dolarjev več, kot pa prejšnje poslovno leto. Po podatkih zveznega zakladniškega urada je prišlo letos v zvezno blagajno $4,653,195,000, ali $ 1,132,-986,000 (.32 odstotkov) več kot prejšnje poslovno leto. Največ davka je plačala država New York, namreč $988, !)90,000, njej sledita Illinois s $409,693.000 in Pennsylvania s $399,877,000. lijanskimi zastopniki. Francija m Anglija sta pripravljeni dovoliti Italiji, da straži morje med Sicilijo in obalo severne Afrike. Na podlagi nyonske pogodbe devetih držav je bilo Italiji poverjeno samo varstvo lastnega morja. Po njihovem zatrdilu je rusko poslanik D. V. Bogomolov naravnost prisilil maršala Cankajše-ka, da je sprejel rusko taktiko ter pričel zavlače-valno vpjno proti Japonski. H EN D AYE, Francija, 28. sep. — O vročih bojih in o eni poskušeni vstaji poročajo s treh večjih front v španski državljanski vojni. Fašistična in vladna poročila pravijo, da je na 150 milj dolgi aragonski fronti v teku trojna vladna ofenziva proti .Taci, Saragossi in Teruelu. S pomočjo aeroplanov, arti-lerije in tankov je republikanska infanterija naskočila faši-stičfie vrste okoli treh mest. Njihov oprodiranje pa je zelo oviral sneg in dež. Fašistični poveljniki poročajo, da so po 20-urnih bojih odbili vse republikanske napade. Vsled močne vladne ofenzive na drugih frontah je general Franco ukazal naglo prodiranje proti Gijonu, ki je zadnja vladna postojanka na se-verozapadu. Begunci iz Saragosse so vladnim častnikom povedali, da so se falangisti (fašisti) v Sa-rago-si uprli, da pa je bil u-|por neusmiljeno zatrt. Ustre-jljenih je bilo 800 upornikov. | Republikanci priznavajo, da j so bile njihove postopanke pri Toledu nekoliko potisnjene nazaj. Na obeh straneh so bil" velike izgube. Barcelonski komunisti poročajo. da so preprečili novo anarhistično vstajo v mestu. Zaplenili so GOOO'granat, 300(1 pušk in veliko število zakop-nih možnarjev. PARIZ, Francija, 28. sep. Mornariški strokovnjaki Anglije, Francije in Italije so v pondeljek izdelovali načrt, po katerem bo dobila Italija svoj delež v protiroparski patroli v Sredozemlju. Delegati so se sestali v francoskem mornariškem ministrstvu, da razpravljajo o tehničnih zadevah mornariške patro-le, katere je postavilo 9 držav brez Italije. Konferenci predseduje francoski mornariški minister Cesar Campinchi. Italija V mednarodno mornariško patrolo ni hotela poslati svojih bojnih ladij, dokler ji ni priznana enakost z Anglijo in Francijo. Pozneje sta Pariz in Lodon podala izjavo, s katero priznavata Italijo za "veliko sredozemsko silo" in je nato naznanila, da bo vdeležena na sedanji konferenci v Parizu. Ko je bila Italiji priznana enakost, je Mussolini .Judi obljubil, da na Špansko ne bo vec pošiljal vojaštva. značilen fredl0g g. h. earle a, g0vernerja pennsylvania HARRISBURGH, Pa., 28. septembra. — Go-verner George H. Earle je na zborovanju lastnikov premogovnikov, zastopnikov premogarjev in samostojnih premogarjev predlagal, naj pride pridelovanje in prodaja premoga pod državno ali zvezno nadzorstvo, da bo odpravljeno tihotapstvo in da se zopet obnovi premogarska industrija. Rekel je. da mora biti ta zadeva rešena prej, kot pa poteče njegov termin. Governer je rekel, da sedaj koplje okoli 13,000 premogarjev v rovih, ki so last raznih družb. Da se temu napravi konec, je governer Earle predlagal, da dajo lastniki svoje zaprte rove premogarjeni v najem, ki bodo kopali premog pod strogim nadzorstvom države. Go verner je na konferenco povabil 75 voditeljev v pre-mogarski industriji, ko pa je prišlo na konferenco 1500 zastopnikov, tedaj je bila seja premeščena v poslansko zbornico. Ob koncu seje, pri kateri so bili zastopani lastniki rovov po Anthracite. Institute, United Mine Workers of America in neodvisni premogarji, je bil sestavljen odbor, ki bo. izdelal ves načrt in bo pozneje razpravljal o položaju s premogarsko komisijo, katero je imenoval governer Earle. mussolini in hitler Italijanskega in nemškega naroda ni mogoče razdru žiti. — Diktatorja sta ponudila prijateljstvo vsaki državi, razun Rusije. 9 ______ BERLIN, Nemčija, 28. sep. — Z napitnicami s penečim se šampanjcem sta IJitler in Mussolini zapečatila zaobljubo, da bosta odbila vsak poskus razdvojiti nemški in italijanski na ro»l. Izmed milijonov ljudi, ki burno pozdravljali oba diktatorja, ko sta prišla v Berlin, je bilo k svečanemu sprejemu povabljenih samo 200 gostov. V svoji napitnici na Musso-linija je Hitler med drugim rekel: "Upamo, da našega političnega dela za varnost miru in za obrambo evropske kulture ne bo nikdo smatral za blok evropskih držav proti drugim. "V tem duhu boste Nemčija in Italija obravnavali politične probleme roko v roki in boste odbili vsak poskus, ki i-ma namen razdvojiti naša dva naroda." Mus-solini je odgovoril z zatrdilom, da njegovega prijateljstva s Hitlerjem ni mogoče razbiti. Hitler in Mussolini sta ponudila nazijsko-fašistično prijateljstvo vsako državi, razuu Rusiji. nasprotja _vfederaciji V organizaciji stavbin-skih delavcev se pojavlja nov spor, ki ga bo skušal Hutcheson uravnati. DENVER, Colo., 28. sep.