SE STEUA PO STARIH DOBRIH OBIČAJIH - Kar veliko zajetnih košev bo treba oprtati na rame, da bo listnica polna, (foto: vos)
H&rimmič [t k ireUd mimo, mejim »<t polo
5/e m
rti
2d P1
/Mieirou >ir w , Wjtli tfrtktl, dd K bik vati poslovne odloclii/e
poiltdiCd MdrtinoVMd ~
SmdromA>
[i
"cal
^f a
2 " £ 'LjrnŽ
ti r^^ ■
ISSI
1»!
ISSN 0350-5561

FIMEX
COMPUTERS
AKCUA KVALITETNI OS RAČUNALNIKI A-Open že za 115.900,00 SIT GARANCIJA 2 LETI! MULTIMEDUA TISKALNIKI
Prodajno razstavni salon (stekleni prizidek) pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465
Iz TES cistejsi zrak
Konec prejšnjega tedna so uradno predali namenu razžveplal-no napravo četrtega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Z njo so zmanjšali skupne letne emisije žveptoveda dioksida za 38 tisoč ton.
Ob koncu tedna se bo nadaljevalo nestalno vreme z občasnimi padavinami.
Do izgradnje podobne naprave na bloku pet bodo spuščali v ozračje še okoli 50 tisoč ton tega škodljivega plina (pred pričetkom ekološke sanacije so jih okoli 120 tisoč). Z izgradnjo čistilne naprave na petem bloku naj bi začeli v prihodnjem letu, izgradnjo pa sklenili še v tem tisočletju.
Več na strani 20.
(mz)
Ministrica za delo v podjetju Blues
Podjetje Gorenje Gospodinjski aparati bo dele za proizvodnjo kuhalnih aparatov, perlane grelce in pečniške tečaje, ki so jih pred časom izdelovali v podjetju TT.E., dobivalo iz Podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Blues.
To podjetje je "prevzelo" 38 delavcev podjetja T.T.E., ki proizvodni program nadaljujejo v prenovljenih prostorih podjetja Blues v Družmiiju. Slovesne otvoritve prostorv se je prejšnji teden, v petek, udeležilo veliko gostov, ki so si z zanimanjem ogledali, kako proizvodnja poteka. Med njimi je bila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve v vladi Republike Slovenije Rina Klinar. Več o dogodku na notranjih straneh.
mkp, foto: vos
Velenje - najbolj urejeno mesto!
Turistična zveza Slovenije je pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za gospodarske dejavnosti tudi letos uspešno izvedla tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva narave pod geslom "Moja dežela - lepa, urejena in čista," s tem pa se je tvorno vključila tudi evropsko leto varstva narave.
Po predhodni izbiri na krajevni, občinski in regijski ravni je ocenjevalna komisija od aprila do oktobra po dvakrat pregledala 92 krajev, ki so bili razvrščeni v osem skupin. Najpomembnejše je to, daje v skupini večjih mest prvo mesto osvojilo Velenje pred Ljubljano in Mariborom. Vsa priznanja bodo slovesno podelili 24. novembra v Portorožu.
LB SB
Velenje v rokah dosedanjih
lastnikov
Skupina delničarjev Ljubljanske banke Splošne banke Velenje z Gorenjem na čelu, se je pred dnevi odločila, da odproda svoje delnice, ki so predstavljale dobro polovico vseh delnic te banke.
S tem je postala nadaljnja usoda velenjske banke, ki pokriva področje Šaleške in Gomje-Savinjske doline seveda negotova.
Po bančnih pravilih so delnice ponudili v odkup najprej dosedanjim delničarjem in skupina šestih je v predvidenem roku tudi posredovala ponudbo za odkup. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje torej ostaja v rokah dosedanjih delničaijev.
(mz)
RAČUNALNIKI
AceR <♦ ŽE OD
'15.082 SIT x 12 NAPREJ!
TREND d.o.o. cel.: 063/ 851-610 fax: 063/ 856-794
Ljubno - Luče
••••••••••••
Koliko ceste za Z6 milijonov?
Delavci celjskega cestnega podjetja so vendade pričeli dela na že kar zloglasni cesti med Ljubnim in Lučami. Res, nič niso krivi, vprašanje pa je, koliko METROV ceste bodo lahko obnovili za pičlih 26 milijonov tolarjev; povsem možno je, da bodo naredili le novzamašek na povsem uničeni cesti. Dejstvo je, da so Zgornjesavinjčani spet ogoljufani, čeprav so še pred nekaj meseci le dobili kanček upanja.
Direkcija za ceste Republike Slovenije je namreč najprej objavila razpis za obnovo ceste v znesku 200 milijonov tolaijev in ga takoj preklicala. Po prvem ogorčenju prebivalcev je direkcija objavila nov razpis, pravzaprav dva: prvega v znesku 40 milijonov za odpravo najnevarnejših mest in drugega v znesku 300 milijonov za nadaljevanje obnove. Izbrali so tudi izvajalca. Vendar je vse skupaj spet pesek v oči, sprenevedanje in laž. V letošnjem državnem proračunu je namreč za cesto namenjenih le 47 milijonov. Od tega bodo vodarji porabili 21 milijonov za odpravo kritičnih točk ob Savinji, saj bi bila obnova ceste brez tega nesmiselna. Ostane torej okrog 26 milijonov tolarjev, s podobnimi zneski pa zgornjesavinjske občine letos kot po tekočem traku obnavljajo lokalne ceste, na katerih so dela veliko manj zahtevna. Vsenaokrog torej bleščeč asfalt, glavna cesta pa živ obup. Da je mera res prepolna, priča dejstvo, da je v predlogu proračuna za prihodnje leto za to cesto namenjenih le 100 milijonov, pa še ti so vprašljivi; poslance, ki se bodo spopadli vsak za "svoj" tolar, bo gotovo motil previsok indeks in tako naprej. Koliko let bo torej še minilo in koliko volitev z vsemi obljubami? Nič hudega, se bosta prej"naveličali" Savinja in cesta, ki se na več mestih ugreza že sedaj. Srečno vožnjo torej po mehki preprogi lažnih obljub.
jp
		REDSTAVNSTVO poslovnem centru
nn ni	y	v Starem Velenju! el.: 063/851-704
9770350556014

2 ms €jis	DOGODKI	16. novembra 1995
		
Norice
130 letnica prve otroške bolnišnice
Ljubljana - Letos novembra mineva 130 let, odkar je dr. Viljem Kovač ustanovil prvo otroško bolnišnico na Slovenskem in sicer na Poljanski cesti v Ljubljani. Zato danes poteka v Cankarjevem domu slavnostna akademija ob tem visokem jubileju, na njej pa bodo predstavili tudi bolnišnično pediatrijo na Slovenskem in načrte za novogradnjo Pediatrične klinike v Ljubljani.
mbš
Kako reči NE zlorabi in DA življenju?
Velenje - Danes ob 10. uri dopoldne se bo v sejni dvorani Mestne občine Velenje pričel letošnji medobčinski Otroški parlament, ki ga pripravlja OZPM Velenje. Osnovnošolci iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki se bodo na njem pogovarjali o zelo aktualnih temah, o katerih je mnogokrat premalo povedanega. Lani so namreč izbrali naslov: "Da bi zmogel reči: Ne hvala, drogam, alkoholu, cigaretom in vsem nestrpnostim". Svoja razmišljanja bodo strnili v sporočilo, ki ga bodo izbrani predstavniki predstavili na republiškem otroškem parlamentu v Ljubljani.
Ubš
Pristovnikovim pomagajo po
močeh
Mislinja - Že v prejšnji številki Našega časa smo pisali o tragediji, ki je zajela Pristovnikovo kmetijo visoko v Završah nad Mislinjo, ko je poginilo 50 glav živine in do tal pogorelo gospodarsko poslopje, pa se sedaj po 12 dneh stvari le nekoliko spreminjajo. Sosedi namreč s traktorji in ostalo mehanizacijo še vedno čistijo pogorišče, podrli so tudi ožgane zidove, tako da bo potrebno začeti vse znova. Mislinjska občina jim je že nakazala 500 tisoč tolarjev kot prvo, začetno pomoč. Župan Mirko Grešovnik pa se po svojih najboljših močeh skupaj s Pristovnikovimi angažira pri gradbincih, zavarovalnicah in številnih drugih inštitucijah, da bi gradbena dela kar najhitreje stekla še pred bližajočo zimo.
Mi bomo na straneh Našega časa seveda spremljali ter podrobneje pisali o poteku gradbenih in ostalih del. Ob koncu naj omenimo, daje prejšnji teden Završe in tudi Pristovnike že pobelil prvi sneg, kot da bi bližajoča zima hotela opozoriti, daje sleherna pomoč in sleherni trenutek še kako dragocen.
■ Silvo Jaš
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
ŠIRITEV MREŽE BANČNIH AVTOMATOV
Vse imetnike tekočih računov, ki razpolagajo s tajno osebno številko za dvig gotovine na bančnih avtomatih obveščamo, da sta se skupini 12-ih bankomatov Splošne banke Velenje na RUDARSKI, GORICI, v ŠALEKU, NAMI, STANDARDU, VIS&VIS, GORENJU, ŠOŠTANJU, ŠMARTNEM OB PAKI, MOZIRJU, LJUBNEM in GORNJEM GRADU
pridružila dva nova bančna avtomata v NAZARJAH, Nazarje, Savinjska 2 in LUČAH, Luče 41.
Ponovno vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki bankomatov, da na enoti, ki vodi njihov račun, vložijo zahtevek za izdajo tajne osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo.
VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, BANKOMATI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d..
Občinski svet Luče
Solčava se ne odreka lastni občini
Konec prejšnjega tedna so lučki občsinski svetniki na začetku največ časa in pozornosti namenili problematiki krajevne skupnosti Solčava. Zgodba je dovolj znana - prebivalci Solčave in okolice so se z veliko večino izrekli za lastno občino, vendar v svoji nameri doslej še niso uspeli in kot kaže kaj kmalu tudi ne bodo; pri tem pa so očitno preveč verjeli obljubam najrazličnejših predstavnikov države. Zagata je tudi v tem, da so v svojem ogorčenju v celoti bojkotirali volitve v občino Luče, torej v njenem sveta nimajo svojih treh predstavnikov. Prav ti (samo) trije svetniki pomenijo dodatni zadržek Solčavanov, saj želijo imeti v sveta enako število predstavnikov kot Luče. Ne glede na to o volitvah svojih svetnikov trenutno ne razmišljajo. Lastno občino še naprej odločno zahtevajo, problem pa je v tem, da solčavski krajevni skupnosti skladno s statutom občine Luče z novim letom poteče status pravne osebe. Zato so na nedavni seji lučki svetniki in predstavniki Solčave obravnavali predlog podaljšanja tega statusa. Po kar tehtni razpravi je svet ta status podaljšal za nedoločen čas.
Ob tem je treba vsekakor povedati, da lučka občina v celoti
razume njihova prizadevanja in jim po vseh svojih močeh pomaga. To priznavajo tudi v Solčavi in so za razumevanje lučkega župana in občinskega sveta iskreno hvaležni, lastni občini pa se nikakor nočejo odreči.
V	nadaljevanju seje so prvič obravnavali rebalans občinskega proračuna, ki je s finančno izravnavo iz prvotnih 86 milijonov tol-rajev narasel na dobrih 173. Ob tem so posebej poudarili, ta tako ugodne izravnave nikakor ne bi bili deležni, če ne bi imeli svoje občine; izkušnje iz preteklosti ob podobnih rebalansih so namreč preveč zgovorne. Dodatnih 127 milijonov je res lepa številka, čeprav še vedno na zadošča. Potreb je namreč zelo veliko, zato so imenovali posebno komisijo za pripravo predloga dodatne porabe, predlog pa bodo obravnavali in sprejemali na prihodnji seji.
V	naslednji točki so obravnavali problematiko vzdrževanja lokalnih cest v občini Luče. Na njihovem področju je 38 kilometrov lokalnih cest od skupno 140 s katerimi v vsej dolini upravl-ja Javno podjetje Komunala Mozirje. Glede na znane težave tega podjetja, ki mu v Lučah tudi ne zaupajo, so se odločili za javni
razpis, tudi o tem pa bodo odločali na naslednji seji.
Navidez nepomembna je bila naslednja točka, pa je iz nje nastal velik problem. Gre namreč za postajo za odkup živine, ki jo kmetje na tem področju še kako potrebujejo, problem je namreč v tem, da več kot dvajsetletna prizadevanja niso rodila sadov, čeprav v Lučah prostor za postajo imajo. Ampak, da tem prostoru
krajani pripravljajo in hranijo drva za kurjavo za nekaj let naprej, vsakršno prepričevanje pa je v zadnjem času postalo celo nevarno, so poudarili razpravljal-ci.
Vsi dosedanji napori torej niso bili uspešni, zato so svetniki priporočili kmetom samim, naj se sami poskušajo dogovoriti s krajani.
mjp
Rekli so:
Župan Mirko Zamernik: "Za božjo voljo Solčavani, zakaj verjamete obljubam. Naj pride gospod minister Kovačič, ki ima "turneje" po vsej Sloveniji, še k nam. In kaj bo? Vse si bo zapisal, vse obljubil, odšel in ga nikoli več ne bo. Kolikor jaz vem, ga v Luče in Solčavo letos zanesljivo ne bo."
Janez Čerček, predstavnik Solčave: "Podaljšanje statusa pravne osebe za šest mesecev je milo rečeno smešno. Podaljšajte nam ga za nedoločen čas ali pa ne. Razumeti morate razočarane ljudi v Solčavi. Iskreno se zahvaljujem za vso pomoč in razumevanje, vendarle bomo sosedi ne glede na morebitne nove občinske meje. Ker smo bojkotirali občinske volitve, ne smemo ničesar zahtevati in tudi ne bomo, o nadomestnih volitvah treh svetnikov pa se bomo pogovarjali kasneje."
Mirko Zamernik. "Ogorčenost in užaljenost krajanov razumem, vendar le do te mere, dokler ne škodijo sami sebi, kot je primer v Solčavi. Ne upam niti pomisliti, kaj bi bilo, če naš svet zanje ne bi imel razumevanja."
Eden izmed svetnikov: "Je pa res, da se sedem lučkih svetnikov lažje zmeni o vseh stvareh, kot če bi trije iz Solčave nasprotovali."
Vzdrževanje^ gozdnih cest
Kritično stanje v šoštanjski občini
Korenite spremembe zakonodaje na področju gospodarjenja z gozdovi so povzročile številčne in različne nedorečenosti v gozdarstvu. Svoje je dodal proces denacionalizacije, zlasti na področju gradenj in vzdrževanja gozdnih cest pa je lepo zmešnjavo povzročila nova lokalna samouprava. Na področju Zgornje Savinjske in Šaleške doline so v treh desetletjih zgradili in redno vzdrževali 800 kilometrov gozdnih prometnic. Res jih je 750 kilometrov v savinjskem delu in le ostanek v Šaleški dolini, trenutno pa je stanje najslabše prav na področju šoštanjske občine.
"Vzdrževanje gozdnih cest v občini Šoštanj je izrazito neustrezno in več kot kritično. Najprej gre za problem rednega vzdrževanja, saj
so v Šoštanju na ponovnem razpisu izbrali izvajalca, ki nima izkušenj, prav tako ne ustreznih delovnih sredstev za kakovostno delo, ob tem pa se v tej in ostalih občinah pogosto srečujemo s hudimi kršitvami pri izbiri izvajalcev in pri delu, ki ga opravljajo," pravi direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje Milan Cajner in dodaja: "V šoštanjskem primeru se na drugi strani srečujemo še z drugim velikim problemov. Letos je namreč ta del prizadela huda naravna ujma, sanacije poškodb pa se v tem delu niso lotili dovolj resno in strokovno. Lep primer je Velunjski graben, kjer je v celoti uničenih 8 kilometrov gozdnih cest. To pomeni nedostopnost do 300 hektaijev gozdov, obenem pa izredno tveganju s humimi možnimi posledicami ob morebitnem vetrolomu ali snegolomu, prav tako ob možnem širjenju lubadarja. Nepravočasna sanacija pomeni tudi veliko višje stroške, kot če bi se
dela lotili pravočasno. Za nameček pa se lastniki gozdov na tem področju upravičeno pritožujejo, daje tudi redno vzdrževanje gozdnih cest vse prej kot zadovoljivo. Zima je tik pred vrati, lastniki pa
zagotavljajo, da še na nobeni cesti ni bilo izvedeno redno strojno vzdrževanje, torej ceste za zimo niso pripravljene. Kaj to pomeni, uporabniki cest dobro vemo."
mjp
Območna ^organizacija RK Velenje
Hvala vsem........
človekoljubom!
Tako pravijo na območni organizaciji Rdečega križa Velenje ob rezultatih zadnje krvodajalske akcije v tem letu v Šaleški dolini. Za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane je namreč darovalo najpomembnejšo življensko tekočino nekaj manj kot 1400 krvodajalcev. Akcija je potekala od 7. do 10. novembra v prostorih doma učencev v Velenju.
Kot je povedala sekretarka velenjskega RK bodo letos spet krepko presegli plan na področju krvodajalstva. Spet se bodo namreč lahko ponašali z več kot 4000 človekoljubi, ki prisluhnejo klicu na pomoč za ohranitev zdravja oziroma življenja sočloveku.
mm


Saj ni samo pri nas ...
Kako se nam včasih zdi prijetno, ko spoznamo, da nimamo težav le mi, ampak še kdo drug! Pri nas zato seveda ni nič bolje, je pa prijetno spoznanje, da "v težavah nisi sam". Zdaj, ko je po naši državi še več občin, kotjih je bilo še pred nedavnim, je seveda veliko več priložnosti, da pokažemo, da imajo tudi "tam in tam" resne težave na tem ali onem področju. Zakaj jih torej ne bi mogli ali smeli imeti tudi mi? Tovrstno olajšanje je še večje, če imajo težave naši sosedje ali bližnji.
To, da nekateri svetniki resno napadajo župana, še zdaleč ni nikakršna velenjska specialite-ta. Pa se to ne dogaja le v sosednji energetski občini in ponekod so napadi še hujši. Tudi pri sosedih. Zadnji čas vzbujajo še
posebno pozornost dogajanja v sosednji žalski občini. Tu so nesoglasja tako huda, da nekateri kar ne vidijo rešitve. Nihče pa si tudi ne upa zatrdno reči, kdo ima prav. Resnica naj bi bila nekje vmes: da imajo enkrat prav eni, drugič drugi. Tu pa vse skupaj še bolj zaplete. Taka polarizacija ob različnih temah spravlja občino v pat položaj. Ob tem je seveda vprašanje, če je rešitev res le v "carskem rezu". To pa naj bi bila delitev te velike občine na območju spodnje Savinjske doline. Za nameček se je v tej dolini dvignilo veliko prahu še okoli delovanja sklada za razvoj obrti in podjetništva, prah pa še vedno "dviguje" tudi odlagališče odpadkov na Ložnici.
Pa da ne bo kdo mislil, da
tudi celjski župan ni tarča raznih napadov. Nekateri mu zamerijo odločitev o tistem, o čemer se Velenjčani šele odločajo. Nekateri so prepričani, da je on "kriv" za prihod Interspara v Celje. To mu zamerijo seveda le tisti, ki v tem centru vidijo resno konkurenco. Zadnji čas so zelo glasni podjetniki z najožjega območja Celja. Vendar ne neposredno zaradi te tuje konkurence. Zatrjujejo, da so žrtev neurejenosti prometa v centru Celja, to pa seveda pomeni, da stranke raje odidejo po nakupih tja, kamor se lahko lepo pripeljejo z avtomobili. Za promet v centru Celja pa trdijo, da je nemogoč. Zato je "nemogoč" tudi dostop do njihovih trgovin in s tem je
nemogoče njihovo poslovanje. Mnogi podjetniki s tega ožjega celjskega mestnega središča so zato vse bolj prepričani, da modra cona v tem delu, kakršna je, ni bila najbolj modra odločitev. In ker jo je v veliki meri "propagiral" celjski župan, leti veliko pripomb o modrosti ali nemodrosti tudi nanj. Težave imajo še drugod. Razlika je le v tem, da jih ponekod znajo bolj ali manj skriti, ker nimajo "sposobnih" svetnikov, ki znajo vse to obesiti na veliki zvon. Seveda je vprašanje, kaj je bolje: da ljudje za vse to vedo, ali da se take stvari "podtalno" kuhajo. Seveda vedno ponekod tudi povedati, da pri njih pa takih ali podobnih nesoglasij med svetniki raznih barv ali med svetniki in župani ni. Pa spet drugi pravijo, da je lahko tudi to sumljivo!
(k)
GOSPODARSTVO
.6. novembra 3.995
__