— Voditelji stavbinskih delavcev vključenih v Ameriško Delavsko Federacijo, čakajo prihoda Williama Hutchesona, predsednika unije carpenterjev' v upanju, da bo preprečil nov spor, ki preti izbruhniti med članstvom. Hutcheson bo dospel nocoj sem in je sporočil, da bo odloč no nasporotval ponovni izvolitvi J. W Williamsa za predsednika departmenta. William se namreč zavzema za odpravo National Labor Relations Boarda. Po njegovem mnenju je ta urad pristranski ter je bolj naklonjen. C. I. O. kot katerikoli drugi delavski organizaciji. DENVER, Colo., 28. sep. — Tukaj se vrši že drugi dan konvencija kovinarjev. Do danes so reševali delegati le rutinske posle, danes bo pa najbrž vloženih več resolucij proti John C. Lewisu in njegovemu odboru za industrijaIno organizacijo. PORT HURON, Mich., 28. sep. — Najmanj deset mož je biilo ranjenih, ko so si člani Amerike Delavske Federacije priborili pot .skozi vrsto C.I.O. piketov pri Mueller Brass Company. Piketov je bilo 100, članov Delavske Federacije pa 400. Tovarna je začela danes zopet obratovati. POGREŠANA JADRNICA NAJDENA LONDON, Anglija, 28. sep. — Angleški pamik Cheyenne je sporočil, da je 260 milj od irske obali zapazil angleško jahto Endeavour I., katero so pogrešali dva tedna, ko se je v velikeiti Viharju odtrgala od vlačilne ladje Viva II., ki jo je vlekla iz Amerike v Anglijo- . "0128 VAR0V2" New York, Wednesday, September 29, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U&2. Glas Naroda 99 U OVMd I FOBLIBBDiG Frank Sakser, President OOMPANT J. Lupsha, See. Plaea oi iHMtaoM ot tfet eorporttko ud KKlrwaM oC iboft oCflotti s m «M UM 18M OM^af 1 r w iMk CMr. N. X. ~ *eiA8 N4R004-(Toioo of the Poopto). ... — lanai Wrmr Daj Bseapt Bndaji aad Hd Maya Va ma lato Kanado ... valja m Aaarifea la Tm New lark at ec tm pol leia....... Za Uwiiiootio oa « Ea doI lata....... te m «0*« •• mjo ..*•«•••«•••• fl-W to loto .r...« #7.SO ■a pol Ida .. tm flrtrt lata •••••••••o•••••••• $1-00 Bol)Oi rtriluo ToaHf ae.00 -Olaa Naroda" bfaaje vaakl dai b laranaH nedelj la pnaalkae "GLAS NARODA". 211 W. 18th Street. New Terit. N. I. Telephone: GHelsea 3—1242 VOJNA IN CLOVECANSTVO Ameriški državni tajuik Hull je pcMlal Japonski ostro noto, s katero je protestiral proti bombnim napadom na Nanking. S tem napadi je kršila Japonska principe postavnosti in Človeeanstva. Cordell Hull je uljuden gentleman z Juga, dolbro vzgojen, ki najbrž misli, da je sleherni tako pošten kakor je on. Japonci imajo pa o moralni odgovornosti drugačne pojme kot jih ima državni tajnik Hull. Bombni napadi na ženske in otroke niso s principi člo-voeanstva v nobenem soglasju, toda pomisliti je treba, da ni v modernem vojskovanju nobenega govora o viteštvu in humanosti. Časi viteštva, ko se je boril mož proti možu po nekakšnih športnih predpisih, so minili. Moderno vojskovanje ni osebno. Nasprotnika skušala drug drugega uničiti iz velike daljave ter se ponavadi uiti ne vidita. Moderno vojskovanje je dušeslovni problem. Če bi kdo zapovedal letalcu, naj sto ženskam in otrokom prereže vratove, bi se najbrž ne pokoril povelju. Brez najmanjšega pomisleka bo pa poletel nad "sovražno" mesto ter vrgel par bomb, ki bodo razmesarile sto in sto civilistov. Mednarodni juristi pravijo, da ni med Japonsko in Kitajsko vojuega stanja, ker vojna ni bilo ofifcijelno napovedi:-na. — Vojaki se koljejo med seboj, na ducate kitajskih mest je v razvalinah. Kaj pa je potem to, če ni vojna? Nesmisel je govoriti o človečanski vojni, kajti vojna no more biti otežkoeo glede dobivanja |X)roe.ne licence, marveč le za to, da se poroka sme vršifi le po preteku 72 ur, odkar je bila izdana poročna licenca. Enaka postava je v veljavi v državah California, New Jersey in Texas, dočim v državah Con-centicut, Massachusetts, Michigan, Pennsylvania in v drugih dvanajstih državah morajo zaročenci čakaiti pet dni na poroko, potem to so si zagotovili licenco. Namen teh zakonov je, da se preprečijo brze in nepremišljene poroike. du v Kortah so bili imenovani m komisarja Rtuiggero Pozzar (Požar) za člane nadzornega odhora pa Matej Moratto, Andrej Medoš in Matej Coronica, v Roču Luicijan Massalin, odnos-no Atiton Quattrochi, Franjo Cossi (Kosič) Ln Franjo Krul-čič., v Rovinjai pa Josip Oarn-poni za komisarja in za nadzorni odbor Ivan Raineri (Raj-ner), Jakob Rossi (Rdižič) in Jakob Vi^kovič. • • • • V tolminskih gorah so dbmejni miličniki aretirali Santa Oolossetija in Marija Delponta iz Rude pri Vidmu, ki sta baje nameravala »bežati čez mejo. Spomenik cesarja Maksimilijana, — ki so ga že pred leti-odstranil i z glavnega trga v Krminu, so sedaj za mal^denar prodali goriški občins/ki upravi, ki ga je podarila goriškemu muzeju. Pod spomenik so postavili tale n&ipis: 44Spomenik Matksmilija-na I. — S krmins&ega trga ga je odstranilo odrešenje. Tu ga hoče fašistiična in imperialna Italija ohraniti kot vojno trofejo in zgodovinski spominek." Žrtve granat V Logu nad Kanalom sta našla l(j-letni Leopold Samec in 18-letu i France Stanič granato večjega kalibra. Ko sta jo poskušala razstaviti, je eksplodirala. Samec je bil ubit, njegov tovariš nevarno ranjen. V SovodnjaJi je enako usoda doletela 24-letnega Ivana Cija-na, ki ga je granata prav tako popohromia raztrgala. Konstantina Tnpina iz Vrtojbe, Ivana Uršiča od Sv. Duha na Banjški planoti in 14-letnega Josipa Le-gišo iz Mavhinj so granate pri eksploziji le poškodovale. V Tržiču bodo, — • • • • Zgaga LOČITEV kakor poročajo tržaški listi, j blizu delavske kolonije v krat-Kmečka hranilnica in poso-jkem pričeli graditi veLiko, mo-jilnica v Šmdhelu, ki jo je tako j demo opremljeno vojašnico, nesrečno vodil bivši trgovec J Josip. Biščak iz Narima, je v.