CAS 3
Proizvodnja T.T.E. nemoteno teče znotraj Gorenja Gospodinjskih aparatov
Gorenje je poskrbelo za vseh 200 delavcev
Velenjsko podjetje T.T.E., ki je nastalo po stečaju podjetja EKO In samostojno delalo štiri leta, je 1. Julija letos vso proizvodnjo preneslo v Gorenje Gospodinjske aparate. V njem so vsi delavci podjetja T.T.E. dobili delo na enakih programih, kot so jih opravljali v bivšem podjetju, le da se ti programi zdaj odvijajo na različnih lokacijah.
Tako se je zaključilo štiriletno obdobje, v katerem pa so, po besedah bivšega direktorja Bojana Penška, uspešno delali. V tem času, je rekel, niso niti enega poslovnega leta zaključili z izgubo, pa tudi poslovanje v letošnjem polletju je bilo pozitivno.
Da se bo s podjetjem nekaj zgodilo, seje dalo slutiti že nekaj časa. Osnovna težava s katero so se srečavali, so bili namreč njihovi proizvodni prostori, ki so jih imali v najemu od podjetja EKO.
Zdaj so sestavni del Gorenja Gospodinjski aparatov, kot so bili
že nekdaj in sestavni del podjetja, ki so mu plasirali večino svoje proizvodnje.
Najbolj pomembno pri vsem skupaj pa je, da seje zadeva razpletla na mehak način in, da niti en dalavec zaradi zapletov ni ostal brez dela. Lahko pa bi se seveda primerilo tudi drugače. Za takšno "mehko" rešitev problema imajo gotovo največ zaslug v Gorenju Gospodinjskih aparatih. Proizvodnja kabelskih setov je organizirana v okviru Gorenje IPC. Uredili so nove prostore s skupno površino okoli 1800 kvadratnih metrov, jih delno opremili z novo opremo in zaposlili 120 delavcev. Program perlanih grelcev in program pečniških tečajev je organiziran v firmi Blues, družba zaposljuje 38 ljudi, tudi program plinski cevi je organiziran v okviru Gorenja Gospodinjski aparati. Na tem programu in na ostalih delih v okviru Gorenja Gospodinjskih apartov dela 37 ljudi, 2 sta dobila delo v Indopu, 1 pa v Gorenju Servisu.
"Tako smo skupno prezaposlili 200 ljudi, toliko, kot jih je tudi bilo v T.T.E.," pravi Bojan Penšek in k temu dodaja, da so take rešitve veseli tudi delavci, ki so zadovoljni, da seje negotovost s T.T.E., ki se je vlekla še iz stečaja EKA na tak način končala. "Delajo v lepo urejenih sodobnih prostrih. Prepričan sem, da, če boste vprašali njih same, bo odgovor tak, kot sem ga dal sam".
S pripojitvijo T.T.E. Gorenju Gospodinjskim aparatom je Gorenje prevzelo vse obveznosti in vse terjatve podjetja T.T.E., posebna skupna je v dogovoru z EKO dosegla tudi dogovor o poravnavi medsebojnih obveznosti in terjatev. "Opravljena je bila primopredaja prostorov in dela oprema. Del opreme je Gorenje Gospodinjski aparati odkupilo od EKA, tako da danes ta proizvodnja poteka povsem nemoteno," nam je povedal Bojan Penšek.
■ Milena Krstič - Planine
Gorenje Gospodinjski japarati- cilji 1996
Izziv za vse zaposlene
Finačna in tržna ocena poslovanja Gorenja Gospodinjski aparati v letu 1995in usmeritve za gospodarjenje v letu 1996, skupaj z načrtovanimi programsko razvojnimi novostmi ter naložbami v tehnologijo, proizvodnjo in trg so bile osrednje teme Trženjsko razvojne konference Gorenja Gospodinjski aparati 2. in 3. novembra v Radencih.
Najodgovornejši poslovodni in vodstveni delavci Goreja so na konferenci obravnavali še pomen kon-solidiranih računskih izkazov, pripravo na razstavi Confortec 96 v Parizu in Domotechnica 97 v Koelnu, sistem kakovosti po ISO 9001 ter novosti v zvezi s servisiranjem Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov.
Med udeleženci Trženjsko razvojne konference Gorenja Gospodinjski aparati sta bila tudi direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Jože Mencinger in državna sekretarka v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj mag. Vojka Ravbar. Dr. Jože Mencinger je obravnaval vključevanje Slovenije v svet, v tej zvezi pa evropsko gospodarsko združevanje, mag. Vojka Ravbar pa prizadevanja Slovenije za izenačevanje pogojev pri nastopanju slovenskega gospodarstva v svetu, še posebej pa v Evropi. Oba gosta sta tudi odgovarjala na vprašanja udeležencev Trženjsko razvojne konference.
Poglavitne ugotovitve konference so bile naslednje: letošnji proizvodni načrt bodo v Gorenju Gospodinjski aparati uresničili predvidoma s 97%, prodajni načrt pa s 97,4 %. Planski cilji bodo doseženi tudi pri prodaji, tako glede strukture in cen. Po zadnjih ocenah sodeč je mogoče
pričakovati ob koncu leta 1995 negativen finančni rezultat iz rednega poslovanja; vzroki za to so bili javnosti že nekajkrati predstavljeni. Ob tem pa kaže vendarle omeniti tudi nekaj dosežkov letošnjega leta, kot nove generacije velikih gospodinjskih aparatov, nadaljnje posodabljanje tehnologij, odpravo uporabe za okolje škodljivih freonov v hladilno zamrzovalnih aparatih, pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001, povečanje fizične produktivnosti itd. Žal pa je na koncu pomemben le finančni rezultat.
Upoštevaje gibanja v svetu, posebej še v Rvropi, načrtujejo v Gorenju Gospodinjski aparati za leto 1996 povečanje proizvodnje za 4 %, se pravi, da naj bi izdelali soraj 1.636.000 velikih gospodinjskih aparatov. Pri čemer računajo na enak obseg proizvodnje in prodaje. Seveda pa bo treba za uresničitev navedenih ciljev uresničiti številne naloge. Ob pospeševanju prodaje velja še posebej opozoriti na zniževanje stroškov vseh vrst (vse stroške, ki niso povezani z
Velenjska plastika •••••••••••••
Se se postavljajo na noge
Za dežjem vedno posije sonce. Delavci Velenjske plastike so ga sicer dočakali, vendar pa nI sijalo tako dolgo in močno, kot so upali.
Kljub prizadevanjem se jih sezonski značaj nekaterih njihovih izdelkov še vedno "trdo" oklepa. Temu primerni so rezultati poslovanja, ki so v drugi polovici oziroma v zadnji tretjini tega leta slabši od načrtovanih. V največji "krizi" je prof-itni center profili, kjer izdelujejo jambore za jadralno desko. Pri tej proizvodnji se sezona za velenjski Veplas nekako začne februaija in ob koncu poletne sezone zaključi. Šele po 5 mese-cih stroje lahko ponovno poženejo, za zdaj "mrtvi čas" rešujejo tako, da delajo na zalogo ali z nezapolnjenimi proizvodnimi zmogljivostmi. S tem vprašanjem se srečujejo tudi pri programu čelad. Namesto sezonskega značaja tu stopa v ospredje drugačen način trženja, ki narekuje na osnovi zahtev kupca dinamiko proizvodnje. Z nekaterimi korenitimi ukrepi za še dodatno zmanjševanje stroškov ter pogovori s poslovnimi partnerji o zapolnitvi vrzeli sezonskega značaja nekaterih izdelkov naj bi pripomogli k izboljšanju gospodarskega položaja firme. V njej v tem trenutku tečejo še aktivnosti glede lastninskega preoblikovanja podjetja.
Predvidevanja do konca leta so torej vse prej kot spodbudna. Franc Vedenik, direktor
Franc Vedenik: "Napovedi niso optimistične, ne pa spet tako kritične."
Veplasa Velenje, je to komentiral: "Niso spodbudna, ne pa tudi tako kritična. Jasni se nebo nad nami namreč proti koncu leta, saj železa, ki jih imamo v ognju, uspešnost "obdelovanja" nakazujejo. Že konec leta naj bi "zaživeli" za zdaj dogovori o proizvodnji v komercialnih pogodbah, učinki naprezanj pa bodo seveda vidni šele prihodnje leto." Nadaljnje zmanjševanje stroškov na vseh ravneh, od delovne sile do materialnih stroškov, intenzivno iskanje novih tržišč (v tem trenutku sta aktualni rusko in Bosna) ter ustanavljanje invalidskega podjetja so temeljne usmeritve poslovanja v letu 96. "Načina dela v proizvodnji Veplasa je takšen, da imamo precej invalidnosti. Strošek delovne sile je velik, za slednje pa nismo imeli do sedaj ustreznih programov in dela. Sedaj čakamo le še na registracijo podjetja in zagon proizvodnje. Profitna centra kompoziti in profili imata praktično že s pogodbami zagotovljeno delo za celo prihodnje leto" je še pojasnil Franc Vedenik. Kljub temu, da bodo glavnino potrebnih postopkov izpeljali letos, jih čakajo v prihodnjem letu še aktivnosti za zaključek postopka lastninskega preoblikovanja podjetja. Za zdaj kaže, da bodo delavci (sedanji in bivši zaposleni) imeli v podjetju 60 odstoten delež.
U(tp)
Ministrica RinaKlinar na obisku v Gorenju Gospodinjski^ aparati
Z usposabljanjem in prekvalifikacijo proti novi nezaposlenosti
Udeležencem Trženjsko razvojne konference Gorenja Gospodinjski aparati je o prizadevanjih Slovenije za izenačevanje pogojev pri nastopanju našega gospodarstva v svetu spregovorila mag. Vojka Ravbar, državna sekretarka v Ministrstvu
za ekonomske odnose in razvoj.
izdelavnimi, želijo zmanjšati za 3 %), znižanje ravni vhodnih cen, nadaljnjo racionalizacijo poslovanja, večje izkoriščanje materialnih in človeških zmogljivosti, zaostritev odgovornosti do dela itd. Naložbena dejavnost pa bo tolikšna, kot jo bo dopuščala amortizacija.
Omenjeni in še nekateri drugi cilji za leto 1996 predstavljajo za Gorenje Gospodinjski aparati velik izziv, uresničiti pa jih bo mogoče z aktivnim sodelovanjem prav vseh zaposlenih.
■ Besedilo in slika: (ek)
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar s sodelavci je v petek, 10. novembra dopoldan obiskala Gorenje Gospodinjski aparati. Najprej si je ogledala proizvodnjo v programu Kuhalni aparati, zatem se je sestala z vodstvom podjetja, po pogovorih pa si je ogledala še proizvodne prostore Gorenje IPC - Inva-lidsko-podjetniškega centra.
Generalni direktor podjetja Jože Stanič je gostji podrobno predstavil sedanji trenutek Gorenja Gospodinjski aparati in razvojne možnosti. Ob tem je spregovoril o težavah, s katerimi se v podjetju, ki je pretežni izvoznik, srečujejo tudi zaradi razkoraka med rastjo tečaja tujih valut in med rastjo domače inflacije. Ob tem je še posebej opozoril na zaskrbljujoče stanje, ko gospodarstvo zadnja leta v pretežni meri "krpa stare programe in izdelke, vlaganj v nove
programe in izdelke pa skorajda ni"! Namestnik generalnega direktoija Jože Dolinar pa je govoril o zaključku 5-letnega obdobja pospešenih laganj v nove tehnologije in izdelke; povedal je, da v povprečju namenjajo za to na leto od 20 do 25 milijonov nemških mark.
Prizadevanja in dosežke na področju kadrovskega prestrukturiranja Gorenja Gospodinjski aparati pa je predstavil direktor kadrovsko-splošnega sektorja Drago Bahun. Dejal je, da sodijo med podjetja na Slovenskem, ki zaposlujejo tudi nove delavce; zaposlili so vse štipendiste in pripravnike. Gorenje Gospodinjski aparati postaja, kot vse kaže, spet zanimivo za strokovnjake, ni pa mogoče dobiti delavce za delo ob tekočih trakovih. Opozoril je na razvejan sistem strokovnega usposabljanja, v katerega je bilo samo lani vključena več kot tretjina vseh zaposlenih. Vzpostavljajo tudi trg delovne sile. Po besedah
Draga Bahuna pa bi morali zakonitosti trga delovne sile, še posebej fleksibilnost in konkurenčnost, uveljaviti tudi v naši zakonodaji.
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar je ob zaključku pogovora z vodstvom poudarila, da sodi Gorenje Gospodinjski aparati zagotovo med podjetja, kjer se zavedajo pomena kadrovske funkcije. Zato so tudi razumljivi doseženi uspehi pri kadrovskem prestrukturiranju. Opozorila je na izjemen pomen uveljavljanja aktivne politike zaposlovanja, saj sta prav usposabljanje in prekvalifikacija že zaposlenih edini način, da ne bomo ustvarjalni nove nezaposlenosti. Rina Klinar pa je tudi napovedala, da bodo dali v delu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v prihodnjem letu posebno pozornost, s tem pa seveda tudi podporo, odpianju novih delovnih mest in prekvalifikaciji že zaposlenih delavcev.
U(ek)
ESO Montaža sodelovala v projektu Interprise
Velenjsko podjetje ESO Montaža se Je skupaj s še nekaterimi slovenskimi podjetji, udeležilo letošnjega projekta Interprise, ki ga je organiziral in usmerjal Euro info Center iz Magdeburga. Glavni cilj tega projekta je promoviranje in pospeše-
vanje sodelovanja med podjetji v Evropi.
Tokrat je projekt potekal v nemški deželi Sachsen-Anhalt, v mestu Halle. Poslovnih pogovorov seje udeležilo več kot 100 podjetij iz Nemčije, Avstrije, Češke, Velike Britanije, Danske, Nizozemske, Švedske in Slovenije. Podjetje ESO Montaža
je opravilo razgovore z 20 podjetji, med njimi z velikimi evropskimi podjetji s področja energetike, denimo AUSTRIAN ENERGY and ENVIRON-MENT SGPAVAAGNER BIRO (nosilec posla razžveplalna naprava na bloku 4 v TEŠ).
Slovenska organizatorja Pospeševalni center za malo
gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti in podjetje Inel iz Ljubljane pripravljata ta mesec ponovno srečanje slovenskih udeležencev projekta, ker jih zanima, koliko opravljenih pogovorov seje udejanilo tudi v poslih.
■ mkp


m

• •
DOGODKI
16. novembra 1991
_
Savinjsko^-Šaleška gospodarska^zbjorniča Velenje
Nezadovoljni s slovenskimi gospodarskimi usmeritvami
Člani upravnega odbora Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice Velenje so na svoji drugi seji ocenili gospodarska gibanja v regiji in poslušali informaciji o nadaljnjem razvoju Ljubljanske banke Splošne banke Velenje in ustanavljanju višjih strokovnih šol v Velenju.
Četudi so gospodarska gibanja v regiji precej ugodnejša kot povprečno v državi, z njimi nikakor niso zadovoljni, še zlasti to velja za izvoznike, ki so se znašli po dvajsetih mesecih zadrževanja vrednosti tolarja v nemogočem položaju. Pred kratkim uvedene stimulacije jih ne morejo rešiti. Še posebej se
je hudovala Marija Vrtačnik,
kije menila, da Slovenija s svojo makroekonomsko politiko podpira uvoznike. Na težave opozarjajo tudi v energetiki. Oba energetska kolektiva v občini se lahko primerjata s podobnimi v svetu, dosegata tudi konkurenčne cene, ki pa jima niso priznane in se zaradi tega ubadata z velikimi likvidnostnimi težavami. Gospodarstveniki tega območja so še bolj zaskrbljeni, ko gledajo slovenske gospodarske usmeritve za prihodnje leto. Po mnenju predsednika upravnega odbora Boruta Meha, se z njimi končuje slovenska zgodba o uspehu. Tone Vrhovnik je opozoril na probleme kmetijstva, ki se z evropskimi pač ne more primerjati,
saj razpolagajo naši kmetije s polovico manjšimi kmetijami, dobivajo pa mnogo nižje stimulacije kot v svetu. Pozdravili so odločitev, da bodo odslej bdelili nad rezultati gospodarjenja v gospodarskih zbornicah (v zadnjem obdobju sistematičnega zbiranja podatkov sploh ni bilo). Milica Tičič pa je rezultate gospodarjenja primerjala z letom 1984 in bila zaskrbljena ob podatku, da je kljub precejšnjemu porastu malih podjetij, njihove delež le za 1,6 strukturne točke večji.
Direktor Ljubljanske banke Splošne banke Velenje Rafko Berločnik je orisal nadaljnjo pot te banke, ki naj bi ostala samostojna v povezavi s kakšnim večjim bančnim sistemom, ob tem pa
je povedal tudi, da so se trije največji delničarji odločili za prodajo svojih delnic. Izrazil je prepričanje, da ta prodaja ne bo omajala samostojnosti banke. Člani upravnega odbora pa so ob tem zahtevali, da se naj ob prodaji zagotovi zaščita manjših delničarjev te banke.
Predstavnik Centra srednjih šol je prisotne seznanil s tem, da je Center srednjih šol uspel pridobiti koncesijo za uvedbo visokega strokovnega šolstva. Pričeli naj bi ga že v naslednjem šolskem letu in sicer za smer elektrotehnike. V izobraževalni proces bo gospodarstvo neposredno povezavo, saj je predvideno, da bodo opravili slušatelji skoraj tretino izobraževanja v podjetjih.
■ Mira Zakošek
Nova pridobitev
ŠKALE - Ob navzočnosti velikega števila krajanov In mnogih gostov sta prejšnjo soboto velenjski župan Srečko Meh in lastnik Damjan Lipnik v tem kraju odprla nov Prodajni salon • Avtoservis Lipnik.
Zadovoljstvo ob otvoritvi z željo za uspešno poslovanje sta izrekla lastniku tudi župan Srečko Meh in predsednik Krajevne skupnosti Škale - Hrastovec Bojan Miklavžina, na otvoritvi, na kateri je nekaj pesmi zapel Lovski pevski zbor Škale pod vodstvom Zmaga Frankoviča, pa je spregovoril tudi generalni direktor Nissan Adria Boris Perko.
"Otvoritev tega salona je za nas velikega pomena, saj želimo s pro-dajno-servisno mrežo pokriti vso Slovenijo. To je naše že devetnajsto področje. Prepričani smo, da je to nova pridobitev za ta kraj, za celotno občino kot seveda tudi za nas," je med drugim poudaril.
■ vos
Podjetjema usposabljanje in zaposjovanjejnvalidov Btaes stopa novim izzivom naproti
Trg ne gleda kdo, ampak kako naredi!
Ob začetku proizvodnje perlanih grelcev in pečniških tečajev za kuhalne aparate so v Podjetju za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Blues pripravili priložnostno slovesnost. Proizvodni program, v katerem je zaposlenih 38 delavcev, nemoteno poteka že od julija, v njem pa delajo delavci bivšega podjetja T.T.E.. Proizvodnja je v celoti namenjena podjetju Gorenje Gospodinjski aparati, računajo pa, da se bodo s to proizvodnjo, ki bo v bodoče potekla v dveh izmenah, vključili samostojno tudi v izvoz.
V programu pečniških tečajev in perlanih grelcev za kuhalne aparate je zaposlenih 46 odstotkov
invalidov in od tega 68 odstotkov invalidov druge kategorije, delali pa bodo navkljub vsemu tako, kot
delajo v vseh drugih podjetjih, ki ne zaposlujejo invalidov. "Na trgu ne gledajo, kdo je kakšno stvar naredil, ampak kako je narejena, v ospredju je kakovost. Zato se v podjetju Blues trudimo, da pridobimo znak kakvosti ISO 9001, za kar že tečejo vsi potrebni postopki," je na slovesnosti rekel Jože Angeli, prokurist Podjetja za uposabljanje in zaposlovanje invalidov Blues, podjetja, ki seje začelo najprej ukvarjati z montažo
invalidskih rehabilitacijskih pripomočkov s šestimi zaposlenimi; zdaj jih je v podjetju že 47.
Slovesnosti seje med drugimi pomembnimi gosti, prišlo pa jih je veliko, udeležila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve v vladi Republike Slovenije Rina
Klinar. "Ena od svetlih spodbud je, da so invalidi v podjetju produktivno zaposleni. V marsikaterem invalidskem podjetju je toliko razvojne zagnanosti, volje za delo, želje po pridobivanju dodatnega znanja, da so lahko zgled marsikateremu
drugemu podjetju, ki ne zaposluje tolikšnega števila invalidov. V podjetju Blues je spodbudno tudi to, da so v postopku pridobivanja znaka kakvosti in to je tisto, kar je lahko cilj številnih slovenskih podjetij, ne le invalidskih. To je tisto, na kar je treba biti ponosen in na kar je treba opozoriti tudi druge," je na slovesnosti rekla ministrica Klinarjeva.
■ Milena Krstič - Planine (foto: vos)
Slovesnosti ob začetku proizvodnje se Je udeležilo veliko pomembnih gostov.
Dan odprtih vrat OS v^Smartnem ob Paki
Na Martinovo 95
Učenci in učitelji osnovne šole bratov Letonje iz Šmarrtne-ga ob Paki so minulo soboto pripravili dan odprtih vrat oziroma drugi skupni kulturni dan. Ob tej priložnosti so na široko odprli vrata svoji likovni ustvarjalnosti, z njo, še bolj pa z izdelki, pa so se vključili v splet prireditev ob letošnjem 6. Martinovem prazniku v svoji občini.
Da njihova domišljija, sposobnosti, ustvarjalnost ne pozna meja, so tudi tokrat
dokazali v vseh ustvarajlnih likovnih delavnicah. Naj sije šlo za slikanje na glinaste krožnike, za poslikavanje na majice, obdelovanje gline oziroma kiparjen-je, za uporabno umetnost ali za doživeto prenašanje vtisov iz narave na risalni list v akvarel in gvaš tehniki. Pod vodstvom priznanih domačih mentorjev -akademskega kiparja Marjana Dreva, akademskega slikarja Alojza Zavolovška, likovnih pedagogov Petra Matka in Andreja
Krevzla ter grafične oblikovalke Nives Podlunšek so namreč ustvarili umetnine, ki bi jim jih zavidal mariskdo. Vodja projekta, likovna pedagoginja na šoli Lidija Novak, ni torej govorila tja v en dan, ko je napovedala, da bod tgisti, ki se bodo mudili med njimi na Martinovo soboto dopoldan, imeli kaj videti. Ob koncu kulturnega dneva ali dneva odprtih vrat šole se je namreč šolska avla spremenila v pravi razstavono umetniški prostor, brez sramu pa bi nekateri izdelki pa bi zagotovo sodili še kam drugam kot le v ta prostor.
Vobimo vas, da se nam pridružite in da pod trgovskim imenom ERA po principu franehising poslovanja uveljavite svoj osebni razvoj.
Mi vam bomo pri tem pomagali z ugodnimi nabavnimi pogoji znotraj in izven sistema ERA, z izobraževanjem, marketinškimi, računovodskimi in ostalimi storitvami.
V franehising obliko poslovanja oddajamo trgovino v SKALAH in v LJUBNEM.
Pogodbeno sodelovanje velja za asortiman živilskega blaga.
K sodelovanju pa vabimo tudi vse tiste, ki imajo prostor za opravljanje trgovinske dejavnosti nad 30 m2 na naslednjih območjih: Velenje, Žalec, Celje, Šentjur, Laško, Mozirje, SI.Konjice, SI. Gradec, Dravograd, Zagorje in Trbovlje.
Za dodatna pojasnila se pozanimajte na tel. št. 853-151 (Marjan Jerič, Majda Dušak).
Vaše prijave sprejemamo do 30.11.1995. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po izteku roka za prijavo.
Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki Prešernova 10, 63320 Velenje, Slovenija

KJepet z gosjk) Bredo Kutin
V sporu z banko ni šlo za skisano mleko!
Gospa Breda Kutin je tista gospa, ki jo potrošniki v Sloveniji zelo dobro poznajo, zelo dobro pa Jo poznajo tudi tisti, v katere se je "zapičila" skupaj s "svojo" organizacijo Zvezo potrošnikov Slovenije, kiji predseduje, da bi za potrošnike izborila tisto, kar jim pripada. Zna biti vztrajna, zna biti sitna In ve, kako se stvari streže. Ne tisti, ko potrošniki kdaj pa kdaj kupijo kakšno mleko, ki mu je rok trajanja že potekel, pa gaje trgovec pozabil umakniti s polic, ampak tisti, s katero Je treba vrtati in vrtati, daje na koncu potrošnik zadovoljen in njegova pravica zaščitena. Postajajo upoštevanja vreden nasprotnik.
Gospa Breda Kutin se je udeležila razmišljati, kaj potrebujejo in česa ne in
tudi otvoritve Območne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije v Velenju in to priložnost smo izkoristili za kratek klepet z njo.
□ Velikokrat poudarjate, da je v ospredju kakovost življenja, ne cenejši nakup L Kaj s tem mislite? Breda Kutin: "Ljudem skušamo pomagati, da bodo znali ovrednotiti svoje potrebe in ne bodo nasedali tistim reklamam in marketinškim akcijam, katerih edini cilj je večja prodaja in večji dobiček, ampak, da bodo začeli
na podlagi tega izbirati."
□ Vse pogosteje se v Zvezi potrošnikov lotevate "velikih"problemov?
Breda Kutin: "Z njimi smo začeli. Spor z SKB banko ni bil majhen problem, ni šlo za skisano mleko ali za slabo zapakirane čevlje. Spor smo vsaj delno uspešno rešili in to za 3500 posameznikov, ki so na dolgi rok prihranili več kot 25 milijonov nemških mark. To so zadeve, zaradi katerih nas v tujini zelo spoštljivo gledajo, pri nas
pa nekako niso prišle dovolj do izraza, ker so se porazgubile po velikem številu ljudi."
□	Vedno manj bo vprašanj, pravite, v zvezi s kakovostjo izdelkov. Zakaj? Breda Kutin: "Zato, ker konkurenca naredi svoje in ker so tu že zelo zahtevni standardi. Vedno več je problemov, tako pri nas kot v svetu, s področja storitev. Ne servisnih, ampak storitev javnega sektorja: bank, zavarovalnic in tudi države. To je področje, kjer še nimamo definiranih pravil igre. Če začnemo poglobljeno razmišljati, ugotovimo, da včasih zelo veliko plačujemo za dvomljivo kakovost."
□	Zveza potrošnikov se odmevno pojavlja v sredstvih javnega obveščanja.
Breda Kutin: "To je ena naših nalog. V ospredju je osveščanje porošnikov, opozaijanje na probleme
Breda Kutin: "Postajamo upoštevanja vreden nasprotnik."
in pomoč, da bodo sami znali uveljavl-
jati svoje pravice. Le tako lahko računamo, da se bo kaj spremenilo. To je sicer dolgoročni proces, ampak druge poti ni."
□ Želite si informiranih potrošnikov, izdajate brošure in revijo VIP? Breda Kutin: "Revija je že skoraj mesečnik. Letos bo izšlo deset številk. To je revija, ki je enaka potrošniškim fevijam po svetu. Ljudje se premalo zavedajo, kaj pomeni neodvisna informacija. V reviji so neodvisne informacije, v njej ni nikakršnih reklam. Zaradi naših mednarodnih povezav obljavlja primeijalne teste kakovosti izdelkov in storitev, zaenkrat iz tujine. V načrtu imamo, da bomo začeli naše izdelke dodajati mednarodnim testom in takrat si bomo lahko nalili čistega vina in rekli: ta domač izdelek je pa boljši od cele vrste uvoženih. Če ne bo boljši, bomo pa vsaj vedeli, zakaj ni."
■ Milena Krstič - Planine
Delovni zvezek za 1. letnik •••••••••••••••••••••••
Računalnik tudi v mehaniki
Učenci 1. letnikov srednjih šol, kjer poučujejo pouk mehanike, so v tem šolskem letu dopolnili seznam potrebnih učbenikov s povsem novim delovnim zvezkom, ki je nastal kot plod sodelovanja učiteljev srednjih strojnilršol Centra srednjih šol iz Velenja in Trbovelj ter Podjetja za avtomatizacijo proizvodnje PIA iz Velenja. Poleg Alenke Knez iz Trbovelj sta kot soavtorja pri pripravi delovnega zvezka iz prej omenjene velenjske srednje šole sodelovala Albin Vrabič in Karli Juhart. Da ne gre za vsakršen učbenik, dokazujeta potrdilo Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje ter republiškega ministrstva za šolstvo in šport, kije izid podprlo v okviru programa Računalniško opismenjevanje.
Dobro leto so potrebovali avtorji za pripravo delovnega zvezka, ki je zasnovan tako, da na začetku zelo na kratko "ponovi" najpomembnejšo fizikalno teorijo, nato učencu predstavi že rešen primer iz vsakdanjega življenja, ob koncu pa še ta primer analizira računalnik z ustrezno programsko operno. Vnesel je kar nekaj sprememb pri pouku mehanike, saj učenci del pouka namenijo teoriji, drugo polovico pa "prebijejo" v računalniški učilnici. Albin Vrabič in Karli Juhart sta potrebo po izdaji učnega pripomočka obrazložila: "Na mestih, kjer je to najbolj umno, smo želel pri pouku mehanike vključiti tudi
Albin Vrabič: "V našo skupino se vključujejo za posamezno področje tudi strokovnjaki z drugih šol. Na dosedanjih predstavitvah na sejmih smo ugotavjali, da orjemo ledino ne le doma, ampak tudi v evropskem prostoru." Karli Juhart: "To ni edini delovni zvezek, v pripravi jih imamo še nekaj. Najprej naj bi pripomogel k lažjemu razumevanju snovi delovni zvezek za 4. letnike srednjih šol za podorčje hidrome-hanlke."
uporabo računalnika z ustrezni programsko opremo. Ta seveda mora imeti strokovno recenzijo ministrstva, da je primerna za uporabo v srednjih šolah po Sloveniji. Z učbenikom smo želeli zapolniti vrzeli na področju računalniškega opismenjevanja in je namenjen učencem, ki se prvič srečajo z
mehaniko (v gradbeništvu, strojništvu, lesarski šoli) in računalnikom." Izšel je v nakladi 800 izvodov.
Z delovnim zvezkom za mehaniko za učence 1. letnika srednjih šol so avtorji že sodelovali na raznih odmevnih sejmih doma in v tujini (Interpedagogika v Linzu, Didakta v Baslu, dnevi slovenskega šolstva v Ljubljani). Vsepovsod so ugotavljali, da orjejo ledino na tem področju tudi v evropskem prostoru.
Prizadevanja glede uvajanja sodobnih učnih metod seveda ne gredo neopazno mimo tistih, ki nad področjem šolstva bdijo. Dokaz za to je določilo Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, ki je Srednjo strojno šolo Centra srednjih šol iz Velenja izbralo za osrednjo šolo za razvoj področja mehanike v Sloveniji. Na omenjeni šoli pričakujejo, da bodo na osnovi te odločitve dobili kakšen dodaten denar z ministrstva za nakup ustrezne opreme.
Sicer pa je ob tem vredno zapisati še, da delovni zvezek za mehaniko ne bo edini izdelek prej omenjene skupine. Pišejo namreč že delovni zvezek za 4. letnike srednjih šol za področje hidromehanike (skupajz magistrom Francijem Jakopičem iz Srednje strojne in metalurške šole iz Maribora), v programu pa imajo še delovni zvezek za trdnost in dinamiko.
U(tp)
Z novinarske konference o trditvah glede delovanja skladala razvoj^obrti m jrodjetnistvav Žalcu
"Ni se dogajalo čuda in pol!"
Pred tednom dni je župan občine Žalec Milan Dobnik sklical novinarsko konferenco. Osrednjo pozornost je na njej namenil izjavi za javnost izpod peresa člana novega upravnega odbora Sklada za razvoj obrti in podjetništva v tej občini Alojzija Cilenška. Ocenil je namreč, da je omenjeni avtor z neresničnimi podatki povzročil občini in tudi nekaterim posameznikom precejšnjo škodo.
V izjavi za javnost je Alojzij Cilenšek napisal nekaj kritičnih na račun dela prejšnjih članov tega sklada. Med drugim, da so si izplačali sejnino v višini 150 nemških mark v tolarski protivrednosti, da v lanskem letu niso razpisali nobenega natečaja za kredit za razvoj obrti in podjetništva, prav tako ne v tem letu, da so z gasilskimi ukrepi posojali denar družbenim podjetjem pred stečajem in so bila tako sredstva že v naprej izgubljena. Med očitki je tudi 196.808,00 SIT, ki naj bi jih namenili za reprezentanco. Še posebej oster pa je bil Cilenšek v obtožbi, da "sklad ni bil nikoli v funkciji razvoja obrti in podjetništva, ampak so sredstva sklada služila kot rezervni sklad občine."
Razen ene so vse očitke na novinarski konferenci zavrnili. S pisnim poročilom je to storil bivši predsednik sklada Lojze Posedel, skupaj z njim pa tudi
nekateri bivši in sedanji člani sklada. Kot je menil, očitek o zapravljanju družbenega denaija ne zdrži nobene kritike, morda so storili le to napako, ker o svojem delu niso poročali sredstvom javnega obveščanja. Pojasnil, da so lani razdelili sredstva po 5. natečaju 33 prosilcem v skupnem znesku 25 milijonov tolaijev, prav tako lani so razpisali 6. natečaj in 19 prosilcem razdelili 30 milijonov SIT, letos pa je prejšnji upravni odbor razpisal še 7. natečaj, vloge pa že obravnavajo člani novega upravnega odbora. Vsi krediti so bili odobreni izključno obrtnikom in podjetnikom in sredstev niso posojali družbenim podjetjem pred stečajem. Sklad je izbral le najugodnejšo banko, kije pri kreditiranju sodelovala tudi z lastnimi sredstvi in denar so nakazali njej, ta pa je potlej izpeljala kreditiranje in vse, kar sodi zraven (zavarovanje z vsakim posameznikom). Posedel je odločno zavrnil trditev, da bi skladova sredstva sestavljala rezervni sklad občine Žalec. Od zgoraj zapisanega zneska, ki naj bi ga namenili za reprezentanco, so (po Posedelovih besedah) člani upravnega odbora porabili le 8140 tolaijev, ostali stroški pa se nanašajo na klub Management. Ta klub ima namreč isti žiro račun kot sklad. Sredstva so strogo ločena znotraj računovodske službe.
Iz Cilenškove izjave za javnost so resničnost potrdili le glede sejnine. Po mnenju Posedela in bivših
ter sedanjih članov upravnega odbora sklada, je bilo njihovo delo tega vredno. Vse seje so bile izven delovnega časa, vključevale pa so prevozne in materialne stroške ter seveda pregled elaboratov prosilcev in ogled na terenu. V pojasnjevanju nekaterih očitkov se je večkrat dotaknil tudi reforme lokalne samouprave, svoj govor na novinarski konferenci pa je sklenil: "V skladu se torej ni dogajalo čuda in pol, kot to meni Cilenšek, ampak smo delali po pravilnikih in strokovno. Slednje je pri sedanjem sestavu upravnega odbora sklada, ki je obarvan precej strankarsko, težko pričakovati. Razlogi za zapisane neresnične trditve so najbrž znani samo Cilenšku, saj je stari upravni odbor vse to pojasnil novemu odboru sklada na njegovih prvih sejah ter predložil finančno dokumentacijo. Na sejah pa je bil prisoten tudi avtor izjave. Čeprav menim, da gre za zlonamerno dejanje, Cilenška za žaljive obdolžitve ne bom tožil iz več razlogov." Predstavnik tamkajšnje zbornice pa je menil, da bodo razprtije precej vplivale na delo sklada v prihodnje. Prav gotovo, po njegovem mnenju, ne bo nihče prevzel odgovornosti za 50 milijonov tolarjev, ki bi jih občina Žalec lahko dobila iz republiškega sklada za razvoj, pa jih zaradi nepravočasnega imenovanja upravnega odbora ni.
mm
Občinska čebelarska zveza Žalec
Srednja letina pridelka medu
V Občinsko čebelarsko zvezo Žalec je vključenih okrog 200 čebelarjev iz Savinjske doline, ki imajo skupaj 2000 panjev. O tem, kakšen je bil letošnji pridelek in kako je s prodajo, nam je predsednik zveze Anton Rozman povedal takole:
"Letošnja letina čebeljih pridelkov je srednja. Naše čebele so nabrale 20 ton medu, kar je povprečno 10 kg na panj. Med je v glavnem
mešani gozdni, nekaj je tudi čistega kostanjevega, matičnega mlečka in cvetnega prahu pa smo pridelali le manjše količine. S prodajo pa je v glavnem tako, kakor se pač kdo znajde. Še pred leti je bil glavni odkupovalec medu Medex iz Ljubljane, sedaj ga v glavnem uvaža, za naš pa da Medex za kilogram od 200 do 300 tolarjev, odvisno od vrste medu, kar je seveda zelo malo."
Sicer pa pri žalski čebelarski zvezi nadalju-
je z dolgoletno prakso sprotnega izobraževanja čebelaijev, ki je nujno za dobro čebelaijenje, predvsem pa za preprečevanje in zatiranje bolezni in škodljivcev. Prvo predavanje na to temo bo že 9. decembra, predaval pa bo dr. Jurij Senegačnik iz Ljubljane.
■ Besedilo in slika: -er
6 MS CAS
MNENJA IN ODMEVI

16. novembra 1995
Ko sojjplitki botri
Tudi novinarje vlečejo za nos, mar ne?
V tedniku Naš čas je bil 2. novembra pod tem naslovom objavljen komentar uredništva Naš čas o usodi dela stečajne mase nekdanjega podjetja HPH, ki je bil po sklepu občinske skupščine iz leta 1989 namenjen za "razširitev materialne osnove dela Centra za informiranje, propagando in založništvo (CIPZ)". V komentarju uredništva je bilo omenjeno tudi moje ime, in sicer v stavku, ko avtor zapiše, da je šele predsednik takratnega izvršnega sveta Franjo Bartolac želel pri tej stvari enkrat končno narediti red. Ta ugotovitev avtorja je popolnoma točna in ji nimam kaj dodati. Je pa v tej zvezi popolnoma ponesrečen komentar avtorja Braneta Piana, ki gaje uredništvo Našega časa v nadaljevanju v celoti povzelo.
Res je tako, kot je zapisalo uredništvo, da je zgodba o stečajni masi podjetja HPH v likvidaciji dolga in mogoče za marsikoga zapletena. Res je, da natančna analiza postopkov ravnanja s tem denarjem kaže tudi na interes politike, da si je poskušala in si poskuša s tem denarjem podrediti lokalne medije. Ampak pri tem je treba biti natančen in te nosilce interesov podrejanja, če jih je možno prepoznati, tudi imenovati. V pričujočem tekstu bom povzel potek dogajanj od zaključka likvidacije podjetja HPH dalje, da bi komentatorji na to temo razpolagali vsaj z nekaterimi ključnimi podatki.
Temeljno sodišče v Celju, enota Celje, je v likvidacijskem senatu v postopku redne likvidacije nad podjetjem HPH sprejelo sklep št. Rl/87, da se postopek redne likvidacije nad podjetjem HPH z dne 30. 12. 1987 zaključi. Na osnovi likvidacijske bilance je bil sprejet sklep sodišča, da se dobroimetje, ki je ostalo po zaključku postopka in je izkazano v obliki denarnih sredstev, vrednostnih papirjev, materialnih sredstev, terjatev in obveznosti prenese na Skupščino občine Velenje. Po pravnomočnosti tega sklepa, to je 7. 1. 1988, se je izvršil izbris pravne osebe HPH v likvidaciji iz registra gospodarskih organizacij. Skupščina občine Velenje je dne 22. 1. 1988 prijela ta sklep sodišča o prenosu dobroimetja HPH v likvidaciji v proračun občine Velenje. To dobroimetje še zdaleč ni bilo tako majhno, saj je znašalo v sredstvih kar 316.826.140 takratnih dinarjev. Občina tega dobroimetja iz likvidacijske bilance ni vknjižila v poslovne knjige proračuna, torej ni izvršila prenosa na občino, ampak ga je pustila v poslovnih knjigah pravne osebe HPH v likvidaciji, ki ni več obstajala.
Skupščina občine Velenje je na seji dne 29. 3. 1988 sprejela operativni plan končne odprodaje premoženja HPH v likvidaciji, ki bi morala biti zaključena do 30.6.1988. Na osnovi tega sklepa so potekale vse odprodaje premoženja, vse finančne transakcije, vezane na odprodajo, pa so potekale preko žiroračuna HPH v likvidaciji, kljub temu da je bila ta pravna oseba izbrisana iz registra gospodarskih organizacij. Torej: finančne transakcije so potekale preko žiro računa pravne osebe, ki ni več obstajala.
Odprodaja premoženja ni bila zaključena v skladu s planom, ampak seje v pretežni meri odprodalo v letu 1988 in 1989 le premično premoženje. Izkupiček od te prodaje je znašal 303.636.554 takratnih dinarjev, ki je bil v celoti porabljen za plačilo ogrevanja, elektrike, komunalnih storitev in vzdrževanja (beljenje, pleskanje, inštalaterska dela) upravne zgradbe podjetja HPH na Zarovi 19. Torej za upravno zgradbo podjetja, ki ni obstajalo že več kot eno leto. To zgradbo bi bilo treba po operativnem programu odprodaje premoženja odprodati že v letu 1988, dejansko pa je bila odprodana Gorenju Elektronika s sklenitvijo pogodbe dne 28.11.1989 za 600.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju DEM na dan plačila. Od tega zneska bi po sklepu občinske skupščine podjetje Naš čas d.o.o. kot pravni naslednik CIPZ moralo dobiti 50% delež oziroma 300.000 DEM, o katerih še danes poteka polemika.
Po 5. členu te pogodbe je bil kupec dolžan poravnati 50 % kupnine, torej 300.000 DEM v roku 8 dni po podpisu pogodbe, preostalih 50 % pa do 15. 3. 1990. Z ozirom na to, daje bila prodajna pogodba podpisana 28. 11., bi kupec prvi obrok moral poravnati 6. 12. 1989, dejansko pa gaje poravnal v dveh obrokih, in sicer 15. 1.1990 v znesku 1.000.000 in 15.2.
1990	v znesku 1.100.000 din (preračunano v DEM 300.000). Nakazilo ni bilo izvedeno na žiroračun proračuna, ampak na žiroračun podjetja HPH, ki ni več obstajalo. Namesto da bi se prejeta kupnina razdelila po sklepu občinske skupščine, torej tudi Našem času za obnovo radia, seje posojala nekaterim podjetjem po bistveno nižji obrest- * ni meri, kot je v istem času veljala pri poslovnih bankah. Ta posojila so kreditojemalci v drugi polovici leta
1991	sicer nominalno vrnili, realno pa je bil ob tem beležen precejšen izpad, saj v kreditnih pogodbah ni bila vgrajena devizna klavzula, ki bi ob večkratnih devalvacijah v letu 1991 ohranjala realno vrednost denarja. Gorenje Elektronika je 25.1. 1991 po pogodbi nakazala še dinarsko protivrednost za 158.730 DEM tako, da je po tem nakazilu dolgovala še 141.270 DEM. Tudi to nakazilo je bilo izvedeno na žiroračun HPH, takojšnjega prenosa na žiroračun proračuna pa ni bilo.
Dne 3. 10. 1991, tik pred devalvacijo (porast DEM iz 13 na 32 din) je Gorenje Elektronika nakazala dinarsko protivrednost za preostali dolg v znesku 141.270 DEM. Da bi preprečili škodo, ki bi nastala z razvrednotenjem denarja, je občina zavrnila nakazilo in zahtevala poplačilo dolga po tečaju 32 din za DEM. Kaj seje dogajalo s podjetjem Gorenje Elektronika po tem času, je občanom Velenja bolj ali manj znano. Ostanek dolga bi se moral poplačati iz stečajne mase Gorenje Elektronika. Ali se je ali ni, meni ni znano.
To je res na kratko opisana zgodba o sredstvih HPH v likvidaciji s poudarkom na sredstvih, ki bi jih naj dobil Naš čas. In zakaj jih ni dobil 300.000 DEM, tako, kot bi mu pripadalo po sklepu skupščine, ampak je dobil do izteka mojega mandata februarja 1993 leta 131.445,67 DEM na žiro račun in dve garanciji za najetje kreditov v višini 74.632,44 DEM, kar je skupaj znašalo 206.078,11 DEM? To je bilo do konca mojega mandata natančno 50 % od plačane kupnine na žiroračun občine, ki je znašala 412.156,22 DEM. Preostali denar do pogodbene vrednosti 600.000 DEM v znesku 187.843,78 DEM, do 50 % tega deleža je bil še upravičen Naš čas, je v neizterjanem dolgu od kupca nepremičnine Gorenja Elektronike v višini 141.270 DEM in v razvrednotenju denarja pri posojanju drugim podjetjem v višini 46.573,78 DEM.
Če hočemo razumeti očitne manipulacije s premoženjem HPH-ja v letih
1989	in 1990, moramo ta dogajanja umestiti v takratne politične razmere. Namreč, ti dve leti sta bili leti velikih političnih sprememb. V letu 1989 je bila Zveza komunistov kot edina nosilka oblasti in odločanja prisiljena pod težo izredno slabega gospodarskega stanja sprejeti politični sistem parlamentarne demokracije. Do tega naj bi prišlo z neposrednimi in tajnimi volitvami. Zaradi tega je morala Zveza komunistov računati s tem, da ne bo več mogla sama odločati o javnih zadevah. Vse, kar seje v tem času priprav na svobodne volitve dalo urediti tako, da se morebitni novi oblasti prepreči nadzor nad tem, je bilo tako tudi urejeno. Ko je v občini Velenje prišlo do menjave lokalne oblasti v novembru
1990	in ko sem začel izvajati mandat predsednika izvršnega sveta, je bilo veliko nerešenih stvari iz preteklosti, ampak o tem naenkrat ni nihče vedel ničesar. Tako je bilo tudi z denarjem in premoženjem HPH-ja. Če bi bilo to premoženje prenešeno v poslovne knjige občine, tako kot je to bilo določeno s sklepom sodišča, bi bil nad tem lahko takoj prevzel nadzor. Celo nobene dokumentacije ni bilo na občini. Koliko truda in potrpežljivosti je bilo potrebno, da smo se dokopali vsaj do osnovnih podatkov! Ves ta čas je nad tem premoženjem imela nadzor neformalna skupina, veijetno iz vrst takratne ZK. Kot kažejo podatki, ji še na misel ni prišlo, da bi denar nakazala Našemu času za posodobitev Radia Velenje. V času od 1988. do 1990. leta ni argumentov, na podlagi katerih bi se dalo vsaj podvomiti, da se denar ni nakazal
Našemu času, ker bi si takratni lokalni oblastniki s tem denaijem želeli podrediti lokalni medij, ki pa ni hotel pristati na takšno "kupčijo". Bolj veijetno je to, da so ta denar potrebovali za povsem nekaj drugega. Medij so že tako imeli pod kontrolo.
V času od novembra leta 1990 do februarja 1993, ko sem predsedoval izvršnemu svetu, tudi ni mogoče trditi, da se je z denaijem od HPH želelo podrediti Naš čas interesom Demosa. Prav nasprotno, naš cilj je bil neodvisen lokalni medij, ki bo pripomogel k razvoju demokracije. Zavedali smo se, da je solidna materialna osnova medija temeljni predpogoj za to. Zato smo tudi na vse mogoče načine pomagali Našemu času, predvsem radiu, ki je bil dobesedno obubožan. Oddali smo jim z najemno pogodbo prostore za radijsko postajo v Starem Velenju, realizirali smo v možnem obsegu sklep skupščine v zvezi s HPH-jem in jim nakazali sredstva, pristali smo na menjavo njihovega stanovanja, v katerem je stanoval uslužbenec občine, za novo, nevseljeno občinsko stanovanje, ki so ga lahko prodali in denar uporabili za nakup radi-jske opreme. Za dejavnost se je iz občinskega proračuna nakazovalo Našemu času v letu 1991; v letu 1992 pa je bilo nakazano 22.611,99 DEM v tolarski protivrednosti. Strinjam se, da to niso bili taki zneski, ki bi podjetju Naš čas omogočali lagodno poslovanje. Trdim pa, da so to bile takrat objektivne možnosti občinskega proračuna, kajti tista leta takoj po osamosvojitvi niso bila za nikogar cvetoča. Za vse to pa mi nihče ne more pripisovati, da sem to počel z namenom, da bi si podredil lokalni medij. Na otvoritev prenovljene radijske postaje, pri kateri sem odločilno pripomogel, daje takšna, kot je, nisem bil niti povabljen, kaj šele da bi imel na tej postaji kakšne privilegije. Ves čas mojega mandata so bile časopisne strani tednika Naš čas polne kritik Demosovega izvršnega sveta in njegovih članov. V to se lahko v vsakem trenutku prepriča vsak, ki hrani številke iz tistega časa. Na radiu, ko je bil še na stari lokaciji, sem skupaj s sodelavci nastopil le nekajkrat, in to v oddajah s sila neprijetnimi vprašanji, ki so temeljila le na raznih govoricah. Če bi bil nagnjen k totalitarnemu odnosu do medijev, sem imel dovolj vzvodov, da podjetje Naš čas ne bi dobilo niti tolarja, dokler ne bi spremenilo uredniške politike v korist politike, ki smo jo v strankah Demosa zagovarjali in kot izvršni svet tudi izvajali. Pa tega dokazano nisem počenjal. Ne jaz in ne moji sodelavci.
Kako so se ti odnosi med občino in lokalnim mediji vzpostavili po mojem in odhodu mojih sodelavcev, lahko le sklepam iz prebiranja tednika Naš čas in poslušanja informativnih oddaj Radia Velenje. Namreč, če je uredništvo tednika Naš čas in Radia Velenje v občinskih odločitvah prepoznalo namene za podrejanje medija političnim interesom strank, je to vsekakor zaskrbljujoče. Enako zaskrbljujoče se mi zdi, ali morda še bolj, če bi to spoznanje izhajalo iz napačnih predpostavk o neodvisnosti uredniške politike. S tem problemom se srečujejo domala vsa javna glasila, ki so bila ustanovljena v prejšnjem socialističnem sistemu, ker so bila ustanovljena kot strankarska glasila. Tako Naš čas kot Radio Velenje je ustanovila takratna SZDL, ki seje kasneje preoblikovala v socialistično stranko. Proces od strankarskega glasila k javnim neodvisnim medijem ni lahek, na tej poti je veliko ovir, ki jih je treba premagati. Ena od najbolj nevarnih pasti je, če medij v prispevkih, bodisi informativnih ali v komentarjih, deluje netolerantno, omalovažujoče ali celo cinično do vedno iste politične opcije, kot da bi ta bila eno samo zlo, vse drugo pa je blesteče zlato. Da me ne bi kdo napačno razumel, vsa glasila se lahko svobodno odločijo o svoji naravnanosti. Tudi za strankarsko glasilo, če menijo, da jim to bolj ustreza. Zakaj bi se nekoga sililo v nekaj, še posebej medij, če ima do tega odpor. Toda za financiranje takih medijev, ki se opredelijo kot strankarska glasila, se ne sme uporabljati denaija davkoplačevalcev, če je komu prav ali ne.
Bil bi nekorekten, če bi v tem trenutku trdil, da sta se Naš čas in Radio Velenje zavestno odločila, da nadaljujeta s tradicijo glasil strank nekdanje socialistične zveze (ZLSD in LDS). Na drugi strani pa ni oprijemljivih argumentov, da sta uspešno izpeljala proces preoblikovanja od strankarskega k neodvisnemu mediju, za katere je vsaj to značilno, da imajo razumen kritični odnos do dogajanj v družbi in da so vztrajni v iskanju resnic. Tega je v
velenjskih medijih premalo, da bi na osnovi te karakteristike lahko sklepali o neodvisnosti. Kolikor sem lahko zasledil samo na enem področju, lahko trdim, da javnost ni obveščena o nekaterih pomembnih dogajanjih. Denimo o tem, da osnovne šole od občine niso dobile že več mesecev denaija za materialne stroške, za prehrano med delom, za prevoze delavcev in učencev, za izobraževanje, da je otroško varstvo v hudih finančnih stiskah, zaradi katerih terja povišanje cene, da se že več kot leto dni zaman prosi za poročila o investicijah na Cesti ob železnici, Cankaijevi cesti, Tomšičevi, Kidričevi, da občina čedalje bolj tone v dolgove in še bi se dalo naštevati. To niso ideološke teme, da bi se jih neodvisno glasilo bolj kot ne izogibalo, ampak so povsem življenjske.
In za konec tega mojega nekoliko daljšega zapisa. Naš čas in Radio Velenje sta dobivala denar kot strankarska glasila, dobivala sta ga tudi v času, ko sta morala izvesti preobrazbo iz strankarskega k neodvisnim medijem in nepošteno bi bilo, če ga ne bi bila deležna še naprej, v kolikor se ugotovi, da sta to preobrazbo izvedla. V kolikor te preobrazbe nista izvedla, ampak sta ostala na istem kot strankarska glasila, bi bilo prav tako nepošteno od davkoplačevalcev, če bi proračun nadaljeval z neposrednim financiranjem. Menim, da bi bilo treba najprej opraviti s temi dilemami, argumentirano odgovoriti na očitno kar nekaj odprtih vprašanj in šele na to, ne povprek, ampak kar neposredno imenovati tistega, ki izvaja podrejanje in s tem izkorišča medija za lastne politične koristi.
■ Franjo Bartolac
Odvzem, ne
revizija
državljanstev
V časopisu Naš čas z dne 9. 11. je bil napisan članek avtorja Štefana Matuša, in sicer pod naslovom Izjava SLS ob akciji za revizijo državljanstva.
Zato, da se ne zavaja javnosti, moram pojasniti naslednje. V naslovu članka in v samem besedilu je nekajkrat omenjena beseda revizija, kar pa je napačno. Ne gre za revizijo, ampak za odvzem državljanstva po 40. členu. Čudi me, da poslanski kolega g. Matuša zavaja bralce omenjenega časopisa, vede ali nevede, saj je moral vedeti, kaj je podpisal, ko smo se odločili, da zahtevamo od predsednika Državnega zbora, da sproži postopek za zbiranje podpisov v podporo zakonodajnemu referendumu o odvzemu državljanstva po 40. členu. Res je njegov šef stranke, Marjan Podobnik, pozneje vlekel besede nazaj, češ da je za revizijo državljanstev, vendar je bil dokument napisan jasno in razumljivo.
Slovenska nacionalna desnica (SND) se zavzea za odvzem državljanstev po 40. členu. Zadeva je bolj enostavna in čista z odvzemom kot z revizijo. Vsi prizadeti bodo lahko ponovno zaprosili za slovensko državljanstvo, vendar pod novimi pogoji, ti pa so:
-	10 let bivanja v Sloveniji in
-	aktivno znanje slovenščine, ki se preverja pred državno komisijo.
S tem bi bile osebe, ki ne spadajo v slovensko družbo, izločene, te pa so: kriminalci, morilci in tisti, ki so odkrito delovali proti slovenski osamosvojitvi.
Potem bi vsi Slovenci in ostali državljani živeli mnogo mirneje in predvsem bolj varno.
Slovenke in Slovenci, izkoristite to dano možnost, izpolnite obrazec (le-tega dobite v knjigarni ali papirnici), podpis overite na občini in ga pošljite na naslov: Državni zbor, Poslanska skupina SND, Šubičeva 4,
61000 Ljubljana.
■ Ivan Verzolak, poslanec DZ In vodja PS SND
Se o
štiridesetem členu
V poštnih predalih nas čakajo listi za podporo referenduma o 40. členu. Samo podpisati ga moramo in odnesti na občino. Tako najdejo v svojih poštnih predalih te liste tudi tisti, zaradi katerih se zbirajo podpisi in ki bi, če bi referendum uspel, morali zapustiti Slovenijo. Koliko sovrašva, koliko pomanjkanja človečnosti in duhovne revščine je v voditeljih in članih strank, ki podpirajo in izvajajo to gonjo proti ljudem, s katerimi smo 70 let živeli skupaj in si delili skupno zgodovino ene države!
Ob vsem tem nas je lahko le strah, ker sm omogočili takim ljudem oblast in moč. Sedaj so na vrsti izven Slovenije rojeni, drugič so lahko na vrsti upokojenci, invalidi, ženske itd., ki jih bodo na podoben način poskušali diskriminirati. Kako bi bilo, če bi se za enak postopek izgona Slovencev odločila na primer Nemčija ali Avstrija ali katerakoli druga država? Zagotovo bi njeno ravnanje obsojali.
Ker država dovoljuje take akcije proti svojim državljanom, ki jim je zakonito podelila to državljanstvo, nosi vso odgovornost za moralne posledice le-teh. Diskriminirani so ljudje, ki so Sloveniji omogočili s svojim delom, da se je gospodarsko uspešno razvijala. Preverijo se lahko arhivi, koliko slovenskih otrok se je med 70. in 85. letom odločilo za rudarski poklic. Tako malo, da bi lahko rudnike zaprli zaradi pomanjkanja delovne sile, prav tako bi lahko ustavljali obrate v železarnah. Sprašujem se tudi, kdo bi nam opravljal komunalna dela, če ne bi "uvažali" delovne sile iz drugih republik tedanje države. Najbolj tragično za te ljudi pa je, da smo Slovenci hodili po njih in jim marsikaj obljubljali, če spre-jemejo delo v Sloveniji. Sedaj jih taisti Slovenci skušamo pregnati, ko nimajo več doma drugje kot v Sloveniji. Ali smo res narod s tako nizkimi moralnimi in človeškimi normami?
In če tudi ta akcija ne bo uspela, bo v teh ljudeh ostala grenkoba in nezaupanje do države, ki dopušča nekaterim političnim organizacijam, da se igrajo z usodo njenih državljanov.
■ Marija Šavor
Izlet na Graško goro
Območna skupnost borcev in udeležencev NOB Slovenske Konjice je 26. oktobra organizirala izlet svojih članov v sosednjo občino Velenje. Izleta seje udeležilo 54 članov iz KO ZBU NOB iz vseh treh občin: Slovenskih Konjic, Vitanja in Zreč. Izlet jim je bil nagrada in priznanje za njihovo delo v krajevnih organizacijah, da so navkljub neštetim napadom vztrajali na stališčih NOB, za njihovo pomoč članom in predsedniku pri opravljanju zahtevnih nalog.
Izlet pa je pomenil tudi zaključek nekega obdobja, ko smo vsepovsod praznovali konec II. svetovne vojne in zmago nad takratnim fašizmom in nacizmom.
Vozil nas je prijazen turistični organizator in prevoznik g. Padežnik iz Zreč. V Velenju smo se najprej ustavili v Domu borcev in mladine Velenje. Tu sta nas prisrčno sprejela predsednik območne skupnosti
borcev in udeležencev NOB tovariš Jože Povše in sekretar tovariš Fadil Krupič. Bili smo resnično presenečeni nad tako prijaznim sprejemom. Po ogledu prostorov so nam v klubskih prostorih postregli s kavo, pijačo in pecivom. Ob tej priložnosti nam je predsednik tovariš Jože Povše zelo nazorno orisal pogoje dela velenjske borčevske organizacije, težave, ki so jih morali premagati in njihove poglede v prihodnost.
Iz razgovora smo spoznali, daje območna organizacija borcev Velenje v spodobnih, delovnih in dobrih rokah, ki dobro ve za naloge in kje ji je mesto v sedanji družbi. Dobili smo tudi lepo knjižno darilo.
Ko smo se gostiteljem zahvalili za tako lep sprejem in za darila, smo se napotili na Graško goro - cilj našega izleta. Tja nas je spremljal tovariš Jože Povše, kjer nam je odprl in razkazal spominsko brunarico. V njej smo si ogledali slike iz trpljenja in bojev na tej gori, ki po pravici nosi ime Gora jurišev. Bil je lep sončen dan, a malo vetroven, ko smo ob spomeniku "Nošenje ranjencev" prisluhnili besedam tistih, ki smo se borili na Graški gori. Še danes, po tolikih letih, človeka pretresejo spomini na tedanje dogodke, ki niso z ničimer primerljivi. Graška gora pa tudi ni več podobna tedanji: vsa je nova, lepa in vesela... In prav je tako. Ti ljudje so si to stokrat zaslužili.
Po krajšem počitku v bližnjem gostišču smo se napotili v Topolšico. Tudi sem nas je vodil tovariš Povše in nas popeljal v spominsko sobo, ki priča o dogodku, ki slovensko partizansko vojsko uvršča med zmagovite zavezniške armade, sobo, ki prikazuje podpis vdaje mogočne Loerove armade.
Kmalu smo se poslovili od prijaznega spremljevalca tovariša Povšeta in se napotili proti Letušu, kjer smo imeli daljši postanek. Proti Slovenskim Konjicam smo krenili zadovoljni in polni nepozabnih vtisov o tem, koliko dragocenih predmetov in spominov so uspeli zbrati in ohraniti velenjski borci na neko naše težko, a slavno obdobje. Hvala vam!
■ Franjo Marošek
To ni pritožba, to je zahvala in pohvala
Pred časom sem v Našem času prebrala prispevek o problemih velenjskih rudaijev pri nakupu ozimnice -krompirja. To me je tudi spodbudilo, da vam napišem svojo izkušnjo pri nakupu ozimnice v trgovini Košarica v Pirešici.
Dne 12. septembra sva z možem kupila krompir v trgovini Košarica. Videti je bil čvrst in zdrav, toda čez približno 14 dni je pričelo v kleti smrdeti po gnilem. Prebrala sva ga in ugotovila, daje kar precej gnilega, cca 30 do 40 kg. Ker v trgovini Košarica večkrat nakupujeva in do tega trenutka nisva bila nikoli razočarana, sva se odločila, dajih pokličem in povem svoj problem.
Oglasila seje prijazna gospa in ji povedala, kaj me žuli. Povprašala me je, koliko je bilo tega krompirja, na kar sem dobila odgovor, da bodo drug krompir dostavili v nekaj dneh in se opravičila za neljubi dogodek.
Dne 5. oktobra so nama dostavili 60 kg zdravega krompirja. Mislim, da komentar tu ni potreben.
Za takšen prijazen in človeški odnos se pristojnim v trgovini Košarica najlepše zahvaljujeva in jim želiva veliko delovnih uspehov.
■ K. Lipnikar
Še mrtvi nimajo miru
Naj se mu roka posuši!
So "objestneži" in objestneži. Gospa M. D., ki nas je klicala v petek, je rekla, ko je povedala, kar je povedala: "Naj se jim roka posuši". Pa naj se jim res!
Na pokopališču Podkraj, v tistem delu, kjer so žarni grobovi, je čez noč nekdo z desetih grobov ukradel, dobesedno ukradel, ker je delo
opravil strokovno, 10 lučk, 5 tistih, ki so bile že starejšega datuma in pri katerih mu odvijanje ni šlo gladko, pa uničil, razbil.
"Da avtomoBile kradejo, bi človek še nekako razumel, ampak da si hoče kdo na račun skrun-jenja grobov kovati dobiček, to je pa že preveč," je rekla bralka. Res je preveč! ......_ _	- mkp
16. novembra 1995	AKTUALNO	NAS CAS 7
		