\/ Trstu se je _ likvidaciji že od 15. maja letos ŠESTINDVAJSET DR2AV Njen likvidacijski komisar je tržaški fašistični prvak dr. Tagliaferro, v nadzornem odboru pa so bili doslej postonj-silti hotelir Albert? Merio, Ivan Romani (Roman), in Miroslav Strener, ki je bil te dni odstavljen, za njegovega naslednika pa je bil imenovan postonjski notar dr. Viktor Miglioretti. Na meji — so karahiner.fi aretirali 22-let-nega Karla Čermelja. Ob pri-četku italijaiiisko-abesinske vojne je Zbežal iz države. Domo-tožje ga je ^fdaj privedlo nazaj. (Vrmelj se nahaja v goriških zaporih. smrtno ponesrečil 50 let stari zidar Marij Gabrijelčič. S stre- Za ločitev civilnega zakona so v vsaki državi drugačne določbe. V New Yorku, naprij mer, te ne ločijo drugače, če žene ue zalotiš v objemu njenega ljubimca, ln še priče moraš imeti, drugače nič ne velja, ker sta dva proti tebi — ona in njen ljubimec — in lahko pričata in prisežeta, da si bil brljav, ko si baje videl, da ste se objemala. Po drugih državah je lažje. Ponekod na pr. zaaostuje, da prideta mož in žena k sodniku ter mu rečeta, da sta se naveličala zakonskih sladkosti in bi šla rada vsaksebi. Ce je sodnik pameten možak, ju bo brez odlašanja ločil in osrečil. In tako mi poročajo o rojaku, ki je bil vzel samega satana za svojo zakonsko ženo. No rečem, da je bila črna in kosmata, da je imela roge in kopita na levi nogi — o, ne, — prav čedna in luštkana je bila na videz — toda svojemu mo-žičku ui bila ženica kot se spodobi, pač pa, kot sem že rekel, — pravi rogač. Prvo leto je še precej voljno prestajal vse križe in težave, po prvem letu je pa začel moliti in prositi Boga: — 0 Bog, prosim te, reši me te strašne nadloge. Toda nebo se ga ni usmililo, in zato je začel po drugem letu kleti, seveda potihem, da ga ona ni slišala. Pa zlodej je ni hotel spraviti s tega sveta, ker mu je slu-[žila kot vada za lovenje greš- ile neke 'petnadstropne hiše je'nikov: ko je hodila po cesti, je padel na dvorišče in se pri priči vzbujala v dedcih pregrešno "foil. misli in želje ter jih spravlja- la na pot, vodečo v večno po-Pri Sv. Križu nad Trstom 'gubljenje. >e je pred dnevi smrtno pone-l Je od dne do dne sreČil 80-letni Ivan Tence. Star-i ^ hu^8al sama kost in koža ček je stopil tam preko želez- sta bll,» ona se Je Pa ozira-niiške proge, baš ko je po njej,la P° fautih in ie ce,e noči ni pridrvel potniški vlak. Stroj ga je zagrabil in več metrov dalje vstran treščil v kamneje. Tence je mrtev obležal. XJ ADVERTISE in LAS NARODA" ^ A" h C -k f V % Z ^ - £ ** * ' ^ b m, » ^ % POŠILJATELJE OPOZARJAMO, fri piMJ^nh M TMte (i k Ir. Uitt mrn Jb* t«B>f> M) " ^ %% go zastopale skavtinje, ki so nedavno ztproVale v New iTor-Jku. Fotografirane so bile na stolpu najvišjega poslopja, Empire State Building. Važno za K*r j« MMj«t v Marl fenj alf 4Attl bH» * , Jnihitn, <*m t*pf*im t nek vtvaMk. Vwled nate W|f Aafajs V» urr ^ i imll mnJMO* pšSmdlm h prakrMt, pttnmfr om+o« In bUrc. »» NedrisvIjMl naj w ■■Maji U imdo>va trenutka, _. M MUi-ffi MMaflUaa pavvatao daraljenjc. RE-ENTRY PERMA, ta* NI i . ; ta pmatoa dovoljenja, kar Je aa potovanje potrebno t Ja flavna,' tš cja—Jld atreito. PtkMe-tonJtakoJ i» In xageuvlJaaM VaM, SLOVENIC PUBLISHING (Travel Bureau) 216 West 18th Street N4w York. N. Y. • • - irTm bilo domov. Nazadnje se je pa tudi ona vsega naveličala in mu je rekla nekega jutra prav prijazno: — Veš kaj, ti si taka šema, da ne morem več živeti s teboj. Kar ločiva se. Jaz sem še lepa in mlada, ti boš pa kmalu od vsega hudega gagnil. Kar v kalop sta jo ubrala, najprej k advokatu, potem pa j k sodniku. Ko je sodnik iz njunega govorjenja izprevidel, da sta so drug drugega naveličala, jima je dal neke papirje za prebrati, ter jim rekel, naj prideta drugi teden istega dne in ob istem času, pa ju bo ločil, kot postava veleva. Oba sta bila neizmerno vesela. Nji se je že kar na ulici pridružil "prijatelj" in jo od-vedel v avtomobilu kdovekam, on je pa preštel svoje zadnje solde in je šel li Italijanu na korajžo. Ko se je vrnil opotekajoeih se korakov domov, mu je odprla. — Tak tako, tak tako! Od veselja si se ga nalil, od veselja, da se boš ločil od mene. Pa ne bo nič. Tega veselja ti •pa že ne privoščim. Ne boš ae me znebil, za noben denar ne, pa če najameš dvesto advokatov. Če bi prišel domov, kot se spodobi, bi