Bodo neplačili ki brez ogrevanja^ vode...?
V skrajnem primeru tudi odklopi!
Poštarja se upokojenci veseli vsakega 1. v mesecu, vsi ostali še takrat ne. Prevečkrat so med časopisi in drugo pošto tudi položnice, ki spravljajo človeka v slabo voljo. Te ne manjka tudi pri večini tistih, kijih pošiljajo. Med slednjimi so tudi na velenjskem Komunalnem podjetju.
Že na novinarski konferenci, ki jo je pripravila Mestna občina Velenje pred dobrim mesecem in pol, so vodilni delavci tega podjetja povedali, da jim ob že tako nezavidljivih poslovnih rezultatih neplačevanje položnic povzroča še dodatne težave. Že takrat so omenjali kot eno od možnosti kazni za neplačnike odklop energetskega voda. Če so s tem bolj "strašili", nato z opomini "grozili", sedaj mislijo menda povsem zares. In to v teh ali naslednjih dneh.
"Doslej se teh ukrepov še nismo kaj dosti posluževali, vendar postajajo težave zaradi neplačevanja položnic tako velike, da bomo to prisiljeni tudi storiti. Seveda tistim, ki se niso odzvali na opomine, niti niso obrazložili vzroka za neplačilo," je poudaril vodja finančno-gospodarskega sektorja pri Komunalnem pod-
jetju Velenje Branko Naveršnik. Soglašal je z ugotovitvijo, daje tema zelo občutljiva, da se pri zadevi ne gre zaleteti, ampak jo poskusiti rešiti za obe strani zadovoljivo, "vendar če ne gre drugače, se pač opiramo na določbe odloka, ki točno določa, komu in kdaj smemo odklopiti." Pri blokovni gradnji je kaj takega nemogoče (tu imajo odjemalcev največ -13 tisoč), ker ne smejo prikrajšati tistih strank, ki položnice za komunalne dobrine redno plačujejo. Lažje je to narediti pri individualnih hišah (tu imajo približno 4500 odjemalcev). "Niso redki primeri, ko hočemo zadevo urediti po najmanj priljubljeni poti, pa najdejo neplačniki takoj tudi 200 tisočakov za plačilo svojega dolga," je pridjala Majda Jeram, vodja prodaje na velenjski komunali. Industrijskih
odjemalcev, večjih in manjših, imajo na seznamu približno 1000. Tudi tu ne gre brez težav glede plačevanja. Sploh pri manjših podjetnikih, ki poslujejo pol leta, komunalnih storitev pa za nazaj ne plačajo. "Tožbe so izredno neučinkovite, dolgotrajno se zadeve vlečejo, tudi rubeži na terenu so neuspešni pri takih in bolje je prej preprečiti neplačevanje kot terjati za nazaj," je še povedal Branko Naveršnik.
Velenjsko komunalno podjetje je letos spomladi vložilo na sodišče 230 tožb samo na stanovanjskem področju, lani 150 samo za blokovno gradnjo, odločbe sodišča pa šele sedaj "prihajajo". Majda Jeram je ob poudarila: "Izvržbe bremenijo plače ali pokojnine in nemalokrat se dogodi, da so ti že preobremenjeni z obroki. V takih primerih moramo počakati ali pa rubiti. Še iz leta 1993 imamo odprte tožbe na sodišču, kar prinaša samo dodatne stroške." Ob tem je opozorila še na to, da dobijo gotovino samo od široke
potrošnje, torej porabnikov komunalnih storitev, pri velikih industrijskih odjemalcih zadeve urejajo s kompenzacijami. Dobavo električne energije mora komunala plačati z gotovino do določenega dne, sicer jim zaračunajo še zamudne obresti. Pri strankah nastaja nekakšna 2-mesečna zamuda in s takim zamikom plačujejo račune dobaviteljev. Branko Naveršnik pravi, da težav pri dobavi materiala, opreme, izvajanju storitev, ki jih zanje opravljajo drugi, zaradi zamika ne manjka.
V povprečju predstavlja neplačevanje položnic pri blokovni gradnji 9, pri individualni pa 8 odstotkov na leto. Odstotki niso zanemarljivi, kot bi kdo sodil na prvi pogled, sploh ker so ti od meseca do meseca različni. Dosegajo tudi do 14 odstotkov. In vzroki neplačevanja? "Več jih je. Poleti so to dopusti, v jeseni šola in ozimnica, socialna raven občanov pa je tudi slabša. Nekateri se načrtno izogibajo plačilu," je povedal sogovornik. "Žal je tako, da nekateri plačajo le
Majda Jeram: "Iščemo sožitje s strankami. Če ga ne najdemo, smo prisiljeni iskati svojo pravico na sodišču ali z odklopi tam, kjer je to možno."
tisto, kar sami ocenijo, da morajo. Sicer pa moram poudariti, da poskušamo živeti z dolino, stranke razumemo, kadar gre za objektivne okoliščine in jim poskušamo ugoditi," je še dodala Jeramova.
Na vprašanje, koga pa bodo stranke odklopile, če stanovanja ne bodo dovolj ogrevana, če
Branko Naveršnik: "Na položnici za plačilo komunalnih storitev je kar nekaj postavk. Za veliko enodružinsko stanovanjsko hišo so te ovrednotene na 6 do 9 tisoč tolarjev na mesec. Ni malo, vendar danes nI nič zastonj."
voda ne bo dovolj topla ..., sta sogovornika odgovorila: "Vemo, da je stvar zelo občutljiva, zato poskušamo poiskati sožitje s strankami. Če ga ne najdemo, so pač tu nepriljubljeni ukrepi. Kadar gre za PTT-storitve, za plačilo električne energije pa nihče nikogar nič ne vpraša."
mm
Nujna medicinska pomoč
Kadar gre za sekunde
Življenje prinaša nepredvidljive dogodke in zgodi se, da nekdo potrebuje pomoč za ohranitev dragocenega življenja ali zdravja ta trenutek, na kraju samem.
"Nujna medicinska pomoč ali urgentna služba ni dežurna služba. Pri slednji gre za 24-urno prisotnost zdravnika v zdravstvenem domu, kamor se zatekajo po pomoč bolniki, ki menijo, da do srečanja s svojim lečečim zdravnikom ne bodo mogli premagati težav. Nujna medicinska pomoč pa je pomagati življenjsko ogroženemu človeku ta trenutek," je poudaril vodja urgentne službe v velenjskem zdravstvenem domu dr. Pavel Grošelj. Najpogosteje gre v takih primerih za notranja obolenja, kjer je prišlo do nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja (srčni zastoji, kapi, infarkti) ali za udeležence v prometnih nesrečah.
In kako naj se tisti, ki so najbližje tovrstnim primerom obnašajo? Sogovornik pravi, da ni dovolj le zavrteti klicne številke 94 ali posebne telefonske številke, saj je nujna medicinska pomoč le eden od členov v verigi. Če bi vedno le čakali na prihod urgentnega vozila in ekipe, bi bilo že marsikdaj prepozno. "Zato naj tisti, ki pokličejo nujno medicinsko pomoč, ostanejo pri telefonu in ko povedo natančno, kaj se dogaja, prisluhnejo še nadaljnjim navodilom bodisi medicinske sestre, tehnika ali zdravnika. Takojšnja laična pomoč, če je pravočasna, pogosto pomeni preživetje. Panika in brezglavost tu torej nista zaželena, sta pa pogosta."
■

Dr. Pavel Grošelj: "Takrat, ko pride do nenadnega poslabšanja notranjega obolenja ali do nesreče, je potrebno ohraniti trezno glavo. Ni dovolj le zavrteti 94, ampak je potrebno prisluhniti tudi nadaljnjim navodilom."
Po besedah sogovornika o tem, koliko časa rabi vozilo nujne medicinske pomoči do kraja dogodka, ne moremo govoriti, ampak le o povprečnih časih. Šaleška dolina je razvejana, tudi hribovita, "zato se lahko bolj opiramo na zapis-rne službe. Torej je dežurni zdravnik tudi zdravnik ekipe za nudenje nujne medicinske pomoči, kar pa ni vedno najbolj posrečena rešitev. Zato si prizadevajo, da bi bila urgentna služba samostojnke celjske podobne službe, ki v slovenskem prostoru beleži
lepe uspehe. 4 do 5 minut znaša njen povprečen čas do kraja dogodka. Za mesto Velenje pa so 3 do 4 minute že skrajni čas. Odvisno od tega, ali je dežurni zdravnik, ki je za zdaj hkrati tudi urgentni, ravno pri roki."
Poleg specialnega avtomobila za nujno medicinsko pomoč, ki je založen z vsemi aparati, potrebnimi za ponovno vzpostavitev življenjskih funkcij (pripomočki za umetno dihanje, infuzijski sistem, prva pomoč, najnujnejša zdravila, ki preprečijo slabšanje stanja poškodovanega ali obolelega, za poškodbo opeklin... -povedano poenostavljeno podoben je intenzivnemu oddelku bolnišnice), imajo v velenjskem zdravstvenem domu še tri dobro opremljene kombije ter šest manjših avtomobilov, ki so pripravljeni za nudenje pomoči ponesrečenim ali obolelim.
Kot je še povedal dr. Pavel Grošelj, je v velenjskem zdravstvenem domu za zdaj nujna medicinska pomoč del dežuo organizirana. Zelena luč republiškega ministrstva za zdravstvo daje upanje, da bo v naslednjih dveh letih to tudi postala. Predbolnišnična zdravstvena enota, kot naj bi se imenovala ta služba po novem, bo tako na voljo za urgentne posege v trenutkih, ko bo šlo za sekunde, 24 ur na dan.
mm
PremogovnikVelenjev skrbi za zdravje m počutje zaposlenih
Medicinsko programirani oddihi poleti in pozimi
Premogovniku Velenje že vrsto let, kar deset bi jih lahko našteli, skrbijo za zdravje in počutje zaposlenih z medicinsko programiranimi aktivnimi oddihi. Letos so te oddihe prvič izvajali preko Turistično-rekreativnega centra Jezero. Te oddihe imajo razdeljene na letno in zimsko sezono. V letni sezoni, kije potekala v Šmarjeških Toplicah, Strunjanu in Fiesi, se je medicinsko programiranega aktivnega oddiha letos udeležilo 200 delavcev in delavk. Ta čas pa začenjajo z jesensko-zimskim oddihom, v katerega bo vključenih več kot 300 delavcev.
delovno dobo, starejši in tisti, ki imajo zdravstvene težave. Pri tem nam pomaga sindikat, ne samo finančno, ampak tudi organizacijsko."
Ljudje so se medicinsko programiranih oddihov že navadili,
4
m
I ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE
OBMOČNA PISARNA VELENJE
Ef en kova 61/b, 63 3 20 VELENJE
Obvešča, da od 6. 11. 1995 deluje OBMOČNA PISARNA Zveze potrošnikov Slovenije. Uradne ure so ob ponedeljkih in sredah od 9.00 -12.00 in 15.00 - 17.00, Efenkova 61/b, tel. 063/855-181 int. 33, in 853-093.
Smisel medicinsko programiranih aktivnih oddihov ni samo v tem, da se jih delavci udeležijo enkrat ali dvakrat, tolikokrat, kot pač lahko pridejo na vrsto, ampak v tem, da se tako navadijo na nepretrgano skrb za svoje boljše počutje, zdravje in vzdrževanje psiho-fizične kondicije.
"Tako kot vsako leto, smo tudi letos objavili razpis. Imamo pravilnik, po katerem se ravnamo in na osnovni katerega se delavci lahko prijavijo. Zanimanja pa je veliko. Tudi letos se je prijavilo veliko veliko več ljudi, kot smo jih lahko sprejeli," pravi vodja Turistično-rekreacijskega centra Jezero Martin Štajner. Mnogi bi bili pripravljeni ta oddih v celoti kriti sami.
"Ob koncu letnih oddihov smo izvedli anketo med udeleženci. Analiza je pokazala, da so bili ti z medicinsko programiranimi aktivnimi oddihi zelo zadovoljni."
Evgen Roškar, ki vodi in usmeija oddihe, nam je povedal, kako ti potekajo. "Začnejo se s prijavo spomladi, sledi testiranje udeležencev, ki ga opravimo v Turistično-rekreacijskem centru, in zdravniški pregled vsakega udeleženca najprej v Velenju. Zdravniški pregled opravijo udeleženci tudi v kraju, kjer oddih

; „ 1 | 0»iv	te
Martin Štajner: "Tudi letos je bilo prijav več, kot smo jih lahko sprejeli."
poteka in kjer imajo ves dan zapolnjen s terapijami in različnimi športnimi aktivnostmi, od nogometa do tenisa. Za sprostitev organiziramo izlete, ogled znamenitosti in podobno. Rezultati testiranj, ki smo jih opravili letos, so bili zelo dobri."
Oddihi v poletni sezoni trajajo 10 dni, v zimski pa pripravljajo 10-urni program, ki bo za eno skupino potekal v Topolšici, za drugo pa na bazenu v Velenju. "Udeležence, kot že rečeno, izbiramo v skladu s pravilnikom. Prednost imajo ljudje z daljšo
Evgen Roškar: "Udeležence Izbiramo s pomočjo posebnega pravilnika."
radi jih imajo in dobro jih sprejemajo. Da je to res, dokazuje tudi to, da so se letos od sedmih skupin, ki so se udeležile oddiha v Šmarjeških toplicah, Strunjanu in Fiesi, tri skupine ponovno srečale in si izmejale izkušnje. Mnogi od tistih, ki se teh oddihov udeležijo, potem nadaljujejo z aktivnostmi tudi sami. In za boljše počutje jim ni nič več težko tudi samim primakniti kakšnega tolarja. S tem, pravijo v Premogovniku Velenje, pa je namen oddihov dosežen.
■ mkp, vos
Šoštanjska "Zarja praznuje ^70-letn ico delovanja
Jutri slavnostni koncert s podelitvijo nagrad
Letos mineva 70 let od takrat, ko je skupina zanesenjakov, zaposlenih v tovarni usnja v Šoštanju, osnovala pihalni orkester, ki so ga sami imenovali godba na pihala. Močno so bili povezani z mestom Šoštanj, kjer je bilo takrat kulturno življenje dobro razvito, cvetela pa je tudi obrt, gostinstvo ... Tudi danes so eden stebrov kulturnega in glasbenega življenja v Šoštanju. Jutri ob 19.00 uri vas vabijo v šoštanjski Dom Kulture na slavnostno prireditev, posvečeno visokemu jubileju, na kateri bodo podelili tudi Gallusova odličja in interna priznanja članom "Zarje".
Do konca druge svetovne vojne je godba delovala izključno pod okriljem tovarne usnja, katere lastnik je bil nemško usmerjeni Franc Woschnagg, vendar je poleg kulturnega poslanstva opravljala tudi pomembno narodnostno poslanstvo. Zagotovo pa drži tudi to, da so za nenehno številčno rast ter dosežene kulturne in umetniške uspehe zaslužni vsi godbeniki, ki so v teh 70 letih delovali v "Zarji". Vsa ta leta so namreč dosegali lepe uspehe doma
in v tujini.
Nekaj več o začetkih nam je povedal podpredsednik upravnega odbora "Zaije" Franc Klanfer: "Res je, delavska godba Zarja praznuje letos sedemdeseti jubilej. Zametki segajo daleč nazaj, v leto 1903 oziroma 1905. Takrat je po informacijah še živečih godbenikov, pa iz zapiskov in brošur razvidno, da je delovala nekakšna slavna narodna godba, kije pod okriljem Šaleške čitalnice prirejala nekakšne koncerte z imenom "Gledališka igra s koncertom". Kasneje, leta 1925, je na prvomajski proslavi vzniknila zamisel o ustanovitvi delavske pihalne godbe "Zarja" in tako se je tudi zgodilo."
Tako je bilo pred davnimi leti, kako pa je danes? "Pihalni orkester šteje danes 52 aktivnih mladih godbenikov, naš umetniški vodja pa je prof. Branko Škruba. Že dolgo si želimo lasten prapor, ki ga bomo razvili prav na jutrišnji prireditvi. Pokrovitelj, občina Šoštanj in nekaj drugih sponzorjev, nam ga je omogočilo. V lanskem letu smo v sklopu pihalnega orkestra ustanovili svojo mažoret-
MESNICA IN DEUKATESA SUŠEČ ODSLEJ TUDI NA GORICI!
NAGRADNA KRIŽANKA MESARSTVA SUŠEČ
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo.
Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš Čas, d.o.o., Foitova 10, Velenje s pripisom, nagradna križanka MESARSTVA SUŠEČ najkasneje do ponedeljka 27.11.1995. Nagrade:
1.	Nagrada: 3 kg KAREJEV
2.	Nagrada: MREŽNA PEČENKA
3.	Nagrada: 2 kg KRANJSKIH KLOBAS
Nagrade prejmete v NOVI MESNICI MESARSTVA SUŠEČ v Velenju.
no skupino, ki jo pod strogim, budnim očesom vodi profesorica Ivica Štraus in na tokratnem slavnostnem koncertu bodo zagotovo z nami," nam je še povedal Franc Klanfer, preden je zaključil: "V bodoče si želimo predsvem to, da bi postali še boljši, še kakovostnejši. Nešteto ur odrekanja je potrebnih, da lahko danes praznujemo to obletnico. Zato gre zahvala prof. Branku Škrubi za njegov trud in vsem godbenikom za njihovo neizmerno voljo do dela."
Vabljeni torej na jutrišnji jubilejni koncert Pihalnega orkestra "Zaija" Šoštanj, ki bo ob 19.00 uri v tamkajšnjem Domu kulture!
■ bš
Pihalni orkester "Zarja" Šoštanj In tamkajšnje mažoretke se vam bodo predstavili na jutrišnjem
Jubilejnem koncertu.
Zgodilo se je ... 16. listopada
Leta 1904
V teh dneh smo končno dočakali, da se je iz "mošta zopet naredilo vino", in mnogi so ta dogodek hrupno in veselo proslavili. Tudi članek iz Slovenskega naroda, z naslovom "Toliko časa bom razbijov, da bo pustu špilat", govori o tem praznovanju:
"Včeraj je vino na Martinovi cesti v Poljšakovi gostilni razne goste tako razveselilo, da so plesali vso noč. Godec je za nekaj časa zapustil svojo harmoniko, katero je takoj poprijel njegov prijatelj. Ker to ni dovoljeno, gaje tam službojoči stražnik opozoril, kar gaje novi muzikant tudi ubogal. Hlapec Jernej Kuharje bil pa vsled tega zelo vzlovoljen, da se je začel takoj prepirati z vojaki in stražnikom. Ta opozorjen, da naj miruje, pa
stražniku ni sledil, ampak postajal vedno hujši in ker ni kazalo drugače, gaje stražnik aretoval. Kuhar jih je popoldne dobil po glavi že v Šmart-nem, ko je prišel pa v mesto, so mu pa policijski stražniki izbrisali iz glave kri, za kar je bil pozneje policiji tako hvaležen, da je izzval rabuko. Ker seje pa razvidelo, da ne bode miru, je policija godbo prepovedala Takoj seje vtaknil v to neki kuijač in je, na vso moč vpil "tolk časa bom razbijov po mizi, da bo pustu špilat." Stražnik pa ni "pustu špilat" ampak je hudega kurjača aretoval. Pri napovedanem aretovanju seje pa usulo nad stražnika kakih 30 ljudi in mu začelo tako nagajati, da je moral na polovico potegniti sabljo, da ni bilo aretovanje preprečeno. Značilno je, daje bil med izivalci tudi
mož, ki je v napol javni službi in je že sam jedel policijski kruh. - Tiidi v Ribičevi gostilni so se bili plesalci spopadli, toda naglo posredovanje tam se nahajajočega policijskega stražnika je hudim gostom pomirilo kri potem, ko je stražnik najhujšega razgrajača aretoval."
Ni kaj, pijanci vsega sveta so popolnoma enaki!
Leta 1961
Z naslovom "Politična šola v Šoštanju začela z rednim delom" so v Večeru objaviti članek iz naših krajev:
"Politična šola v Velenju z oddelkom v Šoštanju je že začela s poukom. Program obsega poleg splošnih predmetov tudi specifično tematiko za Šaleško komoro. Šola bo imela 90 učnih ur, poudarek pa bo
na skupinski razpravi po vsakem predavanju. V obeh oddelkih je vpisanih okrog 50 kandidatov. Tretjinsko delo v ludniku delno ovira nekaterim slušateljem reden obisk šole. Poleg rednih je vpisanih tudi nekaj izrednih slušateljev."
Če sem malo zloben, bi lahko namesto "poudarek bo na skupinski razpravi" zapisal rajši kar "poudarek bo na skupinski terapiji".
Tudi članek z naslovom "Plesna šola v Velenju", ki je bil objavljen v isti številki Večera, govori o šoli, a tokrat nekoliko drugačni:
"Velenjska mladina je zelo zadovoljna, da bo v kratkem tudi v Velenju začela z delom plesna šola. Ples lx) poučeval plesni mojster Ludvik Simončič iz maribora. V šolo seje prijavilo tudi precejšnje število starejših, ki bi se radi naučili nekaj modernih plesov."
■ Damijan Kljajič
ZGODOV. MESTEfE V POSOČJU. ZNANO PO HUDIH BOJIH V SVETOVNI VOJNI
IMTIET (STEFAN0I MADZ PISATELJ J0KAI
LAHKA PENASTA UMETNA SNOV ZA ZVOČNO, TOPLOTNO IZO LACU0
0DUČNI MAROŠKI TEKAČ (KHAUD)
PISATELJ SVETINA
W
US00A.VDA-NOSTVUSa DO P« MUSLIMANIH
22
IT.PISEC IUMBERT01 KARU ARHAR
GLASBENI ANSAMBEL
KROGLA ZA BALINANJE
32
RUDI ŠEUG0
OZEMELJSKI PAS
STARORIMSKI POZDRAV
PRIPADNIK IR0KEZ0V
IV
12
N0RDU. BOGINJA MORJA
HIŠ.B0G0V! PRI RIMU.
CENE STUPAR
FIN. PISEC VVALTAPI
OKRASNA PERILU
PRIZOR IZ PREPROSTEGA ŽIVLJENJA
VLADARSKA HIŠA, VLADAMI ISTEGA RODU
EN0NAJŠTEV. LJUDSTEV V JUŽNI AMERIKI
ir
NAJET AVTO
$ šoferjem
ZATEMNITEV SONCA
..? - JALEN ■BOBRI"