bila drugi teden, že ločena^ tako pa ne, o ne, tako pa ne! Salamensko si se zmotil! In — rak! rsk! — je strgala papirje, ki jih jima je dal sodnik, naj jih prečitata in pod« pišeta. "QL28 V A ROV Ji New York, Wednesday, September 29, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJS2. ŽAK KONFIXO: 44Moj ljufbi Ivko!" — Si napisala?" — "Moj ljubi Ivko!" — napmi nni ... Le kar pisi, ja* t i bam pa povedala, kaj mora^ napisati. Zdaj pa takole napisi: "Ti moj ljubi Iveek!" — 1 je to ti rečem, veš, soseda:, bodi vesela, da nima* otrok! — Zdaj pa napiši: "Tako ti moj ljubi otrok," napiši, 4'ali je tvoja mati Zflo garala . . . Stoj! — Xe, tega ne napisi! f'e sem zanj garala, sem rada garala! — Kaj pa je to takega, ee st- mati ne a gara za svojega otrekaf — "Moj ljubi otrok/' napiši. On, on šele gara! Dan in noč študira- in mora še tujim otrokom vturpati v glavo, česar se v šoli niso naučili. In Bog ve, ali ima zadosti jesti in mogoče njegoiva soba niti zakurjena ni. Če je sploh kdaj zakurjena! — Seveda, kje bi se mu pa še ljubilo pisati! — In ®daj tako ljapiši: "Ljubi Ivko!" — Včeraj je že tri tedne prrtteklo, odkar nam nisi pisal. Ali veš. soseda, kaj je to? — Seveda, dosti dela ima. Pa mogoče, da je tudi bolan, kdo ve! — O, ti moj ljubček, pa kar sam jued štirimi stenami! — Zdaj pa tako napiši: "Ljubi Ivko!" piši, "ali ti ni, dragi moj otrok, nič hudo, ko mora biti tvoja mati tako dolgo v dkrbeh zate?" — Veš, soseda, jas sem mu že po enem tednu brzojavila in on mi je koj drugi dan poslal odgovor — tudi brzojavko. "Sem zdrav," pravi, "vse je v redu." — A zdaj bi moralo vendar priti tudi kako pismo, da bi vedela, zakaj mi ni nič pisal. . Mogoče je to, da si misli: brzojavka je tudi odgovor. Otrok mi jasno in raaumljivo pove: "Sem zdrav, vse je v redu." — Toda če si mati, ali ni mati zmeraj v sikr-behf In zdaj takole napiši: "Oh, moj ljubi Ivček. otrok moj!" — Moj hribtni Smonca je seveda že potuhtal, zakaj nič ne pi»e: ker nima kaj posebnega. Torej — on čaka, da bi se kaj posebnega zgodilo. Posebnega? — Kaj pa posdbno, seveda, to te vprašam! Ali ni največ to, da je zdrav? — A očetje tega ne občutijo tako kat matere! — On ti gre v tvornico, se pogovori s tem, se pogovori z o-nim, bridja okoli, in poglavitno: njegove misii se mu ne vrtijo ves dan okrog ene in iste stvari in so on si ne muči vsak hifp oči s pogledam za pismo- MATERINO PISMO nošo! , Zdaj pa le pazi, kaj ti povem! A to je prosim, soseda, rotim te pri vsem, kar ti je sveto: glej, da boš tole posebno h »po in razločno napisala: "Ljubi Ivko," piši, "kar se tiče L." — le kar napiši samo L. — on l>o že vedel koga mislim — "'bi pa ona že morala", um piši, "(zar«j vedeti." — Nak, rajši takole napiši: " — bi pa ti moral že vedeti." — Pa zakaj ti ne bi kar koj povedala, soseda, saj te imam rada ko lastno sestro. Oženiti se misli, razume*? Oženiti! — (Mi, ti moj ljubi Bog, ali je to zdaj zanj? — Saj še pri vojakih ni bil! — NekaJcšna Lela mu brenči po glavi! To je pisi.l v zadnjem pismu, v tistem, ki je prišlo preid tremi tedni. Nekakšna Lela, kaj jaz venu čigava je, kaj je! Pa mi pravi: "Jaz jo imam rad in sem sklenil, da jo vzamem." — In kaj storim jaz, trapa neumna, sav-ra šemasta, da bi me! — Namesto, da bi mu lepo rekla: "Ljubi moj otrok, pameten si. veš bolj ko jaz, kaj je zate do-< bro in kaj ni" — pa grem in mu napravim pridigo! — Jaz. reva, mu hočem glavo zasuka ti! — Smonca mi je bil precej rekel: "Pomisli stara, kaj počneš, saj veš, saj on tam tudi nima nič dnibrega!" — Pa ne. jaz nisem prej mirna, dokler vsega iz sebe ne stresem!" — "Mislili smo, da boš storil to. mislili smo, da boš storil ono!" — Pa ne, jaz ti čvekam: "Kdc bo tvoje sestre ]xwnožil? Ali naj se tvoj oče svoj živ dan ubija po umazanih delavnicah: Ali naj tvoja m-aiti do smrti pe re perilo tujih ljudi ? — In kakr boš neki to naredil — in odkod boš vzel denar za to? — Sa? imaš eno samo srajco, listo, ki jo imaš na stJbi in tisto, ki jc imaš v perilu! — Skratka: o slarije, samo oslarije! Otrok pa. kajpa. noče več pisati. Užaljen je, kakopa! Zdaj pa še moj Šmonca ves dan robanti name: "Jtutri," mi pravi, "bo že profesor in ti mu našteval koliko srajc ima! — Zdaj boš pa lahko čakala, dokler se bo domislil kaj pisati!" — In se jezi in se mi roga: "Mislila si," mi pravi, "zakaj si pa misHla ? Kaj sva pa zanj še storila? Na svet sva ga spravila in zdaj je prijel tisti čas, da mu za to veliko dobroto pošljeva račun! In ti POGLED NA SANTANDER si mu ga poslala. In kaj zahtevaš zato od njega ? — On bo obema sestrama doto pri pravil! Še dobro, zares, da ga nisva obdarila s štirimi, šestimi, osmimi sestrami! — In čisto poeabila si, da mora že od mladca jesti kruh z tujih miz in da se zdaj; vzdržuje z inštrukcijcuni in da ima pasje življenje!" — "Kakor tla hi mogla pozabiiti na to, moj ubogi Smonca!" sem mu rekla. "Si," pravi, "pozabila si!" — in je zmeraj bolj hud. Pa zmeraj eno in isto: "Mislila si! Pa le na kaj si mislila? Razae vesti. — Da nas bo vse iz revščine potegnil! — Pa čeprav si pri