PRIZORIŠČE V ANTIČNEM AM-FITEATRU
SODNI TERMIN
RECICA POD KRIMOM
10
SL GLEDAL IGRALEC IN REŽISER (SLAVKO)
BABICA PO PRIMORSKO
ERICH SEGAL
REKA NA PQM?KEM
KRAJ IN RT NASEV. PAGA
KANDIRANI POMARANČNI OLUPKI
KRUTI UMSKI CESAR, KI JE ZA-ŽGALRIM

DI^SAN HOČEVAR
17
HRVAŠKI POLOTOK
EN0NAD-STOPNA HIŠA
29
PREDEL0B BLEJSKEM JEZERU
PRESTOLNICA NIZOZEMSKIH VLADARJEV
OZEK DOLG PROSTOR V STAVBI, HODNIK
VELIKE ČR-NE PTICE
SPISEK, SEZNAM
ZALIV NA S.JADRANU
LESEN IjOC-NI SODČEK
20
VEDA0 ANALIZI
MATČK0VA NEVESTA
BRANKO UŽMAH
3V
TRŽIŠČE
21
PESNIK SARDENK0
VRSTA MEDENINE
ITALU. MESTECE BLIZU RIMA
KITAJSKA POKRAJINA V POREČJU HUANG HE
25
28
CENE V1P0TNIK
SL0VAKAD. ZNAN.IN UM,
PRIPRAVA ZA SEDENJE
ŽIDOVSKI RELIGIOZNI MISLEC AC0STA
DESNI PRI-TOK PADA
MILAN URŠIČ
SINJSKA VITEŠKA IGRA
HRV.IGRA; fflC
SREDIŠČE M0LDAVUE
2V
SIVA PAPIGA
ITALU. POLITIK IMARIAN0)
ŽIVALSKA USTNICA
0CE
M^STOV J. SPANUI
Q0R0VJE V ČRNI GORI
11
RADI0TE-LEVIZUA
NIZ0-ZEMSKA
19
30
MESTECE PRIZADRU
15
25
S0D.SL0V. PISATELJ (ANDREJI
SARAJEVO
STAREJSI KENUSKI TEKAČ /HENRY)

AMER. PISA-TEUICA JONG
ŽELEZNIŠKA KOMPOZICIJA
27
CANKARJEV ROMAN
AVTOR KRIŽANKE R. NOČ
T	4	3	V	r	6	7	6	3 \\0		12"	13	iv ;i5 1 1	14	17	18 ,19 1 | ,	20 ]21 1 1	22	23	it	25
E [27 [28
29
30 31
32
33

16. novembra 1995__107,8_9kYAŠČttS
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * |	DISKČEK KOTIČEK
Trim team
brez o.o. s sodelavko že
Ja, čisto na začetku vam je pa že treba povedati in potrditi tisto, kar najbrž že veste: novega rady-skega člana imamo, pardon članico. Suzana Kok ima hčer, ime ji je Hana in tega, kako je zadovoljna s svojo mamico, nam še ni uspelo zvedeti. Ko bomo, sporočimo! Suzani in Haninemu očetu pa seveda čestitke ob srečnem dogodku od celega radijskega orkestra.
In zdaj o tistem, kar čisto neposredno sieer ne sodi v Radijski mozaik, ker je bolj povezano s časopisom. Ampak, kaj bi bili malenkostni! Dogodek se tiče obeh, tako Našega časa kot Radia Velenje: v nastajanju je novi, sveži Almanah občin Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Avtorji, glavni šefi, tisti, ki vlečejo vse niti v njem in po njem, povezani v podjetje TRIM TEAM brez o.o., a s sodelavko: Aleš Ojsteršek, Matjaž Šalej, Peter Groznik - Peč in Barbara Pokorny, so se že nekajkrat sestali. Nikoli niso pozabili povedati, da gre in da bo tokratni Almanah pred bralci in prelistovalci veliko prej, kot je bil lani in predlani.
Gremo delat! Od leve proti desni: Barbara, Peč, Lešl In Matjaž, (foto vos)
V njem bo spet veliko zanimivega branja in še več podatkov, kot jih je bilo kdajkoli prej. Almanah bo obsežnejši, veliko bolj dodelan (čeprav so bili že prejšnji odlični) in sploh bo tokratni Almanah oh in sploh ... In gotovo drži, da vam bo čez leta, če ne še prej, žal, da ga ne boste imeli, če se slučajno ne boste takoj odločili zanj.
Kdaj čisto natanko bo ta oh in sploh, ki se imenuje Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1996, zagledal luč sveta, pa je še prezgodaj napovedati. Če bodo ustvarjalci ves čas tako hiteli, kot kažejo, da hitijo zdaj, potem bo kmalu zunaj.
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
DEF LEPPARD
Britanska težkometalna skupina Def Leppard se je na svojevrsten način vpisala v znamenito Guinnesovo knjigo rekordov. Konec oktobra so namreč v enem samem dnevu
tel.: (063) 855 450, fax: (063) 851 990
Vili Grabner
lestvicah, so pred kratkim izdali še drugi single z naslovom Beautiful life. Obe skladbi sta z njihovega novega (drugega) albuma The bridge, ki naj bi izšel v teh dneh in ki se od prve-ga razlikuje predvsem po večjem številu balad.
PJ & DUNCAN
V začetku novembra je izšel tudi novi single dueta PJ & Duncan. Gre za "božično" balado z naslovom "Perfect", ki bo izšla tudi na novem albumu
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tako ste glasovali v nedeljo, 12. novembra:
1.	BRATJE POLJANŠEK: "Veselo v Kamnik" 9 glasov
2.	PTUJSKIH 5: "Veseli godci"	8 glasov
3.	PRIMORSKI FANTJE: "Amore-amore" 7 glasov
4.	SLOVENSKI MUZIKANTJE: "V Šmihelu"	5 glasov
5.	BRATJE IZ OPLOTNICE: "Naša dekleta"	1 glas Predlogi za nedeljo, 19. novembra:
1.	HENČEK: "Oj, Polonca, ti boš moja"
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Gasilec moj"
3.	KOPITAR: "Drevo življenja"
4.	SLAK: "Čebelar"
5.	VESNA: "Florjanska polka"
odigrali kar tri koncerte na treh različnih kontinentih. Nastopili so v Maroku (Afrika), Londonu (Evropa) in Vancouvru (Amerika), na teh nastopih pa so promovirali svoj najnovejši album z njihovimi največjimi uspehi, ki so ga poimenovali "Vault".
E ROTIC
V eni od danes bolj znanih instat techno zasedb, E rotic, kije zaslovela predvsem s svojo prvo uspešnico Max don't have sex with your ex in kasnejšimi različnimi variacijami na to temo, je prišlo do kadrovskih sprememb. Skupino je zapustila dosedanja pevka Lyanne Leigh, na njeno mesto pa je prišla 22 letna Švicarka Jeanette Christensen. Vzrok temu, daje Lyanne morala zapustiti skupino leži v njenem neprofesionalnem in preveč zvezdniškem obnašanju, ki ni bilo povšeči producentom skupine. Drugi član zasedbe, rapper in pevec Ras-ma-taz, je zaradi
107,8 MHz
omenjene zasedbe. Album, ki bo nosil naslov "TopKatz", bo izšel 20. novembra, v decembru pa mu bo sledila kratka, osemdnevna turneja po Angliji.
2 UNLIMITED
Da je nekaj let delovanja dovolj dolga doba za izdajo albuma z največjimi uspešnica-
mi, sta ocenila tudi člana zasedbe 2 Unlimited, Anita Doth in Ray Slijngaard. Naslov tega albuma bo His unlimited, na njem pa bo verjetno večina njunih dance uspešnic iz preteklih treh let, med njimi prav gotovo njuna prva - No limit. Poleg tega bo po polletni pavzi, katere vzrok so bile nevšečnosti s podpisom nove pogodbe z založniško hišo, izšel tudi novi single te nizozemske dvojice Do what's good for me.
Mitja Čretnik
voljen, saj sta z Lyane v času odkar sta bila skupaj, stkala prav doboro prijateljstvo.
ACE OF BASE
Švedska skupina je po letu dni premora, ki so si ga privoščili predvsem za to, da si spočijejo drug od drugega, saj jih je
neprestano druženje na turneji psihično preveč izčrpalo, z uspehom oznanila vrnitev na sceno. Po velikem uspehu njihovega come back singla Lucky love, ki že uspešno pleza po
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 21. novembra, ob 1730, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.	AVIA BAND	Vsaj še trenutek - remix
2.	BABILON &DEEJAY TIME	Ona
3.	ZALIV	Prva ljubezen
4.	THE DRINKERS	Slovenac
5.	FRAI LIFT	Hiša strahov
Nagradni kupon
: Ta teden glasujem za:
I Ime In priimek:
• Naslov:
Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje S
OBLETNICE - NEIL Y0UNG
nikoli izdanih skladb. Leta 1966 se je skupaj s Palmerjem preselil v Los Angeles, kjer sta ustanovila zasedbo The Heard, ki se je kasneje preimenovala v Buffalo Springlfield. Zasedba je z nekaj kadrovskimi spremembami delovala do maja 1968 in v tem času izdala tri odlične albume in pet singlov, od katerih se je le skladbi "For what is vvorth" uspelo uvrstiti med deset najboljših v ZDA.
Potem ko je deloval kot folk pevec, je leta 1969 Neil Young podpisal pogodbo z založbo Reprise, pri kateri je izšlo kar 16 albumov. Prvi, s preprostim naslovom Neil Young, že leta 1969. Istega leta je ustanovil tudi skupino Crazy Horse in z njo izdal kultni album z naslovom Everydoby knovvs this is novvhere. Po izdaji tretje velike ploščče, se je pridružil zasedbi Crosby, Stills and Nash, ki se je takoj preimenovala v Crosby, Stills, Nash and Young. Z njimi je posnel in izdal album Deja vu, dvojni koncertni album in nastopil na znamenitem festivalu v VVoodstocku. Njegova nemirna osebnost pa ga je vodila nazaj na pot samostojne kariere. Albuma After the goldrush in Harvest sta naletela na dober odziv tako pri kritiki kot poslušalcih, kar pa ne bi mogli reči za nekaj naslednjih albumov. Šele s ploščo Zuma, ki je izšla leta 1975, se je Young vrnil kformi prejšnjih albumov. Naslednji LR American stars'n'bars je izdal ob sodelovanju pevk Emylou Harris in Linde Ronstadt, na njem pa so gostovali še mnogi drugi znani ročk in folk ustvarjalci iz tistega časa. Leta 1977 je izšel trojni retrospektivni album Decade, na katerem so zbrane najbolj znane Youngove skladbe do tistega časa. Temu je sledil enoletni premor in po večkratni odložitvi izida, je leta 1978 izšel novi album Comes a tirne. Temu je sledilo Youngovo novo svetlo obdobje, ko je ponovno s skupino Crazy Horse, h kateri se je v različnih obdobjih večkrat vračal, izdal albuma Rust never sleeps in Live rust. S Crazy horse se je podal tudi na veliko turnejo, o kateri so posneli film z naslovom Rust never sleeps. Film je bil tudi sicer Youngova velika ljubezen. Tako je v začetku osemdesetih sodeloval kot režiser in igralec v filmu Human highway. V tem obdobju je v svojo glasbo začel vključevati tudi nekatere nove trende, ki so jih v osemdesetih letih v glasbo prinesli novi sintetizatorski zvoki, s čimer pa je prej kot na simpatije naletel na odpor svojih starih oboževalcev. Na njihovo veliko zadovoljstvo se je leta 1986 z albumom Landing on vvater vrnil k staremu zvoku, kakršnega je ohranil tudi na leta 1990 izdanem albumu Ragged glory. Kljub dolgoletni karieri pa energije Neilu Youngu ni zmanjkalo. Potem ko je leta 1991 izdal album Weld, je v zadnjem času pomlajen z mlado močjo novih bandov, nastopil na številnih koncertih. Znano je predvsem njegovo sodelovanje s skupino Pearl Jam, s katero je skupaj posnel nekaj skladb in tako dal jasno vedeti, da pripada tisti generaciji, ki se še ne namerava tako hitro posloviti s svetovne rock-erske scene.
Mitja Čretnik
12. novembra je praznoval svoj petdeseti rojstni dan eden pomembnejših ročk ustvarjalcev tega stoletja - Neil Young, Rodil se je v Torontu, kjer se je leta 1963, pri osemnajstih, prvič priključil kakšni glasbeni skupini. To je bila zasedba Squires, s katero je Neil ostal dobro leto in pol. Po tem obdobju je nekaj časa kot folk pevec prepeval po newyorških kavarnah, kjer je spoznal Bruca Palmerja, člana skupine Mynah Birds, kateri se Young kasneje pridružil in z njo za založbo Motown posnel nekaj
10 NAS VAS
NASI KRAJI IN LJUDJE
16. novembra 1995
Vodovod v Skornem
• • • •
• ••••••
Revizija ni potrebna!
Okrog vodovoda v Skornem v občini Šmartno ob Paki se pletejo razne spletke, ugibanja, namigovanja In še kaj. Dejstva naj bi bila taka, da so nekateri zahtevani prispevek plačali, vode pa še vedno nimajo, občina Šmartno ob Paki naj bi nekaterim na novo kupila števce, ker naj bi jih ti že plačali in podobno. Skratka, zadeva ni prijetna, še manj revizija, ki Jo zahtevajo Skorlani.
Ko smo o tem po telefonu govorili z županom občine Šmartno ob Paki Ivom Rakunom, nam je ta povedal, da vloge za zahtevano revizijo še niso vložili, ker so dobili zagotovilo, da bo zadeva v kratkem razčiščena. Več informacij o vsem tem nam bi lahko povedal Franc Pečovnik, vodja projekta in nadzornik izgradnje vodovoda v Skornem.
"Revizija je čisto brez pomena. Vso dokumentacijo imamo zbrano in trdim, da ni bilo nikakršnih nepravilnosti. Naši računi so čisti in lahko rečem le to, da smo tako zahtevno naložbo naredili za precej manj denarja, kot bi jo kje drugje. Vsak tolar smo umno obrnili in razkošja si pri izgradnji res nismo privoščili," so bile beseda Franca Pečovnika.
Med drugim nam je povedal, da so se izgradnje vodovoda v Skornem lotili pred 5 leti. Leto kasneje so imeli v rokah projekt. 46 gospodinjstev v tem delu občine Šmartno ob Paki, takrat še KS Gorenje, seje pridružilo takoj na začetku izgradnje, nato jih je želelo rešiti oskrbo s pitno vodo še 5. Naložba je bila vredna približno 170 tisoč nemških mark, prostovoljno delo krajanov so ovrednotili na 86 tisoč nemških mark. Franc Pečovnik je prepričan, da naložba, ko bodo opravili še nedokončana dela na terenu in pripravili vse potrebno za tehnični pregled (to naj bi bilo do konca tega leta) ne bo presegla 300 tisoč DEM. Za 13,5 km vodovodnega omrežja z 2 črpališčema in 3 zbiralniki, s celotno regulacijo in avtomatizacijo, to ni veliko denarja.
Splet najrazličnejših okoliščin naj bi bil tisti, zaradi katerih izgradnja še danes ni povsem končana: vojna v Sloveniji je povzročila precejšnje težave pri izvajanju del, še večje so nastopile pri oskrbi s potrebnim materialom, saj je bil ta v glavnem iz republik bivše Jugoslavije ... Za nameček je leta 1993 "pritisnila" še izredna suša. "Na veliko prigovarjanje krajanov in predstavnikov KS Gorenje smo popustili in predčasno zagnali vodovod. Potem pa se je zgodilo tisto,
česar smo se bali: delovna vnema je popolnoma popustila in marsikatero zaključno delo na terenu sem moral opraviti kar sam. Da bi bila mera polna, so se hoteli priključiti na vodovod nekateri tamkajšnji krajani, ki se na začetku v akcijo niso vključili. Prav ti danes godrnjajo in grozijo. Trdijo, da so vse plačali, vode pa še vedno nimajo. Seveda niso vsega plačali takrat kot drugi, vse pa rabi svoj čas." Kot je še povedal Franc Pečovnik, je izpeljava upravnega postopka zastala tudi zaradi njegove preobremenjenosti. Sedaj, ko se je upokojil, bo zadevo lahko uredil lažje in hitreje.
Jože Kugonič, predsednik gradbenega odbora, pa je ob tem dejal: "O kakšnih nepravilnostih ne moremo govoriti. Izgradnja se resda vleče predolgo, vendar je potrebno poudariti, da smo morali zaradi tistih, ki so se kasneje priključili na vodovod, kar nekaj stvari na novo "postaviti". 2600 nemških mark je znašal prispevek vsakega gospodinjstva ter 200 udarniških ur. Tisti, ki jih niso opravili, so jih plačali. Upam, da bomo zadeve pripeljali tako daleč, da bo do konca tega leta lahko Komunalno podjetje Velenje vodovod tudi prevzelo."
U(tp)
Dokler mi bo dano, bom gasilec...
Srečanje ljudi, ki so z vsem srcem predani določeni stvari, je največkrat prijetno in zanimivo.
Posebej še,
ker se pri njih ni potrebno pretirano truditi, da izveš kar te zanima. Eden takšnih je tudi Edo Kuhar, doma iz Šentilja. Kar precej Ložnice - tako se imenuje potok, ki teče skozi njegov zaselek, in si delita ime, torej kar precej vode je že preteklo od takrat, ko je odložil kovaško kladivo, s katerim si je prislužil pokojnino. Tudi srečanje z Abrahamom je zanj že kar odmaknjena preteklost. Obiskal sem ga z namenom, da mi kot eden izmed pionirjev povojnega gasilstva v Šentilju pove nekaj več o tistih že kar odmaknjenih časih. Največ pa o svojem delu, saj je Edo gasilskim vrstam zvest že več kot petdeset let.
"Gasilstvo me je veselilo že od mladih nog. Največ je k temu prispeval moj pokojni oče, ki je bil med ustanovitelji prostovoljnega gasilskega društva v Šentilju, in bil potem dolga leta tudi poveljnik." Zase pove, daje bil med gasilce sprejet v maju 1. 1945, ko se je izkazal pri gašenju velikega požara v Andražu. Od takrat naprej je njegova življenjska pot tesno povezana z gasilstvom. Počasi in s preudarkom niza spomine na tiste povojne čase, ko jim je primanjkovalo vsega razen volje. "Te smo imeli vedno dovolj. Sicer nam pa kaj drugega tudi ni preostalo, če smo hoteli kaj narediti. Prvo motorno brizgalno so nam med vojno odpeljali Nemci, do druge smo prišli tako, da smo nekdanje sanitetno vozilo, katerega smo zaplenili umikajoči se nemški vojski, zamenjali z gasilci iz
Dobme za motorko." S posebnim ponosom pove, da je ta motorka znamke Rossenbaver še zmeraj v njihovi garaži, in da kljub častitljivim 72. letom še zmeraj "kresne". Z njo danes tekmujejo veterani in pravi, da jih ni še nikdar pustila na cedilu. Letos so celo osvojili dva lepa pokala. Tudi z oblekami, posebno tistimi svečanimi, niso bili takrat nič na boljšem. Spominja se, da jim je prve uniforme sešil krojač iz odpisanih miličniških plaščev, katere jim je priskrbel znanec, kije delal pri celjski Ozni. "Sam sem šel v Celje s kolesom ponje. Ker je bil tovor prevelik, se nisem mogel peljati in sem vse skupaj pritišal do doma!" Leta 1951 je zamenjal očeta na poveljniškem položaju in potem to nalogo opravljal polnih petnajst let. Na vprašanje kdaj mu je bilo najtežje, pove, da junija 1954, ko se je nad njegovim krajem utrgal deževni oblak. Ponoči v strahovitem neurju sta z bratom reševala iz napol podrte hiše, katero je zemeljski plaz počasi vlekel v dolino, zakonca Rotovnik in njuno teto. "Šele naslednje jutro, ko se je pokazalo razdejanje, sem se zavedal, koliko sva z bratom tisto noč tvegala." Ko pregledujeva številne nekatere že porumenele fotografije z grenkobo pripomni: "Na tej sliki nas je sedemnajst, od teh sva živa smo še dva." Edo je za svoje dolgoletno in požrtvovalno delo pri gasilcih prejel številna priznanja. Najbolj je ponosen na Plaketo veterana. Ponosen je tudi na to, da je danes častni član GD Šentilj. Kljub letom in revmi, ki od časa do časa napoveduje vreme, je še vedno aktiven. Poveljuje desetini veteranov, za katere ima veliko pohvalnih besed. Ko ga ob slovesu povprašam, kako dolgo še, mi brez pomislekov odgovori: "Dokler mi bo dano oziroma dokler bo v meni še kakšna kaplja krvi." Pa še na mnoga leta Edo!
■ M. Hrusti


Iz
Gornji Grad
V soboto veselje v Florjanu
V	gornjegrajski občini so v minulem obdobju dosegli precej odmevnih uspehov, med najpomembnejše na komunalnem področju pa gotovo sodi posodobljena cesta v Florjanu. Za domačine na višinskih kmetijah je gotovo življenskega pomena, poleg tega pa povezuje ljudi sosednjih občin Gornji Grad in Ljubno in jim zagotavlja lepši jutrišnji dan, saj so tudi na ljubenski strani pred nedavnim namenu izročili prvi del posodobljene ceste.
Otvoritveni trak bodo v Florjanu prerezali v soboto, 18. novembra, priložnostno slovesnost pa bodo pričeli ob 14. uri.
Mjp
Občinski svet Gornji Grad
Komunala in zapuščina
Gornjegrajski občinski svetniki se bodo na 12. redni seji sestali jutri, v petek. Predlagan dnevni red je dokaj obsežen, med točkami pa velja omeniti zlasti razpravo o bodoči organiziranosti komunalne dejavnosti in cenah komunalnih storitev ter sprejemanje stališč in sklepov o delitveni bilanci bivše občine Mozirje. Med ostalim bodo svetniki ugotavljali upravičenost do nadomestil v vrtcih, se opredeljevali do dena-cionalizacijskega premoženja in obravnavali problematiko vzdrževanja regionalnih cest ana področju občine Gornji Grad.
Mjp
Ljubno ob Savinji
•••••••••••••rt
Občinski grb in zastava
V	prostorih tamkajšnje občine so razstavili predloge bodočega občinskega grba in zastave. Postavitev predlogov je namenjena pridobivanju mnenj občanov, ki jih bo pred sprejetjem upošteval občinski svet. Predloge so pripravili v sodelovanju z društvom Heraldika Slovenica in so vsi zgodovinsko utemeljeni.
rajev
Novi uspehi do konca leta
Nekaj letošnjim dosežkom bodo v ljubenski občini do konca leta dodali še nove. Kmalu bodo namreč položili asfalt na kilometer dolgem odseku v naselju Rastke, v Primožu pa bo še novembra zasvetila luč še na zadnjih dveh višinskih kmetijah. Dobrodošle novosti bo deležna tudi ljubenska zdravstvena postaja, saj bodo najkasneje prihodnji teden na njej zamenjali vsa okna.
MJP
Nazarje, Mozirje ••••••••••••••
Nova cesta na Dobrovlje
Konec minulega tedna so izvajalci sklenili posodabljanje poldrugi kilometer ceste iz Nazarij na Dobrovlje. Položili so asfaltno prevleko, v naslednjih dneh so uredili še bankine in poskrbeli za ostala zaključna dela, konec tega tedna pa se bodo vsi skupaj tudi uradno poveselili. Nosilec 17 milijonov tolarjev vredne naložbe je bila občina Mozirje, v katero sodi pretežni del Dobrovelj, svoje je prispevala občina Nazarje, saj je del ceste na njenem področju in tudi krajani Dobrovelj so v veliki meri vezani na nazarje, štiri milijone dolarjev so dobili iz sredstev za demografsko ogrožena področaja, veliko pa so z delom in sredstvi seveda prispevali krajani sami.
Uradno bodo cesto namenu izročili ta petek popoldne.
MJP
Izavajalcl so delo opravili v zadovoljstvo vseh
Solčavsko sirarstvo oživlja
Nekoč si domala pri vsaki kmetiji v hribovskih predelih naletel na dober domači sir. To seje spremenilo, kot seje spreminjal način gospodarjenja na kmetijah. Če so še pred prvo svetovno vojno kmetje redili malo krav molznic in več volov, je to pripisati dejstvu, da odkup mleka ni bil zagotovljen. V hribovsko krajino so spadale ovce in tako je bil znan ovčji sir. Tudi koze so bile pogosto sestavni del živinskega staleža na kmetijah. Kozji sir je bil zelo iskan. Po drugi svetovni vojni so postopno spreminjali kmetovanje. V glavnem so ga v naših krajih usmerjali v mlečno proizvodnjo. Za reden odkup leka je poskrbela zadruga, tako da so tudi višinske kmetije bile vključene v odkupno mrežo. V tem času je nekako zamrlo izdelovaje sira po kmetijah.
V sedanjih časih se stvari spet spreminjajo. Višinske kmetije imajo pozimi težave z dostavo mleka v dolino in tako so se na marsikateri kmetiji odločili za izdelavo sira. Že nekaj let so znane številne kmetije na Solčavskem po dobrem sina, pa tudi drugje se ga najde. Na zadnjem rečiškem Lenartovem sejmu smo lahko opazovali zanimanje za domači sir. Nudili sta ga dve gospodinji, Hudejeva izpod Tera in Žibovtova izpod Olševe. Seveda ti dve še zdaleč nista edini proizvajalki domačega sira.
Pa smo obiskali Žibovtovo kmetijo nad Logarsko dolino. Kmetija je zelo stara in leži kakih 1095 m visoko. Do nje pelje cesta, ki se odcepi iz Logarske doline proti Pavličevemu sedlu. Visoko se potem odcepi desno proti Žibovtovim. Kmetujejo na 58 ha zemlje, šteto z gozdovi vred. Redijo pa 14 glav goveje živine. Tudi nekaj ovac imajo. Kmetija se pripravlja na turistično dejavnost, nova hiša je že pod streho. Lahko bi rekii, da imajo za to dejavnost vse pogoje. So na lepe, od koder je razgled na vršace Savinjsko-Kamniških Alp. Da o dobrem zraku ne govorimo! No, mlada gospodarja sta za sodobne prijeme. Tedaj ni nič čudnega, daje gospodinja Martina Poličnik - Žibovt vneta za vse, kar je mogoče na kmetiji dobrega postoriti in seveda potem prodati.
Kako je Martina prišla do odločitve, da se posveti izdelavi domačega sira? Pripoveduje, daje včasih pozimi težko priti v dolino in tedaj je treba mleko predelati in takega prodati. Zadruga je pripravila tečaj za kmetice in jih seznanila s posebnostmi predelave mleka v sir. Toda Martina se ni zadovoljila le s temi nasveti. Kot sama pravi, je treba prebrati še marsikatero knjigo in se strokovno nenehno dopolnjevati. Zato nas ne čudi, daje njena ponudba kar zajetna: mladi sir v olivnem olju z zelišči, solčavski sir s kumino, sir z baziliko, sir z zelenim poprom, mladi sir, zorjen v sirotki, planinski sir, sir z orehi ali raznimi drugimi dodatki... torej, kar sedem vrst sira izdelujejo na Žibovtovem. Tako seje seveda težko odločiti, katerega od teh naj človek kupi. Vsi so izvrstnega okusa.
Oba, mož in žena Poličnikova sta na moč zagnana. Uredila sta poseben prostor za malo sirarno, ki je sodobno opremljena in primerna za higiensko predelavo mleka. To je namreč predpogoj za uspeh in, seveda, dober sir. Tudi hramba sira zahteva svoje, sicer se lahko pokvari. Skratka, ni vse tako enostavno, kot bi mislili.
Ko bo nekoč pri Žibovtu turistična kmetija, bo gotovo zelo privlačna. Krajinske lepote, lepi izleti in veliko mirnih dni, vse to bo lahko zadovoljilo še tako zahtevnega gosta. Zaenkrat pa je k Žibovtovim lep izlet in splača se nekoliko posedeti na prekrasni planoti, visoki nad 1000 metrov. Pa še pokušnja sira je mikavna.
Tudi po drugih kmetijah oživljajo sirastvo in spet je mogoče dobiti doma pripravljen izdelek, ki si ga ljudje pogosto želijo.
■ A. Videčnik

16. novembra 1995
_
ZANIMIVO

Krajevna^ skupnost Vrbje
Opravili veliko dela
V soboto so s slavnostno sejo krajevne skupnosti Vrbje v žalski občini zaključili celotedensko praznovanje svojega krajevnega praznika. Poleg krajanov in krajevnih funkcionarjev se je seje udeležil tudi župan občine Žalec, prof. Milan Dobnik.
Osrednji govor je imel predsedik sveta KS Vrbje Jože Meh, ki je o delu in načrtih povedal tole: "Čeprav je naša KS majhna, je dovolj velika za reševanje najrazličnejših problemov. Z delom v preteklem obdobju smo lahko zadovoljni, saj smo dokončali izgradnjo 60 telefonskih priključkov in priključkov za kabelsko tele-
vizijo, postavili smo nov most v Rojah, sanirali dve črni odlagališči, razširili in gramozirali cesto dolžini 2 km, uredili bankine, namestili cestne opore pri trgovini, popravili most čez Strugo, na novo uredili cesto okoli jezera ter na novo asfaltirali športno igrišče. Pričeli smo tudi z obnovo vaške kapelice v središču našega kraja, ki je ena najlepših v Savinjski dolini. Pričeli pa smo s pripravami za izgradnjo kanalizacije v naši krajevni skupnosti."
Jože Meh je v nadaljevanju svojega govora izrazil zadovoljstvo tudi pri delu društev in organizacij. Zbranim je spregovoril tudi žalski župan prof. Milan Dobnik, kije delavnost pohvalil in jim tudi v nadaljnje obljubil
pomoč.
Na seji je plaketo KS Vrbje iz rok Jožeta Meha prejel Milan Breznik (na sliki), pohvalo pa Jože Grobelnik. V kulturnem pro-
• • •
Koncert iz naših krajev
Tistim, ki skrbijo za kulturno življenje v Šentilju, je uspelo, da so v goste povabili ekipo razvedrilnega programa Radia Slovenija.
Tako so se minulo soboto v večernih urah na odru Doma krajanov v Šentilju zvrstili številni pevci in muzikantje. v goste so prišli: Alpski kvintet, Podkrajski fantje, moški pevski zbor iz sosednje Ponikve pri Žalcu ter poznana humorista Iča in Matevž, ki sta s svojim nastopom pripravila do smeha še tako kisla usta. Na domačem odru pa so nastopili: mešani pevski zbor ter nekaj
Mirko Kralj med svojim nastopom.
gramu je nastopil ženski pevski zbor iz Gotovelj. Že med tednom so pripravili vrsto prireditev. ■ Besedilo In slika: -er
muzikantov, od katerih so posamezniki, čeprav rosno mladi, pokazali, da lahko z leti postanejo pravi ljudski godci.
Prav je, da se še posebej omeni nastop nekaj manj kot osemdeset let stare Justine Pustinek in kmetovalca iz Podkožlja Mirka Kralja. Justina je ob spremljavi frajtonarice lepo zaigrala, lahko bi se reklo na naravni instrument - drevesni list. Mirko pa je s preprostimi besedami živo opisal zgodovino vinogradništva v domačem kraju.
V glasbenem delu njegovega nastopa so poslušalci prisluhnili njegovi lastni skladbi oziroma pesmi. Nagrajen je bil z bučnim aplavzom. Koncert je vodil znan radijski napovedovalec Janez Dolinar. Po končani priredtvi je večina obiskovalcev ostala v dvorani in pošteno prislavila god sv. Martina.
KAK fJlS 11 ————_
Lady Miloški Nott iz Londona najvišji znak RKS


Delim ga s tis* timi, ki so mi stali ob strani
V prostorih območne organizacije Rdečega križa Velenje je bila minuli petek opoldan krajša priložnostna slovesnost, na kateri so Lady Miloški Nott iz Velike Britanije podelili najvišje priznanje republiškega RK - zlati znak. Hkrati pa so to priložnost člani odbora velenjske človekoljubne organizacije izkoristili še za pregled opravljenega dela v letošnjih desetih mesecih.
Kdo je lady Miloška Nott in zakaj je dan prej na prireditvi v Narodnem domu v Ljubljani prejela zahvalno listino in nato še prej omenjeno priznanje, je najbrž pisati odveč. O ljudeh s širokom srcem, s čutom in pripravljenostjo pomagati drugim v stiski po svojih najboljših močeh se razlega dober glas še dlje kot v deveto vas. Čeprav o takih še največkrat govorijo pravljice, je lady Miloška Nott tukaj in zdaj. To še kako dobro vedo begunci, ki so se pred vojno vihro zatekli v Slovenijo, natančneje v občini Velenje in Moziije, pa tudi tisti, ki so pomoč zanje organizirali.
Ta velika dobrotnica je v Angliji, kamor je odšla iz rojstne Slovenije pred več kot 35 leti, že spomladi, leta 1992 ustanovila sklad za pomoč beguncem v Sloveniji. Patronat nad tem skladom je prevzela Lady Margareth Thacher. Od takrat najprej je s prehrambenimi in higienskimi paketi, za katere vsebino je kupila v Sloveniji, velikokrat reševala stisko tistih, ki so bili povsem odvisni od tuje pomoči. Pa ne le to. Tudi zvezkov, obutve, perila, toplih oblačil, so se razveselili na velenjskem Rdečem križu, še bolj pa begunci sami. Ob vseh teh njenih ogromnih prizadevanjih nikakor ne gre prezreti njene skrbi za pomoč obolelim, še posebej mladim.
Kot je ob tej priložnosti povedal generalni sekretar Glavnega odbora RKS Mirko Jelenič, ki je Lady Miloški tudi izorčil zlati znak, bi brez ljudi, kakršnih je Miloška, mnogo težje premagovali stisko 170 tisoč beguncev, kolikor jih je bilo v Sloveniji (danes naj bi jih živelo v deželi na sončni strani Alp še približno 24 tisoč) kot so jo. "Zlati znak RK Slovenije je sicer simbolična zahvala za ves vaš trud. Prepričan pa sem, da vam več pomenijo zadovoljni obrazi tisti, ki ste jim s paketi, zdravili rešili tudi življenje. Prisrčno hvala za vse!" je še povedal Jelenič.
Kot vedno, je bila Lady Miloška tudi tokrat skromna. Zahvalila seje za
Trenutek z učne ure mentorjev, šolskih ustvarjalcev In gosta MIha Mohorja
Srečanje z Mihom Mohorjem
V prostorih knjižnice na osnovni šoli Gustava Šiliha v Velenju so se minuli torek srečali mentorji in ustvarjalci šolskih glasil osnovnih šol Šaleške doline. Ob tej priložnosti so medse povabili Miha Mohorja iz Kranja, kije bil nekoč sam mentor enega najuspešnejših šolskih glasil v Sloveniji.
Da so izmenjali izkušnje, je najbrž samo po sebi umevno. Mladi novinarji in njihovi mentorji pa so slišali med drugim tudi nasvete, napotke, kaj vse naj vsebuje dobro šolsko glasilo, katere teme, kako gaje potrebno oblikovati, da ga bodo učitelji, starši, sošolci in še kdo radi vzeli v roke in ga prebirali.
Srečanje je pripravil Odbor za sodelovanje s šolami pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje.
(tp)
Na slovesnosti, ki so se je med drugim udeležili generalni sekretar Glavnega odnora RKS Mirko Jelenič s sodelavko, župana mestne občine Velenje Srečko Meh in občine Šoštanj dr. Bogdan Menih, nI manjkalo Iskrenega hvala.
izkazano pozornost ter povedala, da si ga najbrž ni zaslužila Delila pa ga bo z vsemi tistimi, ki so ji stali ob strani, da je pomoč prišla v prave roke. Prav tako je obljubila, da bo prihodnjič prišla spet s polnimi rokami.
M(tp)
				
				
Občinske zgode in nezgode
Rožic nasadili bomo...
Nova lokalna samouprava ubira svoje poti in nove občine se marsikdaj znajdejo v zagati, ki si jo najmanj želijo in katere rešitev je na prvi pogled silno preprosta in problema enostavno ne bi smelo biti. Pa je! Tudi občani namreč vodijo svojo politiko in povsem jasno je, da je ta edina prava in zveličavna. In pri tem pridno "koristijo" izkušnje iz prejšnjih časov in prejšnjega sistema, na katerega sicer silno radi valijo kamenje in drva.
V primeru občine Luče gre prav za drva, ki jih pridni Lučani pridno napravljajo in skrbijo za kurjavo za nekaj let naprej. Ne računajo torej na različna indijanska poletja, je pa zgodba po svoje kavbojska.
Celih dvajset let si namreč v Lučah na vse kriplje in pretege prizadevajo, da bi uredili postajo za odkup živine, pa še niso uspeli in nemara kaj kmalu tudi ne bodo. Morda ljudje tudi po dveh desetletjih ne vedo, kaj vse skupaj pomeni, trmasti pa so bolj kot bukove grče, ki jih tako skrbno hranijo in so v pečeh hudimano vroče. Kot je vroče "na terenu". "Naravnost divje je na terenu, popolna gužva, še streljali nas bodo," je dejal član
lučkega občinskega sveta, kije "na terenu" želel rešiti dvajset let staro zadevo. Pa je ni. Seje preprosto ustrašil in obupal.
Zadeva je torej taka, da bi kmetje iz Luč in predvsem okolice radi postajo za odkup živine, kjer bi živino zbirali, tehtali in naložili. Že dolgo je vse zapisano in zarisano, "prejšnja oblast" ni uspela, "mi naj pa se sedaj jahamo", je nekdo dodal. Torej, na mestu, kjer naj bi stala ta nesrečna postaja, imajo ljudje zložena drva za nekaj let naprej in jih ne mislijo prestavljati. Predlagali so celo, da bi postajo prestavili nekaj višje ob Savinji, kjer ob teniškem igrišču nastaja športni in rekreacijski center. Bravo, to bi bil pravi kmečko - živinski turizem in nova poslastica za goste. Lučki svetniki so nemočno obupali in modro sklenili, da naj kmetje sami skušajo prijateljsko prepričati "lučke drvarje," morda bodo celo uspeli.
Pa še nekaj. Mnogim spomin še ni upešal in se torej dobro spomnijo, da so v Lučah tistega znanega leta urno in brez slepomišenja posadili 80 dreves za tovariša Tita, da le živinske postaje ne bi bilo. In so uspeli! Komu v čast bodo sadili rožice v sedanjih časih!?	■
12 MS CAS
TU IN TAM
M

16. novembra 1995
Franček in njegove nenavadne pese
Le streljaj nad nekdanjo mis-linjsko železniško postajo ima Franci Slemenik svojo kmetijo
in poleg senožeti še veliko obdelovalne zemlje. Na delčku zemlje je letos posejal še krmno peso
Franci med svojimi velikanskimi repami
in niti najmanj ni pričakoval, da bo pridelek tako obilen. Res, da je peso tu pa tam že pred leti občasno posejal, vendar pa takšnega pridelka, kot je letošnji, zlepa ne pomni. Gospodar France in njegova žena sta namreč krmno peso 10. maja sejala bolj na redko, kar je zahtevalo nekoliko več časa in natančnosti, vendar pa je bil trud poplačan. Morda je k vsemu temu uspehu prispevala še luna, kije bila tisti čas ravno ob "mladem". NaCestnikovi kmetiji še ne pomnijo tako obilnega pridelka, najtežja v veliki množici je tehtala kar 8 km, takšnih pa ni bilo malo, povprečna teža posamezne pese je bila 5 kg. Skratka pridelek, ki ga je bilo še kako vredno zapisati in zabeležiti.
■ Silvo Jaš
Zanimive in tudi drzne vožnje
Predstavitev
knjige
Vladimirja
Verdnika ••••••••
Potop v modro
Jutri, v petek, 17. novembra ob 18. uri, boste lahko v velenjski knjižnici spoznali knjigo Vladimirja Verdnika, v kateri opisuje osnove teorije in prakse potapljanja z avtonomno potapljaško opremo.
Naslovil jo je "Potop v modro". Vsi tisti, ki se boste odzvali vabilu na zagotovo zanimiv večer, boste knjigo spoznali tudi s pomočjo podvodnih fotografij, razstave opreme in pogovorom o knjigi-
Ubš
Darko Peljhan iz Idrije s sovoznikom Miranom Kacinom je zmagal na šestem in zadnjem letošnjem "velen-jskm rallyju" za državno prvenstvo in s tem ponovil lanski uspeh. S to zmago je postal tudi letošnji skupni zmagovalec.
Proga, ki je v glavnem potekala po cestah velenjske občine, nekaj tudi po žalski, je bila dolga približno 200 km, od tega je bilo kar trinajst HP v skupni dolžini 100 km.
Ob progah se je zbralo veliko gledalcev, ki so bili navdušeni nad zanimivimi in tudi drznimi vožnjama tekmovalcev.
Prireditelji AMTK Velenje, z direktorjem dirke Julijanom Slamenškom na čelu, so bili na koncu seveda zelo zadovoljni, da kljub precejšnjim hitrostim ni bilo prevračanj, razen ene izjeme in še te s srečnim koncem.
Na kašnem ostrejšem ovinku je sicer katero izmed posadk odneslo s cestišča, vendar seje hitro vrnila nazaj in nadaljevala vožnjo. Odstopile so le štiri posadke. Zaradi
prevelikega zaostanka na eni izmed časovnih kontrol je bila ob zanesljivo drugo mesto ( osvojila sta ga Grum - Grošelj, 3. Valant -Starman) posadka Jemc - Bricelj, saje bila kar štirikrat prva, enkrat pa sije prvo mesto delila z zmagovalcema. Ta sta bila desekrat najhitrejša.
Na 12. Rallyju Velenje so tekmovali tudi v mednarodnem razredu, kjer pa je bila tuja udeležba zelo skromna. Nastopili ste le po ena posadka iz Avstrije(21. mesto) in tako imenovane Jugoslavije (22). Udeležba domačih tekmovalcev v mednarodni konkurenci je bila nekoliko številčnješa, saj so lahko nastopili tudi tekmovalci z vozili s katalizatorjem.
Najboljšim je na startu in cilji na Titovem trgu skupaj z direktorjem dirke Julijanom Slemenškom kolajne podelil velenjski župan Srečko Meh.
Končni vrstni red za državno prvenstvo: Peljhan; skupina A: Peljhan; skupina N: 1. Valant; formula 2:1. Milosavljevič; do 32 let: Valeti.
Oldy d.o.o. Polzela 38, tal.: 720-592 d.0.0. « VELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391
Cene v DEM:
***SUZUKI
I- specialni popusti za VOZILA SUZUKI, KREDIT 1-4 let, R+7,5 doR+8,8%
SWIFT1,3 GLS3V (air bag, elek. ogl.)
17.390
SWtFT 1,3 GX SEDAN (servo, air bag, elek. ogl., centr. zakl.) 19.850 BALENO - znižanje! cenovno konkurenčna vozila
BALEN01,3 GL ECO že od 18.990 NA ZALOGI MODELI BALENO S CLASIC, C0MF0RT IN LUX OPREMO!
***R0VER
_ ZELO UGODNI KREDITI 5
let, D+5,9%, 25% POLOG ZNIŽANJE!!!
214 Si 16V in 414 Si 16V 23.800 (servo, centr. zald., elek. pomik ogledal in stekel, antena + 4 zvočniki, metalic barva...)
DARILO OB NAKUPU: ALARMNA NAPRAVA!
***FIAT
PUNTO 55 S 3V met. barva 17.490
Otvoritev razstave del Šaleških likovnikov
Nekateri člani Društva šaleških likovnikov (Oskar Sovine, Viktorija Meh, Ivan Kolar, Jure Godec, Arpad Šalamon in Ibro Džumhur) so junija letos sodelovali na likovnem srečanju na Uskovici. Tisto, kar so ustvarili, bodo pokazali na razstavi, ki jo bodo odprli danes ob 13.30 v razstavišču Gorenja Servis. Njihova in vaša gostja, če se boste odzvali vabilu na otvoritev razstave, bo Irena Vrčkovnik.
Ubš
V spomin Štefki!
Ne moremo doumeti, da ne boš več prihajala na naša mesečna druženja. Kot dobra mati svoji čudoviti družini si bila tudi nam tista sila, iz katere smo črpali moč in energijo.
Bila si ustanoviteljica društva onkoloških bolnikov v Velenju. Kot prva prostovoljka z mednarodno priznano diplomo si pomagala mnogim ženam prebroditi prve trenutke soočanja s to zahrbtno boleznijo. S tvojo pomočjo smo zopet spoznale smisel življenja.
Besede niso dovolj, da bi ti lahko izrazile hvaležnost za vsak trenutek, ki smo ga lahko preživeli s teboj.
Hvala ti!
članica sekcije onkoloških bolnic Velenje
TURISTIČNA AGENCIJA
Cankarjeva 1, Velenja tel. 859-107
POTOVANJA TURIZEM IZLETI rent-a-car '®"®T® taxl
AVrOPREVOZNIŽIVO IN SERVISI
p.o. VELENJE
TURISTIČNA AGENCIJA APS
-	letovanja
-	zimovanja
-	nakupovalni izleti
-	razpisni izleti po domovini in tujini
-	priprava aranžmajev za skupine in individualce po želji
-	strokovna potovanja (šole, itd.)
-	obisk sejmov, koncertov
-	kmečki turizem
-	zdraviliški turizem, aktivni oddih
-	božični prazniki
-	silvestrovanja
-	organizacija prevozov (avtobusni in letalski prevozi)
Del. čas: vsak dan od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure.
AVTOHIŠA JAKOPEC
POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL
Kosovelova 16, Velenje, tel & fax:063/855-975
NOVA OPEL VECTRA
UMETNOST V GIBANJU KO TEHNOLOGIJA POSTANE UMETNOST
Vabimo vas na ogled in tesen o vožnjo v naš
salon OPEL JAKOPEC VELENJE!
■ ■•
V petek, 17, iti v soboto, 18. novembra.
Izkoristite ugoden trenutek za nakup vozil OPEL iz zaloge s popustom od 500 do 1.500 DEM!
107,8 MHz
MESTNA OBČINA VELENJE
- SVET -
RAZPISUJE zbiranje pobud za podelitev priznanj in nagrad Mestne občine Velenje v letu 1995.
I.	Razpisni pogoji so opredeljeni v Odloku o priznanjih občine Velenje (Ur. vestnik občine Velenje, št. 11/92).
II.	Razpisujemo zbiranje pobud za naslednja priznanja občine Velenje:
1.	NAZIV ČASTNI OBČAN
2.	GRB OBČINE VELENJE
3.	PLAKETA OBČINE VELENJE
III.	Kriteriji za podelitev priznanj iz Odloka o priznanjih so naslednji:
1.	PROGLASITEV ZA ČASTNEGA OBČANA
Za častnega občana je lahko proglašen posameznik, ki je izredno zaslužen za razvoj občine in njeno uveljavitev v državnih in mednarodnih merilih. Ta naziv se podeljuje tudi občanom za posebej vidne, družbeno priznane dosežke v vseh področjih človekove ustvarjalnosti. Proglasitev za častnega občana obsega listino o proglasitvi in denarno nagrado v višini deset povprečnih plač v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. Naziv častni občan se podeljuje praviloma za življenjsko delo občanom starejšim od 50 let.
2.	GRB OBČINE VELENJE
Grb občine Velenje se podeljuje za pomembne dosežke pri razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter lokalne samouprave v občini. Priznanje grb občine Velenje obsega pozlačen grb občine, listino o podelitvi in denarno nagrado v višini pet povprečnih plač v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. V tekočem letu se lahko podelijo največ trije grbi.
3.	PLAKETA OBČINE VELENJE
Plaketa občine Velenje se podeljuje domačim in drugim občanom ter njihovim združenjem za posamezne vidne dosežke in dejanja s področja njihovega delovanja.
IV.	Pobude za podelitev priznanj in nagrad lahko dajejo posamezni občani ali njihova združenja, organi in organizacije, morajo pa biti pisna in ustrezno utemeljena.
V.	Pobude za podelitev priznanj in nagrad za leto 1995 sprejema svet do 1. decembra 1995.
Pobude naslovite na Svet Mestne občine Velenje, Titov trg
1,63320 Velenje.
Drago Martinšek Predsednik Sveta Mestne občine Velenje
16. novembra 1995
ZA RAZVEDRILO
XAS VAS 13
Oven od 21. marca do 21. aprila
rZa naklonjenost nekoga se boste morali malo potruditi in svoje sedanje vedenje spremeniti. Ali pa ne pričakujte ničesar. V vsakem pogledu pa bi se vam izplačalo. Tako se lotite dela, ki ste ga pred časom odložili na kasneje. Sicer se vam obetajo težave in izguba.
Bik od 22. aprila do 20. maja
Največ bosta v tem tednu vredna odlično zdravje in
V dobro počutje. Kaj hitro se boste znašli v vsojem elementu - zanimalo vas bo vse, kar zadeva materialne dobrine, če se vam bo le ponudila priložnost, boste posvečali svoje že sedaj ugledno premoženje. Partner vam bo v pomoč.
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
^^^^ Z zdravjem se v teh dneh ne igrajte. Vzrok za slabo ^^^^ počutje morda ni samo prevelika izčrpanost, lahko
je tudi kaj drugega. Lahko pa je samo pomanjkanje svežega zraka, gibanja, plavanja, kolesarjenja. Vsakdanje obveznosti vam bodo v breme, podaljšanje počitnice za nekaj dni.
Rak od 22. junija do 22. julija
^ Ugoden vpliv Sonca vam bo v pomoč. Vsakdanjika ^F^V se boste lotevali bolj premišljeno. Ugotovili boste, ^^^^ da veliko nepotrebne krame vlačite s seboj, in uspelo vam bo, da se je boste znebili. Vaš bioritem bo uravnotežen kot že dolgo ne, počutili se boste odlično.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Pred vami je nekaj tako razgibanih dni, kot že dolgo ne. Vzrok za to ne bo vreme, ampak vaš tempera-ment. Svoje mišljenje boste zagovarjali tako ihtavo, da bo partner strmel, ali pa bo celo prestrašen. Nekoga boste osvojili, kmalu vas ne bo več zanimal.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
WV naslednjih dneh se sicer ne boste počutili najbolje; utrujeni boste in skoraj vsi vam bodo šli na živce. Stanje bo popravilo partnerjevo dejanje, ki vas ne bo le presenetilo, ampak tudi zelo razveselilo. Žal bo manj prijetno v službi. Jezilo vas bo vsiljivo obnašanje in še bolj vsiljiva vprašanja sodelavca. Ne bodite preveč obzirni.
Tehtnica od 24. sept. do 23. oktobra
V	službi boste naenkrat tako zasuti z delom, da ne boste vedeli, kje se vas drži glava, čeprav vas bo stalo veliko napora, stisnite zobe, opravite delo in ne prosite za pomoč. Kasneje se vam bo to obrastovalo
v čistem zlatu. Z denarjem previdno. Izdatki ne smejo presegati prejemkov.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Nenavadno spravljivi boste in razumevajoči za skrbi J^r drugih. Dokazali boste, da znate biti še tako očarljivi ffH^ in šarmantni - kadar imate za to interes. Prijatelji in sodelavci bodo pozabili na stare zamere, uspelo vam bo celo pridobiti naklonjenost večnih tekmecev.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
^^ Novice, ki bi marsikoga streznile, le vas strelca ne bodo takoj, šele čez čas. še sreča, da ste rojeni pod srečno zvezdo, saj posledice ne bodo tako hude, kot bi lahko bile. Že konec tedna boste spet čisto pri močeh, tako zelo, da se ne boste ustrašili niti precej tveganega posla.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
••••••
Dobro veste, kaj hočete in tudi kako boste svoj cilj ^^ dosegli. To se nanaša izključno na vaše poklicne J^^M zadeve. Ljubezenske sanje se v tem tednu še ne bodo uresničile, zato pa se vam bodo v finančnem pogledu odprla vsa vrata. Zaradi nepotrebne nestrpnosti prepir s prijateljem.
Vodnar od 21. januarja do 19. februarja
V	ljubezni se vam bo smehljala sreča. Ves svoj prosti čas boste namenili partnerju, kar vam bo povrnil z obilo nežnosti in pozornosti. Službene zadeve potisnite na stranski tir in uživajte v obnovljeni sreči.
Denarna naložba iz preteklosti se bo izkazala za donosno.
Ribi od 20. februarja do 20. marca
Preden stresete slabo voljo in kritiko na druge, Um poiščite vzroke za nastalo ozračje pri sebi. Tako W % stanje bo trajalo do ponedeljka, tedaj pa se bo vaša slaba volja razblinila brez sledu. Spet boste taki, kakršnega vas imajo radi. Partner vam bo končno povedal, kaj ga že nekaj časa teži.
Kako utišati lakoto?
Radi bi shujšali, a kaj, ko se vedno znova oglasi želodec? Lakoto utišamo z zelenjavno kašo. V hladilniku imamo pripravljene kuhane bučke. Ko se lakoti ne moremo več upirati, vzamemo kuhane bučke, v mešalniku zmešamo skupaj z obilico izstisnjenega limonovega soka in z malo soli. Gosto zelenjavno kašo pojemo počasi, po žličkah. Lakota mine, želodec je potolažen, v sadni kaši pa je veliko vitaminov in nobenih kalorij.
Ul
>
Nekatere ne prenesejo niklja
Znanstveniki so ugotovili, da je vsaka osma ženska alergična na nikelj. To alergijo pogosto povzroča ponikljan nakit; na mestu, kjer pride koža v stik z njim, se naredijo srbeči izpuščaji. Nikelj, ki ga užijemo s hrano, lahko povzroči alergične izpuščaje po vsem telesu. Vsebujejo ga orehi, mandeljni, oves, stročnice, oves in kakav, zato bi se morali alergiki popolnoma odreči tem živilom. Toda nikelj lahko pride v hrano tudi s samo pripravo jedi, saj je v vseh gospodinjskih aparatih, ki niso iz nerjavečega jekla. Izloča se predvsem pri pripravi kislih jedi (npr. pri uporabi kisa, vina in sadnih sokov), zato naj tisti, ki so alergični nanj, uporabljajo raje keramično ali emajlirano posodo.
Vedno v modi -nevsiljivo
ličenje
Borovničev zavitek
Zdravilne lastnosti koprive so znane že iz Antike. Iz mladih listov, v katerih je veliko vitamina C, delamo solate, _pinačo in sok. Koprivni sok ali čaj pospe_ujeta presnovo, pomagata pri odvajanju vode, tvorjenju krvi in ustavljata krvavitve. Uživanje kopriv priporočajo pri menstrualnih motnjah, neplodnosti in težavah v meni. Kopriva pomaga tudi pri revmatizmu in i jasu, čeprav je način zdravljenja neprijeten: s svežimi koprivami udarjamo po obolelih mestih in s tem povzročamo zdravilno toploto, ki dolgo traja.
Priprava čaja iz kopriv: 2 čajni žlički koprivnih listov prelijemo s 1/4 litra vrele vode, pustimo pokrito 10 minut in precedimo. Pijemo dve do tri skodelice na dan.
Proti izpadanju las in prhljaju se priporoča izpiranje lasi_ča s koprivami: Koprive skuhamo z enako količino me_anice vode in kisa 15 minut in precedimo.
Čudežna kopriva
Je že tako, da je pri izbiranju ličil veliko žena in deklet v dvomih, kaj je zanje primerno in kaj ne. Spreminjajo pa se tudi modne smeri v ličenju, tako kot se spreminja moda pri oblačilih, modnih dodatkih, čevljih...
Poletje je za nami. Koža se nam je zaradi izpostavljanja soncu, vetri in kopanju v morju precej izsušila, sedaj pa se začenja izsuševanje kože zaradi (pre)toplih stanovanj. Izgubljeno nego je treba koži vrniti s pravilno izbiro negovalne kozmetike, to pa je odvisno od tipa kože. Kakšno je torej pravilno zaporedje pri ličenju?
Krema je odlična podlaga za ličila. Če imate izrazite podočnjake ali mozolje, najprej te prekrijte z nekoliko svetlejšim korektorjem. Potem nanesite tekoči puder, kar s konicami prstov. Pudra nikoli ne razmažemo, temveč po obrazu le tapkamo, pri čemer si pomagamo z gobico. Ker se nobeno ličilo ne sme svetiti, nato nanesete puder v prahu ali kamnu.
Ko ste uredili ten, se posvetite očem. Še zmeraj je najbolj eleganten nevsiljivo in diskretno naličen obraz. Notranje kotičke oči svetlite s svetili barvami, navzven pa oko senčite z vedno temnejšimi. Tako boste oči povečali. Nad zgornjo veko potegnite tanko črto, nikar pa tega ne počnite na spodnji, saj to oko zmanjša. Potem si namažite še trepalnice in lahko se lotite obrvi. Če je potrebno, vedno s spodnje strani, s pinceto odstranite odvečne dlačice. In potem so na vrsti ustnice. Črtalo vzemite v roke najprej, naj bo nekoliko temnejše kot izbrana šminka. Potem pa se lahko posvetite še ličnicam. In letošnje modne smeri? Vsako leto največje kozmetične hiše predstavijo nove linije in barve ličil in vsako leto prinese nekaj novosti. Letos so moderne zelo tanke obrvi, porcelanasta polt, nežni in nesvetleči odtenki senčil ter povsem nevpadljivo našminkana usta. Še vedno pa velja, da je treba poudariti, kar je lepo in skriti, kar ne sme biti vidno.
Zagotovo ste si tudi vi pripravili kakšen zavitek okusnih borovnic, ki jih hranite v zamrzovalni skrinji. Iz njih lahko pripravite okusen borovničev zavitek, ki bo zapovrhu še hitro gotov.
Potrebujemo: vlečeno testo, 25 dkg borovnic, 12 dkg masla, 10 dag drobtin in 5 dkg sladkorja.
Priprava: Vlečeno testo razdelite na štiri dele, po dva in dva zložite na pomokan prt tako, da dobite dve krpi. Drobtine zarumenite na maslu, borovnice odtalite in posladkate. Vsak kos testa le do četrtine potresete z drobtinami, čeznje naložite temne sadeže, previdno zavijete z obložene strani, zgornjo stran premažete z razžvrkljanim jajcem, spustite v namazan pekač in dvajset minut pečete pri 220 stopinjah celzija.
14 XilŠ CM