tem vso mladost ožulji! Kajpa: k ko se cbrača v postelji in ti ne more očesa zatisniti, kakor tudi jaz ne. Ko pa zjutraj vstali e„ začne ž p spet robanti t i in ves ,svoj srd name zlivati. Jaz ob — reva uboga — molčim. Kaj si hočemo, taki so pač nbCHiki . . . No — in zdaj mu pa takole piši: "Ljubi Ivko!" piši . . . Kaj sva nazadnje napisali? — Ta'ku, tole: "Vedeti moraš," piši, "da tvoja mati . . ." Torej: poglavitno je, da bo srečen, pa naj si bo tista Lela tudi ciganka! To mu, prosim, povej — in prav posebno lepo moraš tole kako sestaviti, veš, tako, da bo sprevidel in razumel in mi odpustil. "Tvoja nevedna mati," uapiši ali kaj podobnega. Napisi tudi, da smo že vsi začeli štediti, da bi tisti Leli SREČA JE VEČ VREDNA NEGO "SISTEM." Bogat Južnoameričan je prišel te dni v francosko obmorsko koipališče Biarritz, da bi tamkajšnjo igralnico, kakor pravijo, "razbil". Mož se je hvalil, da ima absolutno zanesljiv igralni sistem v rokah. Na zadnje ga je ta sistem veljal osem milijonov frankov, ki jih je z igro izgubil. Mož, ki se piše Bat tisti, je >a: on nima pravice biti mlad prišel iz Argentine. Prinesel je vo njegovi vrstniki!" — Pa ti s seboj rfeset milijonov frankov vpije ini prefolunja, kakor da bijin je bil pqpo]nOTim prepričan, mu bilo prav, če se Ivko oženi, j fo mu namen uspel. Seveda pri t«m pa ga slišim ponoči, ka. se je vest 0 tera možu poblisko- ma razširila po vsem Biarritzu in ko je stopil k ruletni mizi, je nastala okrog njega silovita gneča. Vse je bilo čakalo, kako bo Argentinec razbil igralnico. Mnogi so igrali z njim, mnogi proti njemu. Veliko razburjenje je nastalo, ko so njegove izgube postajale čedalje večje. Z brezprimernim mirom pa je možakar jemal iz svoje aktovke šope bankovcev po tisoč frankov in menil, da spadajo vse izgube paič k njegovemu sistemu. Poleg njega je bila mirna, samo še ena oseba, neka Američanka, ki je Argenti«ncu pobrala v iigri osem milijonov frankov, ne da bi imela pojem o kakšnem igralnem sistemu«* Imela je samo igralsko srečo, kupil kalko lepo darilo. Naj j Na koncu je Bat t isti izjavil, da krasno špansko mesto, ki so g?, po hudih bojih zavzeli španski fašisti - pomočjo italijanskih ' legi jonarjev. ŽEBLJI ZA NAJSAMOT NEJŠI OTOK. Prod nekoliko dnevi si v zna- NENAVADNA ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Neki električni vlaik se je mo- nem londonskem drevoredu, ral na progi LLp.^ko-Magdeburg "Mallu," ki leži od Bucking-1 nenadno ustaviti, ker se je za-lrnmske palače proti Trafal- i letel vanj močan jelen. Veliko gar Square«, lahko opazovali žival je popolnoma razkosalo in eastitega starejšega gospoda, j kosi njegovega telesa so poki se je neprestano sklanjal, da j vzročili kratek stik, tako da je je pobral kakšen žebelj s ceste vlak obstal sredi proge. Torn ga vtalknil v svoj žep. Po-jvorni vlak je moral potem br- nam on piše, kaj bi jo posebno razsveselilo. Pa da obe sestri piši nekaj prav lepega dela-ta zan jo, za tisto Lelo. In piši mu, da obe radi govorita o svakinji in sta veseli da je brat srečen. Oh, kako je to neumno, da se zdalje spet jokam! To spravi mojega Smonca v talko jezo, da kar zdivja in take govori, če se mi to primeri, in pravi, da sem neuuma in da norim. — AH pišeš 7x1 a i tisto o sestrah? Prav! Reoi mu, Jk se veselita in da brata prosita, da naj jima kmalu pripelje svakinjo, a da naj nam prej piše, da borno stanovanje okrasili zanjo. In prav knwrk*«t*#*,H»Am pošlje njuno-for ima še dva milijona frankov, da pa hoče "za danes" končati. Prepričan pa je do dna, da so njegove izgube samo začasaie in da bo dobil ves svoj denar nazaj, pa še mnogo več. zneje se je izkazalo, da ni ta gospod nihče drugi nego reverend Harold Wilde, pastor na Tnistanu da Cuiiha, liajsamot-nejšem otoku na svetu. Mož je prišel h kraljevemu kronanju v London in se o božiču vrne spet v svojo domovino. V "Mallu" je videl mnogo žebljev, ki so jih zavrgli tesarji, ko so podirali tribuno za gledalce pri kraljevem kronanju. Prebivalcem na. Tri stanu da Cunha pa žebljev hudo primanjkuje, tako da včasih ne morejo popraviti niti svojih čolnov. Videlo se mu ni torej nič hudega, če je žeblje na tleh izbiral in jih hranil za svoje rojake. O stvari je šla v ostalem govorica tudi naokrog in je prišla do iuscs kraljice Mary, ki je takoj odredila, naj na ladjo, iki l>o o božiču čestitega gospoda odpeljala v domovino, nalo-že še precejšen zaboj žebljev. je mor.il potem zega počasi prepeljati v Dessau, kjer so potniki prestopili. LJUBOSUMNOST V CERKVI V farni cerkvi San Oipriano bHzu Neaipolja se je te dni odigral neverjeten prizor. Dve mladi kmetici, Elsa Quida in Consoglia Bertoni, sta sedeli sanno nekaj metrov narazen v cerkveni klopi. Nenadoma je kmetica Bertoni planila kvišku in popadla Quid o za lase, jo vrgla na tla ter jo začela suvati s pestmi in brcati z nogami. Prizor je izzval takšno razburjenje, da je moral duhovnik prekiniti mašo in priti o-sebno k ženskama, da ju je spravil narazen. Bertonijeva pa ni odnehala, dokler ni izpulila svoji tekmici v ljubezni več šopov las iz glave. Po spopadu je izjavila, da je imela samo v cerkvi priložnost, približati se svoji konkurentki. Quido so jP'GLAS NARODA*^ d pošiljamo v staro do- jj f movino. Kdor ga ho- 4 ^ če naročiti za svoje t k sorodnike ali prijate- J 4 Ije, to lahko stori. — 4 p Naročnina za s t a r i ^ 0 kraj stane $7. — V ^ 4 [talijo lista ne poši- 4 J Ijamo. morali oddati v bolnišnico, kajti Bertonijeva ji ni samo ogo-lila glave, temveč ji je tudi posnela več kosov kože. TRUPLO NA KOLESU. V Versa i 1 lesu je neki prometni stražnik opazil kolesarja, ki je drevil v najhitrejšem diru )x> cesti navzdol, ('uduo se mu je videlo, da se mu glava maje kakor brez moči. Policist je kolo nazadnje ustavil in je odnesel na videz spečega kolesarja v bližnjo lekarno. Tam so ugotovili, da je mož mrtev. Med vožnjo ga je bila zadela kap in njegovo truplo je na gladki cesti nadaljevalo vožnjo. več delati in da ji ne utegneš pisati, in da ji še dolgo ne boš mogel pisati. Zato ti pa pošilja še .to karto, ki ji je naslov napisala naša soseda Pepa." — Kaj ne, Pepa, saj boš to storila? "Traba je le, da jo podpišeš. In nik^r ne bodi več hud na svojo nevedno mater." Pa poadrave od Mice in Dobrinke. tografiio. Piši mu: ".Moj lju-IB napiši, da se očetu dobro bi Ivček, otrok moj, tvoja ma-!gf>di. 4'Najbolj pa te ljubi in ma dobro da moraš zdaj še'poljublja tvoja mati." 4' *6m Preko tišoč izvodov do zdaj prodanih! 1 ■ • \ •• T St' { x V ^ y ■ V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. .. . t • ' / S '' • r "t , "Naši Kraji" ."k. \ v;' > V. , — u i (,: Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. * 1 - t Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas ! stane — n. . r Bohinjsko jeiero KNJIGARNA "GLAS NARODA" : t • 216 WEST 18th STREET, NEW YORK • " . * ■ 1 " . . / - • ' - * ■ •- • ; ' / - ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 I IZ BAGtMDA V 8TAMBCL 4 knjige, ■ ilikaai, «27 strani Vsebina: Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na bega ▼ Goropa; Družba -En Nacr Cena ____________L5» KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjiga. strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nila; Kako sem t Mekko romal; Pri fiamarih; Med Jeridi Gena -----1.5« PO DIVJMf HURDUTANU 4 knjige, BH strani, ■ slikami Vsebina: ▲madUa* Beg is JeCe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena .....................U« PO DEŽELI 8MPETARJEV 4 knjige, a s»—I «7 strani Vsebina.* Brata AladBJa; Kota ▼ soteski; Mlrfdlt; O* Vardarfa Cena___LM SATAN IN ISKARIOT IS knjig, s sik—i. 17M Hrani Vsebina: iHdjend; Toma Betar; Na sledn; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih «veta; Izdajalec; Na lovu; Spet v divjem aapadn; Rešeni milijoni i Dediči Cena____LM V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 57« strani Vsebina: Kovač SlmeD; Zaroka s zaprekami: V go!*»b-njakn - Mohamedanskl svetnik Cena______LM WINETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za flvijenjt; NSo-a. lepa IndlJanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl In Apačl; Na nevarnih potih; Wlnnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančlb; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka Oam _M« Ž O T I I knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj s medvedom; Jama dragoljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot Ona ---------LM kraja noxo zalogo! Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New jprlc. N. Y: ..-.'. ' I-. . j. i ■ ' ' ■ ■ ". t -C-44 ■.- .v- . ...i, - ,. # nQLZ8 VZBOVZn New York, Wednesday, September 29, 1937 THE LARGEST StOVENE DAILY IN UJ3X ne aim MOREM TI RAZODETI... Mesto s 1OOO obrazi. ROMAN 12 2IVUEMJA <0 ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. O I 148E I- O Klaus prime njeno r<»ko in pritisne na njo poljub. Njegove o<"i nato počivajo na njenem Obrazu z gorkim, akoro nežnim izrazom. Rena je v&led razburjenosti pofjoluonioi prebolela, toda navzlic temu izgleda tako prisrčna, da Klaus Trenutek pojM>Inoma jasno čuti, da jo ljubi in da lireipeni po tem, da bi si pridobil njeno ljubeaen. Toda sedaj nj pnavi čas, da bi mislil na sebe, zato začasno o«l?»trani svoj občutek do nje in misli samo na srečo svojoga brata in Gardo. "Ne morem se vam dovolj zahvaliti za to, gospiea Holl, o odbila s pri|>on>bo, da je usoda ine'ev, ravno zato, ker sva bila o tem popolnoma v nejasnem. A'ko je tako, kot vi mislite, tedaj vidi Garda v domišljf ni krivdi svoje matere vzrok, da odkloni roko jništenenm snubcu. Jaz pa tukaj vidim še dalje, kajti iz gotovih vzrokov stojimo baronu Raneku tudi zelo neverjetno nasproti. Ako ima pri tem svojo roko, potem je na vsak način hotel, da se Garda ne poroči. Mogoče so šle njegove misli še dalje. Ilans mi je nekoč namignil, da njegov oče želi, da bi se poročil z Ganlo in ta preljubi Hans je tudi skušal v jet i zlato ribico. Toda to ne ura ni posrečilo. Tedaj je l»aron Ranek računal na to, da bo Garda saj ostala samica in da Ih> tako Ranek nekoč postal last njegove družine. IY«il vsem pa je imel pred očmi, da 1h», ako Garda ostane samica, ostal do konca svojih dni gospodar na Raneku, kot je bil tudi prej. Mesto tega pa je nekega dne Garda kratko sklenila, da sama prevzame gospodarstvo in mislimi, «la je bilo to zelo potr«4mo. Popolnoma tiho se je pri nas in oskrbniku Nriumanu pridobila potrebnega znanja, in kmalu jx> svoji jtolnoletnosti, in ko je odkrila nerednosti svojega strica, se je f>o)M>lnoiiia mirno ž njim sprla in ga je pregnala, sieer dovolj velikodušno, na Goseg. Oudovito je v-e to napravita. Veni. da je imela dovolj vzroka, da je vse Moje sorodnike zavrgla. Toda v svojem značaju tega ne razumejo.'