T V SPORED

16. novembra 1995
ČETRTEK, 16. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
09.15 Čarovnik Ujtata, 1/4 09.35 Batman, 6/32 10.45 Odkrivanje zemlje, 26/26 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Podoba podobe 15.25 Trnova pokrajina,, nemška drama 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 17.55 Sorodne duše 18.25 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Kdo bo koga, 1/3 21.05 Tednik
21.50 Nikar, oddaja o prometu 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.45 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja, 17/22 23.25 Hobotnica, 12/22
SLOVENIJA 2
13.00 Frankfurt: tenis - finale ATP, prenos 16.00 Sorodne duše 16.30 SOVA, ponovitev sledi Noro zaljubljena, 8/22 17.00 Hobotnica, 11/22 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami
19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.15 TOK TOK 20.05 Večerni gost
21.05 Vsi smo le norci, portret Ferdinanda Radovana 22.05 Pisave
22.50 Noč svetega Lovrenca, ital. film
00.35 Tenis - finale ATP, posnetek
VTV
09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT, ponovitev 10.30 TROPSKA VROČICA III, ponovitev 4. dela 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP
20.05 DIVJE PALME, 2. del ameriške nanizanke 20.55 VABIMO K OGLEDU 21.00 VEČER Z DR. SUSMA-NOM, kontaktna oddaja 21.45 Celovečerni film: NE POZABI...!, srhljivka 23.15 HOROSKOP 23.20 TV IZLOŽBA 23.25 Videostrani do 24.00
' REGIONALNI STUDIO ^
Vaša televizija - kanal 52
VRENJE. Stantetova 2 sa.: 063/854 405. fcoc 063/B54 266
PETEK, 17. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
09.25 Otroci širnega sveta, 7/26
09.50 Roka ročka 10.50 Boj za obstanek, 7/8 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami
12.10 Alica, evrop. kult. magazin
13.00 Poročila
14.15 Kam vodijo naše stezice 14.50 O jedači in pijači, o moškem in ženski, tajvanski film
17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
17.25 Heathcliff 18.00 Sorodne duše 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Frasier, 11/22 23.05 Hobotnica, 13/22 00.05 Mahler, angleški film
SLOVENIJA 2
12.15 Učitelj, 7/24 13.00 Tenis - finale ATP, prenos 16.00 Forum 16.15 Sorodne duše 16.45 SOVA, ponovitev sledi Alfred Hitchcock vam prestavlja, 17/22 17.10 Hobotnica, 12/22 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 Poglej me! 20.05 Azijska magistrala, 5/5 20.55 Nepomembna afera, 3/5 21.40 Obiski
22.45 SP v alp. smučanju, VSL (M), posnetek
23.45 Tenis-finale ATP, posnetek
VTV
08.00 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 DIVJE PALME, ponovitev 10.20 VEČER Z DR. SUSMA-NOM, ponovitev 11.05 Ne POZABI...!, ponovitev
12.35 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,;
Tema:0TR0ŠKI PARLAMENT 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SALTY, 18. del
19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP
20.05 ŽIVETI DANES, dokume-
tama oddaja
20.35 AVTODROM
21.35 HOROSKOP
21.40 TV IZLOŽBA
21.45 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 18. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
08.30 Radovedni Taček 08.45 Učimo se noč. ustvaijalnosti 09.00 Terezka, slovaški film 09.10 Pod klobukom 10.00 Oglejmo sil, 5/12 10.25 TOK TOK 11.10 Zgodbe iz školjke 11.40 Kobilček Jaka in žabica Žogica, švedski film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost 14.20 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Junaki petega razreda 17.45 Pepelka, pravljica 18.00 Boj za obstanek, pol-jud.znan.oddaja 18.50 Hugo - tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Utrip
20.10 Hipnotični svet Paula Mckenne, angleški shovv
21.05 Skrivnostni svet Arthurja
Clarka, 5/13
21.30 Za tv kamero
21.45 Ozare
22.00 TV dnevnik 3
22.25 Grace na udaru, 11/26
22.50 Nečedni stric, ital. film
00.30	SOVA:
sledi Tičekvražiček, 12/12
SLOVENIJA 2
09.35 Kdo bo koga, 1/3 10.05 Turistična oddaja 10.20 Sorodne duše 10.50 SOVA, ponovitev sledi Frasier, 11/22 11.15 Hobotnica, 13/22 12.15 Videošpon 13.00 Športna sobota sledi Tenis - finale ATP, prenos 17.55 SP valp. smuč., SL(Ž),
1.	tek, prenos
18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.00 Karaoke 20.00 Zagreb: osmina finala EP v rokometu (M) CROAHA BANKA ZAGREB:PIVOVARNA LAŠKO CELJE, prenos 21.30 Resnični zahod, 5/6 22.20 SPvalp. smuč.,SL (Ž), posnetek, 2. tek 22.40 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; sledi dokumentarec: Jethro Tuli; slediAn-gleška glasbena lestvica
VTV
09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš, pon. 10.30 SALTY, pon. 18. dela 10.50 ŽIVETI DANES, pon. 11.20 AVTODROM, ponovitev 12.20 Videostrani 19.00 Otroški program: ZELENA DETEKTIVA, risana serija 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP
20.05 427. VTV MAGAZIN 20.35 ALFI V GOSTEH, narodno zabavna oddaja 21.25 SIRENE, 2. del policijske nanizanke 22.25 HOROSKOP 22.30 TV IZLOŽBA 22.35 Videostrani do 24.00
NEDELJA, 19. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
07.40 Samo za punce, 5/13 08.10 Junaki petega razreda, 2/3
08.45 ŽIVŽAV 09.30 Čebelica Maja 09.55 Nedeljska maša, prenos iz cerkve sv. Mihaela, Grosuplje 11.00 Grace na udaru, ponovitev
11.30 Obzorja duha 12.00 Opazujmo naravo, 3/12
12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Za tv kamero 14.35 Policisti s srcem 15.20 Gostejše od krvi, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Nikoli niso stopili na mesec, belgijska dokum. oddaja 22.15 TV dnevnik 3 " 22.30 SOVA: sledi Črni krog, 3/5 sledi Hobotnica, 14/22
SLOVENIJA 2
08.30 Poglej me! 09.15 V vrtincu 10.00 Nepomembna afera, 3/5 10.50 Hipnotični svet Paula Mckenne, ang. shovv, 2/5 14.00 Športna nedelja sledi Tenis: finale ATP, prenos iz Frankfurta 19.00 SP v alp.smuč. SL (M), prenos, 1. tek
20.55 SP v alp.smuč. SL (M), prenos, 2. tek
20.40 Beg brez konca, amer. filmh
22.35 Športni pregled
VTV
08.00 Videostrani 08.15 SALTY, 7. del: TALEC 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev
09.45 426. VTV MAGAZIN, ponovitev
10.15 ŠPORTNI TOREK, ponovitev
10.35 EPP
10.40 427. VTV MAGAZIN, ponovitev
11.10 BITI USPEŠEN S POZIT-VINO MISLIJO, ponovitev 12.10 ALFI V GOSTEH, ponovite
13.10 Videostrani 15.00 AVTODROM, ponovite 16.00 VEČER Z DR. SUSMA-NOM, ponovitev 16.45 NAJ SPOT, ponovitev 17.45 NE POZABI...!, ponovitev filma
19.15 HOROSKOP 18.35 Videostrani do 24.00
PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA
SLOVENIJA
09.35 Kapitan Power, 21/22 10.00 Malo angleščine prosim 10.15 Svetovni poslovni utrip 10.40 AIDS: Ne umrite za nevednostjo, 1/2 10.55 Igrani film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.50 Umetniški večer, Tone Pavček, portret 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Oglejmo si, 6/12 18.05 Simpsonovi, 7/48 18.30 AJmetnost in civilizacija 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Celia, 2/6 21.00 Televizijska konferenca
22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA
sledi Fina gospa, 3/10 sledi Hobotnica, 15/22
SLOVENIJA 2
14.45 15.00 15.15 16.15 17.00 sledi 18.00 bor 18.45 19.00 20.05 20.55 22.25 23.25 odra
VTV
Utrip
Zrcalo tedna Nedeljskih 60
Policisti s srcem, 2/26 SOVA, ponovitev Hobotnica, 14/22 Regionalni studio Mari-
TV avtomagazin Sedma steza Pro et contra Jeanne, franc. drama Studio city Brane Rončel izza
08.30 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 427. VTV MAGAZIN, ponovitev
12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE
19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP
20.05 AKTUALNO: ODVZEM DRŽAVLJANSTVA, kontaktna oddaja, gost Sašo Lap 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, Rudi Knabl - Citrarski recital, 2.del 21.35 HOROSKOP 21.40 TV IZLOŽBA 21.45 Videostrani do 24.00
TOREK, 21. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
09.55 Kuža laja mijav, lutkovna igrica, 2/2
10.15 Mladinska oddaja 10.55 Beg brez konca, amer. film
12.45 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Samo za punce, 6/13 17.40 Zaspanec, slovaški film
18.00 Sorodne duše 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Učitelj, 8/24 20.55 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 SOVA:
sledi Ko se srca vnamejo, 7/20 sledi Hobotnica, 16/22
SLOVENIJA 2
13.45 Malo angleščine prosim 14.00 Nikoli niso stopili na mesec, belgij.dokum.oddaja 14.55 Studio city 16.05 Simpsonovi, 7/48 16.30 SOVA, ponovitev sledi Fina gospa, 3/10 17.00 Hobotnica, 15/22 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Gore in ljudje 20.55 Roka ročka 21.55 Christoforos, slovne-ski film
23.35 Svet poroča
VTV
09.00 Testni signal 09.30 ODVZEM DRŽAVLJANSTVA, ponovitev oddaje AKTUALNO
10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: Rudi Knabl, ponovitev
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA
19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP
20.05 428. VTV MAGAZIN,
informativni regionalni program 20.35 ŠPORTNI TOREK 20.55 ŠPORTNI GOST
21.25 HOROSKOP 21.30 TV IZLOŽBA 21.35 Videostrani do 24.00
SREDA, 22. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
10.20 Cobi in prijatelji, 11/13
10.45 Azijska magistrala, 5/5
11.40 Iz življenja za življenje
12.05 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 5/13
12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 15.20 Biblija 15.50 Obiski 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Sorodne duše 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum
20.25 Amnezija, čilski film
22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA:
sledi Noro zaljubljena, 9/22 sledi Hobotnica, 17/22
SLOVENIJA 2
14.45 Zgodbe iz školjke
15.15 Celia, 2/6
16.05 Sorodne duše
16.35 SOVA, ponovitev
sledi Ko se srca vnamejo, 7/20
17.00 Hobotnica, 16/22
18.00 RPL studio Luvvigana
18.45 Starodavni vojščaki, 1/13
19.15 V vrtincu
20.05 Športna sreda
sledi PEP v nogometu -evropski pokali; REAL:AJAX, prenos
22.20 Omizje
VTV
08.30 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 428. VTV magazin, ponovitev
10.00 ŠPORTNI TOREK, ponovitev
10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev
12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE
19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP
20.05 VIDEO TOP, kontaktna oddaja, gostje - D'Kovači
21.05 TROPSKA VROČICA III, 5. del
21.55 HOROSKOP 22.00 TV IZLOŽBA 22.05 Videostrani do 24.00
Sobota, 18. novembra TVSl 11.40
KOBILČEK JAKA IN ŽABICA ŽOGICA, šved.rlsanl film
Scenarij, glasovi in glasba: Thomas Funck Režija in animacija: Jan G issberg
Tokratnai avantura bo vodila Jaka in Žabico z njunima po-magačema na lov za računalniško disketo, na kateri je program za uničenje gozda v katerem v divjini živi prestrašeno ljudstvo. Tonto Turbo kompanija, ki jo vodijo trije malopridneži, je neizprosna, narava ji ni mar, kot ji tudi ni mar usoda prebivalcev gozda, ki ga nameravajo neizprosno posekati. Toda tudi Jaka in Žabica nista od muh, na lovu za disketo znata uporabiti prav vse spretnosti in prevozna sredstva, prideta celo na podelitev Nobelovih nagrad v Stockholm, toda usoda gozda
in njegovih prebivalcev ostaja do konca negotova...
TVSl 23.00
NEČEDNI STRIC, Ital. film, 1988
Režija: Franco Brusati Igrajo: Giancarlo Giganni-ni, Vittorio Gassman, Andrea Ferrol
Upokojeni profesor pri šestdesetih preganja mladoletnice, če ne gre drugače, tudi na filmskih matinejah. Toda njegovo opešano srce ni več kos naporom, posebno če mora bežati pred mladeniči. Tako se nekega dne zgrudi in konča v bolnici. Sorodniki se ga sramujejo - v kolikor ga sploh poznajo. V bolnici, kamor so ga urgentno sprejeli, spozna nečaka Luco, uspešnega poslovneža. Nasprotja med njima so neizmerna. Na eni strani klošarski, zanemarjeni bonvi-van, na drugi urejen, premožen, vsestransko uspešen
in dolgočasen mož srednjih let. Pa vendar se njuno znan-stvo - po prvem, neprostovoljnem - skorajda sovranem srečanju vsebolj poglablja...
TVS2 20.55
POLICIJSKA PIŠTOLA,
franc.nemška krlmi-nalka, 1976
Režija: Alain Corneau igrajo: VVes Montand, Simone Signoret, Francois Perier
Filmski junak se sooči z nenavadnim spletom okoliščin, kis svojo neprosojnostjo spominjajo na usodo. In junak seveda ne sprejme trpnega odnosa, ampak se s popade z nenaklonjenim spletom okoliščin, z "usodo"... Junak filma je policijski inšpektor Ferrot, ki dobesedno živi za svoje delo. Še v redkih prostih trenutkih se pripravlja na policijsko delo. Njegovi sodelavci ga spoštujejo in cenijo, čeprav se
težko sprijaznijo z njegovim načinom dela - Ferrot je namreč solist, ki najraje reši primer kar sam. Tako tudi neke noči, ko znova kar sam opravi z vlomilcema. Toda tokrat Ferrota nekdo opazi - lepa oblikovalka Sylvia Leopardi, ki išče ponoči za izložbo zanimive objekte. In tako fotografira Ferrota s pištolo v roki. Do takrat že kar asketsko zadržanega inšpektorja pritegne skrivnostna fotografinja, in njegovo življenje se nepreklicno spremeni...
Nedelja, 19. novembra
TVSl 15.10
GOSTEJŠE OD KRVI, amer. film, 1993
Režija: Michael Dinner Igrajo: Peter Strauss, Ra-chel Ticotin, Lynn Whitefield
Predstavljen je lik poštenega, pridnega Larryja, ki iam nadvse rad svojega otroka, zaradi katerega ostaja v razmerju z
nezvesto partnerico. Toda takšno življenje nima perspektive - odtujena "starša" gresta narazen. Čiga bo torej mali? Ker v otrokovi krvi odkrijejo sledi kokaina, socialno skrbstvo prisodi otroka očetu. Toda mati se ne vda - na sodišču Larryju uspešno spodbija očetovstvo: krvni test to dokaže - toda Larty mora na sodišču dokazati, da biološko očetovstvo ni toliko nepomembno kot vzgoja, razumevanje ter medsebojna ljubezen zaradi česar ga ima sin za očeta...
TVS2 20.40
BEG BREZ KONCA, amer. film, 1988
Režija: Sidney Lumet Igrajo: Crostine Lahti, Ri-ver Phoenix, Judd Hirsch
Je družinska drama, v kateri Lumet nadvse občutljivo loteva primera, ko zaradi politične preteklosti, družini ni dano živeti normalnega življenja. Annie in Arthur Pope sta leta
1981 sodelovala v teroristični akciji, v kateri so vrgli v zrak laboratorij Massachusetske univerze, ki je izdeloval na-palm za vietnamsko vojno. Pri tem je bil ubit nočni čuvaj in člani terorističnega gibanja so bili obsojeni na zaporno kazen. Zakoncema je uspelo ubežati, toda vsa leta Jima je za petami FBI. Imata dva otroka, Harry je še majhen in vso zadevo občuti kot pustolovščino. Takoj ko jim policija pride na sled, mora družina znova bežati, taj, kjer jih vsaj za kratek čas ne bodo odkrili. 17-letnemu Dannyju to predstavlja pravo moro, saj nenehno spreminja šole in tovariše...
Sreda, 22. novembra
TVS 1 20.25
AMNEZIJA, čileanski film, 1994
Režija: Gonzalo Justinia-no
Igrajo: Julio Jung, Pedro
Vicuna, Jose Secall
Zgodba je postavljena v konec 60-tih let v Valparaiso. Šestdesetletni Ramirez opazi na avtobusu, s katerim se peljeta z ženo domov, nekoga znanega, ki ga ni videl že daljše obdobje. Znani, seda] trideset let starejši človek je Zuniga, kije bil nekdaj oficir in komandantvzaporniškem taborišču, Ramirez pa njegov podrejeni vojak. Zuniga je bil nasilnež, kije počel z zaporniki, kar ga je bilo volja, vso pravico je jemal v svoje roke in s svojimi ukazi je silil v nasilje tudi svoje nadrejene, tudi Ra-mireza, ki tega ni mogel niti pozabiti niti odpustiti. Gre mu za maščevanje, maščevanje pa hoče omogočiti tudi Carra-scu, nekdanjemu zaporniku, kije imel to srečo, da je taboriščno nasilje sredi pustinje preživel...
16. novembra 1995
ilKA
i_
Huda delovna nezgoda
V petek, 10, novembra, sta okoli 16.20 60-letni Janez C. in njegov 19-letni sin Janez C. iz Podkraja v gozdu spravljala hlodovino. Pri delu sta uporabljala traktor in vitel. Ko je Janez mlajši pripel 12 metrov dolg smrekov hlod, ki je ležal 30 metrov stran od traktorja v potoku, je Janez starejši vključil vitel. Med vleko se je hlod zagozdil v korenine. Ker je Janez držal vključen vitel, je traktor prevernilo na levi bok, pri tem pa ga stisnilo ob bližnje drevo. Ko je sin zaslišal očetove laike, mu je priskočil na pomoč in poklical reševalce. Hudo poškodovanega so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Vsaj eden od vlomilcev prijet!
Velenjski policisti so v nedeljo, 12. novembra, po obvestilu krajanov Gorice pri delu (beri: vlamljanju v stanovanjsko hišo) zalotili 25-letnega Danijela B. iz Velenja. Izkazalo seje, da so prijeli zelo vnetega in produktivnega vlomilca, saj ga utemeljeno sumijo storitve vsaj sedmih vlomov, najbrž pa mu bodo lahko dokazali še kakšnega več. Tako bodo lahko pojasnili več vlomov, o katerih smo pisali prejšnji teden, najbrž pa se bo z njegovo pomočjo razjasnil še kakšen, ki je v Velenju in okolici "nastal" do nedelje, ko so osumljenca prijeli.
PMli
Premogovnik Velenje
Partizanska 78 Velenje
' *' /
Jv/V. ■
razpisuje natečaj za oddajo poslovnega prostora v najem
prostor se nahaja v pritličju stanovanjsko-poslovnega objekta na Cesti talcev 3, Šoštanj, v skupni izmeri 91,65 m2,
prostore je možno prilagoditi glede na potrebe najemnikov,
cena najemnine po dogovoru,
prostor se daje v najem za mirno dejavnost, ki stanovalcev ne bo motila pri uporabi stanovanj,
najemniki lahko oddajo pismene ponudbe na naslov HABIT d.o.o., Kersnikova 11, Velenje, v roku 15 dni po objavi v časopisu,
ustne informacije po telefonu 853-435.