* 44Ne — trga ne more!" vzklikne Rena razvneta. Klaus ji prikima. "»Sedaj veste vse, kaj imam k temu reči in sedaj oba vidiva jasnej"š;>. Dovoliti pa mi morate, da svojemu bratu o vsem toliko {»oveni, kolikor se mi zdi potrebno. Za njegov molk vam ravno tako jamčim, kot za svojega." Rena resno prikima. "To vam dovolim. Toda kak nasvet mi daste? Kaj naj napravim, da ničesar ne pokvarim in mogoče Garde še bolj ne razburim!" Klaus zamišljen gleda pml se. Nato pa prime njeno loko in jo goril o stisne. Rečem vam to le, Rena: molčite še nekaj časa. Prepričan sem, da vam bo Garda v kratkem zaupala, kar jo teži, kar jo |m) njenih mislih loč« od mojega ln-ata. Potem pa bomo mo*rli delati in bomo natančno vedeli, katero port moramo izbrati, da bo vodila k dobremu cilju. Ako je vse tako, kot niMinio, potem bo naglo prepričana, da ljfubezcn mojega brat« glada vse kot nejKwtransko, kar je sama vzela tako resno. Kajti vem, jm naj bo med njima karkoli, da Werner ne misli na to, da bi Gando pustil. O tem sva že govorila, J)a je sama nedolžna in brez vsake krivde, vemo, tedaj za mojega brata ni nikake ovire. Zato bomo še malo potrpeli. Ako se vam zaupa, in je kaj drugega, kar stoji meti njo in inojun bratom, potem nam !>oste povedali. Rena, ako ne U>>te >* naprej prepričani, da je v resnici nepremagljiva ovi-Sedaj smo bolj kot kdaj zaveaniki in gre za srečo dveh nam dragih ljudi. Kaj ne, to mi obljubite?" Klaus ji iztegne roko in Rena naglo položi vanjo svojo ■>. "Da, obljubim vam!" Klaus pritisne ustanice na njeno roko. "Hvala, prav l«*pa hvala. f'udovito d^kle ste, tako odkrita ia Ihhh po kratkem času prišel." Rena je rdeča kot žerjavica in to Klausu izdaja, da mu ni 5tala nasproti lila»na pa senli pri svoji materi in pri Hansu in njemu kot Leni se zdi cela svatba skrajno dolgočasna. Ko pa kmalu nato Klaus zopet pride, postane I^ena zopet veselejša in si ga takoj osvoji. Klaus se ji posveča z veliko nejevoljo in Rena se viprašuje, ko Leni pripoveduje različne neumnosti, ako je to oni mož, s katerim se je ravnokar rae-gororjala o resnih m zelo važnih stvareh. Toda Rena ga razume in ve, da se ia goapode z Gosqga samo norčuje. Sam ni vedel, kaj bi povedal tem ljudem. »Šangliai ni mesto, Šanghaj je svet. Tam, kjer se Nankinška cesta izteka v obsežno sprehajališče, kjer je šauighajsika "bil i jonsko dolarsika cesta" krožijo jajKrnska letala nad donebniki in hotelskimi palačami. A že nekaj cest dalje se vozijo lepa "Singsong" dekleta ih> isti Nemk i risk i cesti, ne brigajoč se za niče. sar, smehljajo se, vabijo — tako je bilo v vojni leta 1932, ko so Jaiponci prav tako oblegali to mesto — in tako je tudi v teli dneh Prebivalci Sanghaja nimajo živcev. Fantastični direndaj, igra in špekulacija, lov za denarjem in opijem in ženskami in oblastjo je naredil iz njih avtomate brez živcev. Medtem ko v rapeju, nekaj kilometrov od središča mesta, regija jo strojnice in bežijo Kitajci v strahu in trepetu sem in tja, fna sedijo "šefi" in "niašino-piske'' lepo mirno v svojih pisarnah in klopotajo s pisalnimi stroji. Lov za denarjem je važnejši ko strah pred nevarnostjo. Nevarnost pa pazijo vsi. Že več let videvajo da una dan. kako marširajo japonske čete po mednarodnih Kani pa gredo jo v mestnem okraju Hongkev svoje tanke in topove* "Na manevre" ti odgovarjajo. Ljudje v Sanghaju skomizgujejo z rameni. Manevri, saj vaš. kako! ljudje videvajo tudi tovorne avtomobile, na katerih se pel.i*\i° francoske in ameriške čete. Vojna v mirnem času. f'e se potem zares sproži, če začne mesto goreti in udarjajo topovske granate v hiše, se ljudje nič več ne čudijo. Zakaj, kdor ta Sanjaj, je ze vce let v Sanghaju, je ze v na pre teh bojev večja luka Azije, ]>eta največja na svetu. Šanghaj vlada tudi zaledju, ki je veliko kot Evro- ma fantastična skrajnost? Nastala je na lahkih, peščenih tleli. Pesek je naplavila reka Jangce in najprej so morali vzidati v tleh cemtntne stebre, da so mogli nanje postaviti palače, v katerih se sklepajo skoraj vse svetovne kupčije s Kitajsko. Ozke ceste — igralnice — palače in vile — opij purgarji — gangsterji — ruske cerkve —budistični templji — hotelske palače — sestradani kuliji. Resnično, Sanghaj ni nobeni) mesto, Sanghaj je svet, blazen, j ves zmešan svet. "V nobenem drugem mestu Azije si ne morete tako naglo in izlahka denar zaslužiti," mi je dejal trgovec iz srednje Ev-ro3>e, ki je že trideset let živi v Sanghaju ln je Sanghaj poznal, ko še ni bilo ondi donelv nikov in svetlobnih reklam. "Ali ste že bili kdaj tu na borzi ? Tn ali veste, da tukaj do norosti špekulirajo in da se tu pretaka ves denar Kitajske; da vsi bogati Kitajci, ki so v skrbeli za svoje premoženje, pridejo v Šangliaj in ga zaupajo tukajšnjim bankam? V nobenem drugem mestu na svetu pa tudi ne morete tako naglo in tako izlahka obubožati ko tu. BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PARNI KI IZ XKW YORK A: EUROPA ... 27. novembra NEW YORK. . . 2. decembra HAMBURG . . . 9. decembra EUROPA ... 16. decembra B.ii vlak oh EI ROPA v Bremerhaven zajamri »-dobno potovanje do Ljubljane. Izvorne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH 6ERMAN LLOTD 7 B K O A I> W A Y h koncesijah'J gvoj (lenar morete zašpekulira-.Taponci koima-itit moreto ^ pa tmV] po projiade. li(),(MM) tujcev. Fi\Topcev in Američanov, biva v mednanhl- , , . ... ... ,ni in francoski koncesiji; ob- pa, zah^d.iu, k]er živi 200 mm- i „ • • i- j- T.-! • u - k roženi so z milijoni rumenih .ionov hudi. Kdor ima Samrfiai u„,i; u- j i •' ljudi, ki drug drugega na smrt ima ])olovieo Kitajske. sovražijo in se pobijiajo. Tro- roko. To štirimi'1 i jonsko mesto zjbojnica, aintriška zastava, za vrtiiK-astini, blaznim živžaivom j stava z zvezdami, frfotajo nad je en sam ekstrem. Poleti je v njem 50 stopinj vročine, moreče, vlažne vročine, ki te sipravlja v blaznost, a }>ozinii je 20 stopinj mraza in ledena burja brije iz daljne Mongolije. Tu so donebniki tipično ameriške podobe, "'bigger and better" \a pred njimi džunke na Vang-i>u- riveru, umazane, stare džunke v predpotopnih oblikah. Vidiš dvonadstropne, neznanske avtobuse, moderne tramvaje, a zraven bose kulije, ki vlečejo težak voz. In vidiš staros'lavne, gosjposke restavracije, v katerih dajejo kitajski milijonarji svečane pojedine im Be zunaj pred vhodom prigiba-vajo čudovito pisani laimipijo-ni, a zaeno ubožne pocestne kuhinje, kjer dobijo težaki in no-sači že za 10 centov svojo jedačo. In ali ni tudi šanghajska veličastna obrežna cesta ena sa- bo jne let>alce, kam ne smejo metati bomb. Toda moderna vojna ne pozna nikakršnih koncesij in nobenih okrajev. Neko japonsko bojno ladjo bombardirajo, a 100 korakov blizu je vrsta hiš obrežnega sprehajališča. Tu pač ne zaležejo zastave in nobene inozemske pravice. Vojna je vojna — že zdavnaj so to v teh dneh razumeli ljudje v Sanghaju, ki živijo zdaj v pe*klu, daleč, daleč proč ml Evrope. Imeli bomo poletje ki bo polno hudih ur, — so mi pred desetimi tedni dejali šang-liajski gospodje in so poslali svoje žene in otroke v Korejo in Cingtav, na počitnice. A Šanghaj more veliko prenesti. To mesto ima tisoč obrazov in jako dober želodec. Francoski admiral (Dalje prihodki*.) Ksteva, ki zapoveduje francoskim bojnim ladjam v Sredozemskem morju, katere ščitijo trgovske ladje pred napadi roparskih feubmarinov. V GOREČEM LETALU. Tedni se je primerila v Bratislavi letalska nesreča, ki bi bila kmalu zahtevala pet človeških življenj. Letalo čsl. aerolinije, ki oskrbuje reden promet med Bratislavo in Prago, se je pri/pravilo k svojemu startu. Letalo se ji z lahkoto dvignilo od tal in Fokkerjev stroj, ki je šele tri leta v obratu, je v začetku naglo potegnil letalo v višino. Ko pa je prišlo letalo 400 m nad zemljo, so opazili mehaniki na letališču, da je iz stroja buhnil ogromen plamen. Prestrašeni N) opozorili tovariše na to dejstvo. Vse je čakalo, da se bo aeroplan kakor bakla zrušil na zemljo. Toda pilota, ki je vodil krmilo, ni zapustil pogum. Taikoj je spregledal resnost položaja in videl, da bo sledila v najkrajšem časa eksplozija bencinskega rezervoarja. Zato je zastavil vse sile, da bi letalo čim prej doseglo zemljo. Z glavo k tal o razmerje med brzino obeh vrst letal dosti neugodnejše. List pa predlaga, da bi zoper bombna letala gradili majhna, zelo lahka letala, ki bi ne i mehi nobenega orožja, temveč bi sama rabila za to. da bi uničevala sovražne težke aparate. Napadalec v takšnem letalu bi imel možnost, da se pravočasno spusti s padalom na tla, NAZNANILO Roiakom po Pennsvlvaniji (posebne v Alleghany, Cambria in Somerset okraju^ naznanjamo, da jih bo obiskol naš novi potovalni zastopnik FRANK AHLIN Rojake prosimo, naj mu poskušalo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda KRETANJE PAŠNIKOV SHIPPING NEWS 2. oktobra: Koma v Uenua 1 G. oktobra: Sutumia v Trst Quct'n Mary v Cherbourg 7. oktobra: lie de Franee v Jlavre S. oktobra: lircim-u v Bremen II. oktobra: Coute <11 Savoia v sf Ik hda patrAl* sa it* o, katero Jo preJeL Zao^pntks topk inu?£ "sua cuts;' ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 ...................15 NOVA EVROPA .00 ZEMUEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Misslppl, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ........«... .40 Naročilom je priloiitl denar, bodi si t gotovini, Money Order ali tne znamke pa 1 all 2 cents, pošljete gotovino, reki rajte KNJIGARNA ,CGLAS NARODA" 21f W. 18 Street New York, N. T.