Premogovnik Velenje
Partizanska 78 Velenje
RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO GARAŽE V STANOVANJSKEM OBJEKTU CESTA TALCEV 3, ŠOŠTANJ.
Garaža št. 1 v izmeri 18,51 m2. Izklicna cena zanjo znaša 1.109.312,00 SIT.
Javna dražba bo dne 4.12.1995 ob 8. uri v prostorih pojdetja Habit d.o.o., Velenje.
Ponudniki morajo vplačati pred pričetkom dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun PREMOGOVNIK Velenje št. 52800-601-23430, pri Agenciji za plačilni promet, Podružnica velenje. Dokaz o plačilu kavcije morajo kupci predložiti pred pričetkom dražbe. Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino. V primeru, če pogodba ne bo sklenjena ali kupnina v roku 15 dni po podpisu pogodbe ne bo plačana, varščina zapade. Varščina se vračuna v kupnino. Neuspešnim dražiteljem se varščina vrne v 8 dneh po javni dražbi. Vse stroške v zvezi s pogodbo plača kupec.
Podrobnejše informacije so na voljo v Habit d.o.o., Kersnikova 11, Velenje, tel. 853-435.
Kleti tarče vlomilcev
Na Kardeljevem trgu v Velenju je neznanec v noči na torek, 7. novembra, vlomil v tri kleti. Iz dveh je odnesel kotno brusilko, vrtalni stroj in električni spajkalnik ter Marjana O. in Jasmina R. oškodoval za okoli 100.000 tolarjev.
Približno v istem času, med 5. in 9. novembrom, lahko pada isto noč, je neznanec vlomil še v eno klet na Kardeljevem trgu. Odnesel je več kosov različnega orodja in enajst buteljk vina. Franja J. je oškodoval za okoli 100.000 tolaijev.
V	dneh od 25. oktobra do 10. novembra pa je neznanec vlomil v klet stanovanjskega bloka na Goriški cesti v Velenju. Hašimu M. je odnesel glasbeni stolp in ojačevalec in ga oškodoval za 40.000 tolarjev.
Neznanci v Osmici in Slovenijašportu
V	noči na sredo, 8. novembra, je neznanec vlomil v bife Osmica na Koroški cesti. Iz lokala je odnesel večjo količinio cigaret, 10 steklenic žganih pijač in 67.000 tolaijev gotovine. Franc J. iz Velenja je oškodovan za okoli 150.000 tolarjev.
Med 9. in 10. novembrom je neznanec vlomil v prodajalno Slovenijašport v Velenju. Odnesel je več oblačil in športnih rekvizitov, trgovino pa oškodoval za 100.000 tolarjev.
So se vlomilci specializirali?
Odgovor na to vprašanje bi lahko bil, ja, kajti prejšnji teden so vlamljali le v avtomobile znamke jugo.
V	nedeljo, 12. novembra, med 2. in 3. uro je neznanec vlomil v jugo, parkiran pred Saloonom v Velenju. Ukradel je digitalni avtoradiokasetofon in nekaj kaset ter Gorazda R. oškodoval za 15.000 tolarjev.
Kakšno uro pred tem, iste noči, je neznane, morda je bil isti, vlomil v dva osebna avtomobila jugo, parkirana pred diskoteko Duo v Silovi. Iz enega je ukradel avtoradio, ojačevalec in 2 zvočnika, iz drugega pa polico prtljažnika z zvočnikoma. Sergej K iz Kavč in Boris G. iz Raven pri Šoštanju sta oškodovana za skupaj 64.000 tolaijev.
Okoli 4. ure te noči pa je bil presenečen še en lastnik osebnega avtomobila jugo, parkiranega pred diskoteko Duo; to je bil Borut K. iz Floijana pri Šoštanju. Vlomilec mu je ukradel zadnjo polico vozila z dvema zvočnikoma in ga oškodoval za okoli 12.000 tolarjev.
Kradli elektronske polizdelke
V	času od 4. do 7. novembra naj bi osumljeni M.R. iz Ločice, J.K iz Vranskega, B.S. iz Velenja in I.S. iz Grušovelj v podjetju Gorenje Eleketronika storili tatvino večjega števila elektronskih polizdelkov za televizorje in druge akustične aparate. Osumljenci so material že spravili iz podjetja, niso pa ga uspeli uporabiti. Predmete so jim zasegli, zoper vse pa sledi kazenska ovadba. Podjetju so povzročili za okoli 1.500.000 tolaijev škode.
Da bo perilo bolj čisto
Da so nekateri nadvse iznajdljivi, dokazuje naslednji primer. V četrtek, 9. novembra, so med 17.30 in 18. uro trije neznanci enostavno naložili in odpeljali pralni stroj Gorenje, ki je bil postavljen pred vhodom trgovine ERA na Kidričevi cesti. Z dejanjem je ERA d.d. oškodovana za okoli 64.000 tolaijev, storilci pa imajo najbrž zdaj bolj belo in čisto perilo, kot so ga imeli pred četrtkom.
POLICIJSKA POSTAJA

POLICIJSKA
ISTAJA
U -
?§5*:5i .-'J
?*#< i v
Ipifev^ iS lilHMi, k
Hudo poškodovan motorist
V	petek, 10. novembra, je ob 14. uri po regionalni cesti iz smeri Černivca proti Radmiiju vozil kolo z motoijem 65-letni Stanislav P. iz Radmirja. V bližini odprtega skladišča Kmetijske zadruge Mozirje v Radmiiju je pričel neznani voznik iz nasprotne smeri prehitevati osebni avtomobil. Stanislav je zapeljal na desno bank-ino in padel po vozišču. Po padcu je vstal in se odpeljal naprej. Ko je kasneje iskal zdravniško pomoč v zdravstvenem domu Moziije in nato v bolnišnici Celje, so ugotovili, da se je voznik kolesa z motoijem pri padcu hudo poškodoval.
Padel s prikolice
V	torek, 7. novembra, se je ob 18.45 uri na lokalni cesti v Pon-gracu pripetila neobičajna prometna nesreča. Iz Pongraca je proti lokalni cesti Zabukovica - Liboje vozil s traktoijem, h kateremu je imel priključeno prikolico polno drv, 33-letni Ivan R. iz Zabuk-ovice. Na drveh na prikolici je sedel in se peljal 60-letni Janez R. iz Zabukovice. Med vožnjo po klancu navzdol je prestavno ročico traktoija vrglo v nevtralni položaj in traktorje pričel pridobivati na hitrosti. Med vožnjo čez kanal za odtok vode je s prikolice padel Janez R. in se hudo poškodoval, voznik pa je z drvečim traktoijem zapelj al v hrib, kjer se je traktor prevrnil na bok. K sreči je voznik ostal nepoškodovan.
Trčil v kovinski drog
V	nedeljo, 12. novembra, ob 3.45, je iz smeri kulturnega doma v Vrbju proti odcepu za Roje vozil osebni avtomobil 21-letni Milan T. iz Vrbja. Ko je pripeljal v bližino odcepa, kjer je nameraval zaviti levo proti Rojam, je zapeljal naravnost in trčil v kovinski drog žične ograje pri stanovanjski hiši. S posebno hudo telesno poškodobo so ga z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Vse predrznejši vlomilci
Med 7. in 9. novembrom je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Letušu. Iz objekta, ki gaje temeljito preiskal, je odnesel glasbeni stolp, videokamero, satelitski reciver, več kosov zlatega nakita, moško in žensko jakno ter usnjene škornje, našel pa je tudi 1000 DEM in 50.000 tolaijev. Z vlomom sta lastnika Mihael in Matejka L. oškodovana za kar 1.700.000 tolarjev.
9. novembra okoli 17.10 pa je trgovino Mimoza v Žalcu obiskal 17-letni D.K iz okolice Žalca. Izkoristil je nepazljivost prodajalca in s police vzel videokamero znamke Sony, vredno 198.720 tolarjev. Kamero je skril pod jakno in trgovino zapustil. Prodajlec je to opazil in stekel za njim, storilec pa je bežal in pri tem trčil v neznanega moškega. Kamera je padla na tla, storilec jo je hotel pobrati, vendar, ko je videl, da za njim nekdo teče, je vse skupaj pustil in zbežal.
Zavijanje gasilskih siren
V	tednu, ki je za nami, so gasilci prostovoljnih društev v Dolini, intervenirali pri gašenju požarov trikrat, dvakrat pa so imeli opravka z lažnim alarmom zaradi napake na protipožarnem sistemu. Pa gremo po vrsti.
V	ponedeljek, 6. novembra, ob 17.30 uri, je zavonil telefon
Izkoristite priložnost!
Ugoden nakup na posojilo R + 9,5 % brez pologa na 2 do 4 leta
10.000 km brezplačne vožnje z LAGUNO!
V zalogi pestra izbira vozil
d.
cLo.o.
RENAULT SERVIS LEVEČ
Leveč 54, 63301 Petrovče Prodaja vozil Tel. 063/ 452-5,15
* q i
\ V P
1 .' C t
3 >
c t; r « c Ji V J V •e il j£ 3 C i! 3 ' i
1 C X
RENAULT
AVTO ŽIVLJENJA
i c >i e i'» 2 .t i • ;
v PGD Škale. Pri graščini Turn je namreč zagorelo v zabojniku za smeti. Tamkajšnji gasilci so ognjene zublje hitro ukrotili.
Naslednji dan ob 18.10 uri se je sprožil protipožarni alarm v domu obrambe v Velenju. Dežurni gasilec je takoj odhitel tja in ugotovil, da gre za napako v sistemu. Alarm se je sprožil še enkrat in sicer 29 minut čez polnoč.
V soboto ob 7.30 uri je velenjske gasilce prosil za pomoč Andrej Hudovernik iz Doliča. V silosu, kjer je hranil žagovino, je prišlo do vžiga. Požar so pogasili gasilci PGD Velenje.
Ta ponedeljek ob 6.14 uri pa je zagorel kozolec pri Pušnikovih v Škalah. Škalski gasilci so med gašenjme iz njega rešili nekaj orodja. Pri tem so jim na pomoč priskočili velenjčani z avto-cisterno. Vzroki požara še niso znani.
■ bš
16 MS CM
Rudar Velenje - Mag Korotan 2:3(1:2)
■■■•■■■■■■■••■•■■■•■■■■■•■■■■■a
Gorenje - Rudis Rudar 30 : 24 (15:15)
Magična potopitev v jezero nasprotij Dobro le v drugem delu
Nobena ekipa v letošnjem prvenstvu ni pritegnila na igrišča ob jezeru toliko gledalcev kot prav Mag Korotan v soboto. Med njimi je seveda bilo tudi nekaj sto Korošcev, ki so bili znova navdušeni nad zasluženo zmago svoje ekipe, e-nako kot trener Milan Žeželj, ki je upravičeno ves sijal od zadovoljstva. Rudarji bodo morali čakati do nove priložnosti pomladi, do tedaj pa bo ostalo zapisano, da so v štirih medsebojnih srečanjih, odkar so Korošci v prvi ligi, osvojili le točko.
Mag Korotan je dal nov poduk raztreseni in tudi med seboj skregani velenjski ekipi. Že na igrišču je prišlo do spora med kapetan-om Stejapnom Pranjičem in Er-vinom Polovšakom, ki seje nadaljeval tudi v odmoru. Povod tega je bilo med drugim tudi to, da je Pranjič ob polčasu vrnil kapetan-
ski trak, namesto njega pa je trener Bojan Prašnikar na igrišče poslal Ivico Pešiča, ker menda Sta-jepan Pranjič ni bil. psihično
Polovšaka izločili iz ekipe
Vodstvo kluba je tokrat hitro ukrepalo.
V ponedeljek je do nadaljnjega iz ekipe i/ločilo Ervina Polovšaka, disciplinski obravnavi pa se ne bo izognil tudi Stejpan Pranjič. Ali bi moral pod disciplinsko sito (nekateri to menijo) še kakšen igralec, bo kmalu pokazal čas!?
sposoben nadaljevati igre.
Domači so že v 13. minuti ostali brez Stankoviča. Ob posredovanju za žogo sta trčila z Blatnikom in prvega Rudarjevega vratarja so odpeljali s 5 cm
Rudar: ERA Šmartno 0:0
m k
dolgo rano pod kolenom na šivanje v bolnišnico. Ker je tudi drugi vratar Peter Hrovat že nekaj časa poškodovan , je moral med vratni-ci mladi Bojan Jovanovič, ki je solidno branil in ni bil kriv za nobenega od prejetih zadetkov. Krivi so bili izvrstni gostje in znova slabi Rudar, ki je v zadnjih štirih krogih od možnih dvanajstih točk osvojil le eno. Enak je izkupiček srečanj s Korošci. V štirih tekmah so enkrat igrali neodločeno, trikrat pa izgubili, od tega kar dvakrat na svojem i-grišču, kar še posebej boli njihove navijače.
V	18. minuti so Velenjčani samo nemočno spremljali hitro akcijo gostov po levi strani. Nazadnje je žoga priplesala do Plesca, sledil je natančen udarec iz 12-ih metrov in zeleno-črni so se že začeli potapljati.
V	23. minuti so igralci Rudarja znova normalneje zadihali, saj je Slavko Javornik z desne strani meril ob desno vratnico Koželjevih vrat, ki se je vrgel in žogo odbil,
Tekma zamujenih priložnosti
Šmarčani so v Trbovlje odpotovali trdno odločeni, da se vrnejo domov vsaj s točko in to jim je tudi uspelo, glede na potek srečanja pa so bili zelo blizu celotnemu izkupičku. Trboveljčani igrajo v zadnjem obdobju zelo dobro in niso bili poraženi kar sedem krogov zapored, šmarski nogometaši pa so bili tokrat boljši. Žal jih je zapustila športna sreča, zmago pa jim je preprečil tudi domači vratar, ki je imel v nedeljo očitno "svoj dan."
Na začetku srečanja so oboji igrali več ali manj med obema kazenskima prostoroma, domači so Kališka ogrozili le dvakrat, za goste pa je lepo priliko zapravil Hodžar, ko je z močnim strelom zadel le vratarja-
V	nadaljevanju so nogometaši ERE prevzeli pobudo. Prevladovali so na igrišču, vendar so bili zelo neučinkoviti. Omeniti velja priložnost Pirca, ko je njegov strel izredno ubranil domači vratar, najmanj sreče je imel Druškovič, ki je le sedem minut pred koncem zadel vratnico, gostje pa kljub veliki premoči do konca srečanja niso bili uspešni.
V	zadnjem jesenskem krogu bo v nedeljo v Šmartnem ob Paki gostoval mariborski Železničar, ki je na lestvici mesto za Šmarčani. Lepa prilika torej, da se nogometaši ERE z morebitno zmago oddaljijo od zasledovalcev v spodnjem delu prvenstvene razpredelnice.
ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Pire, Irman, Omeragič, Pavič, Mašič, Podgoršek (Štefančič), Purg, Druškovič, Hodžar (Češnovar).
U Janko Gorlčnik
Žalec: Marina Izola 24:19 (11: 8)
Odlepile so se od dna?
V	nadaljevanju tekmovanja v slovenski rokometni ligi za ženske so žalske rokometašice tokrat doma gostile ekipo Marine iz Izole in zmagale 24:19 (11:8). Derbi dveh ekip, ki sta na prvenstveni lestvici na repu, se je končal z zmago Žalčank. Srečanje je bilo do 10. minute enakovredno (3:3), v nadaljevanju pa so Žalčanke povedle za 3 do 4 zadetke in to prednost obdržale tudi do konca srečanja.
Za ekipo Žalca so bile uspešne: Šilkova 1, Derčar 2, Randl 6, V. Dolar 6, Kline 3, Ermolina 2, Hudej 6. Srečanje sta pred okoli 200 gledalci v žalski telovadnici OŠ dobro vodila Wutej iz Maribora in Tomšič iz Ljubljane.
toda le do Ismeta Ekmečiča, ta pa jo je potisnil v mrežo. Gostje so še še naprej so napadali in z evrozadetkom Podvinskega v 33. minuti so dosegli, da so jim zaploskali tudi domači gledalci. Spet so, bili Velenjčani tisti, ki so morali loviti rezultat. V 57. minuti, ko je Robi Doler z roba kazenskega prostora prav tako z lepim zadetkom izenačil, so ga znova ulovili. V tem trenutku bi bili verjetno zadovljni tudi s točko. Ne pa gostje, ki so še naprej nevarno napadali in v 77. minuti je Plesec s svojim drugim zadetkom dokončno potopil rudarje. Rudarji so upali, da bodo ujeli nasprotnika v prehitek, to so opravili nevešče, in gostujoči igralec je imel lahko delo.
V naslednjem krogu bodo gostovalči v Celju.
Rudar: Stankovič (Jovanovič), Oblak, S. Javornik ( Mu-janovič), Pranjič (Pešič), Silo, Ratkovič, Polovšak, Žurman, Ekmečič, Cvikl, Doler
_.- M VOS
Zgornja Savinjska - Nova Gorica 3 : 0
m m. & n »
Končno prva zmaga
V	6. krogu l.A ženske lige so odbojkarice Zgornje Savinjske zabeležile prvo zmago. V v telovadnici Osnovne šole Polzela so premagale mlado ekipo Nove Gorice s 3:0 (7, 7, 6).
S tem so se rešile zadnjega mesta na lestvici in ga prepustile Novogoričankam, v naslednjem krogu pa bodo gostovale pri ekipi LIK Tillia v Kočevju, ki je tik za njimi na predzadnjem mestu.
Šoštanj Topolšica • Simonov zaliv 3 : 0
Prijetno presenečenje
Topolški odbojkarji so v l.B ligi tokrat izredno presenetili. V manj kot uri igre so gladko s 3:0 (7,2,13) premagali vodilno moštvo Simonovega zaliva iz Izole, kije v 6. krogih tokrat prvič izgubilo. Gostje so vsekakor razočarali, gostitelji pa so se izkazali z domiselnimi akcijami in odlično igro na mreži.
V	naslednjem krogu si lahko Topolčani še izboljšajo izkupiček, saj bodo gostovali pri zadnjeuvrščeni drugi ekipi Olimpije v Brezovici, ki v šestih krogih še ni osvojila niti enega niza.
Kegljanje - Odpovedali ključni igralci
Šoštanjski kegljači so v 8. Križovnik 800 (0), S.Fidej 833
krogu medregijske lige v Mariboru nepričakovano izgubili z ekipo GIM Miklavž. Zlasti so z igro razočarali ključni igralci Glavič, Hasičič in posebej L.Fidej, ki si s takšno igro ne zasluži mesta v prvi postavi. V upravi bodo torej morali razmisliti komu zaupati mesto v prvi ekipi, saj na rezervni klopi na priložnost za uveljavitev čakajo mladi.
Domačini so zmagali s 5:3 ali 4803:4789. Do zmage je Šoštanj-čane ločilo le 14 kegljev, torej je slaba igra posameznikov še bolj očitna.
ŠOŠTANJ: Kramer 832 (0),
er


NAPOVED REZULTATA
Biostart Publikum :Rudttr
_._
Ime in priimek: Naslov:
Izrežite stavni listek in ga oddajte na stavno mesto najkasneje do 20. ure zadnjega dne pred tekmo.
Stavna mesta: bistro ARKADA, bistro OAZA, bile GRUDNIK Šoštanj, bile NA IGRIŠČU Gaberke


NAPOVED REZULTATA
Biostart Publikum :Rudar
Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seštevajo.
Vsak igralec lahko v enem kolu sodeluje le z enim stavnim listkom, objavljenim v tedniku NAŠ ČAS. Dodatne stavne listke lahko dobite na stavnih mestih.
Dobiček od nagradne igre je namenjen financiranju mladinske, kadetske in pionirske selekcije KK Rudar.
Domači rokometaši v prvem polčasu niso upoštevali navodil trenerja Bojana Požuna, da so gostje v vse boljši formi, in da morajo zaigrati nadvse zavzeto. V prvem delu v njih ni bilo prave tekmovalne zavzetosti in gostje so imeli do desete minuta celo trikrat prednost dveh zadetkov.
Lapajnetovo mrežo je že v prvi minuti načel Senčar, Čop je potrdil, daje vse boljši formi. V prvem deluje bil najnevarnejši gostujoči strelec, saj je dosegel kar štiri zadetke.
Tudi po vodstvu z 9 : 6 v 15. minuti in 12 : 9 v 21. minuti igra še ni stekla po trenerjevi želji. Z zadetkom v zadnji sekundi, so Trboveljčani "iztržili" neodločen izid po prvem delu. Še osem minut nadaljevanja sta bili moštvi enakovredni. Po zadnjem iznenačenju v 38. minuti (18 : 18), sicer devetem na tekmi, je stekla globoka Gorenjeva obramba. Gostje niso bili več tako natačni. Čop je v drugem polčasu zadel le enkrat (v 33. minuti), domači pa so bili "tapravi". S hitrimi nasprotni akcijami so večali razliko, ki je v 57. minuti dosegla že devet zadetkov (30 : 21), nato so se ustavili in dovolili gostom, da so s tremi zadetki omili poraz.
Kljub tekmi manj so v vodstvu igralci Pivovarne Laško z desetimi točkami, s po devetimi točkami iz šestih srečanj pa so za njimi na drugem oziroma tretjem mestu AFP Dobova in Gorenje.
V soboto bodo Velenjčani gostovali pri osmouvrščenem Preventu.
GORENJE: Anžič, Čater, Krejan 3, Ocvirk 2, Ojsteršek, Plas-kan 6, Khimtchenko 4, Meolic 1, Semerdjijev 4, Ilič 6, Cvetko 4, Lapajne	Bvos
Pomurka - Gorenje B 28 : 20 (15:6)
Prvi poraz in drugo mesto
Rokometaši druge ekipe Gorenja so v 6. krogu prvenstva v drugi državni ligi doživeli prvi poraz in vodilno mesto za točko prepustili ekipi Papir Radeče.
Polje - Vegrad 23 :31 (11:19)
Kakovost in drugo mesto
Rokometašice velenjskega Vegrada so na gostovanju pri Polju v Ljubljani zanesljivo visoko zmagale in se utrdile na drugem mestu.
Na tekmi z zadnjeuvrščeno ekipo je odločila kakovost izkušenih gostij in borbene domačinke so se morale sprijazniti še z devetim zaporednim porazom. Igralke Vegrada so s tekmo manj in 14 točkami sedaj na drugem mestu, vodilna Krim Electa pa ima s tekmo več 18 točk. V prihodnjem krogu bodo Velenjčanke v svoji dvorani igrale z ljubljansko Robit Olimpijo, ki z enakim številom odigranih tekem za njimi na četrtem mestu zaostaja za dve točki.
VEGRAD: Lakič, Brelih, Semerdžijeva 4, Draganovič, Bižiene 9, Oder 4, Kranjc 2, Stevanovič 1, Ibralič 2 in Vujovič 9.
(1), L.Fidej 768 (1), Hasičič 772 (0) in Glavič 784 (0).
Kljub porazu so Šoštanjčani ostali na četrtem mestu, v soboto se bodo na domačih stezah srečali z zadnjeuvrščeno ekipo Krilato kolo iz Maribora, tekmo pa bodo pričeli ob 16. uri.
ML.F.
Squash
i a s i i i
Korenite spremembe v zvezi
Prejšnji teden je bila v Ljubljani seja skupščine Squash zveze Slovenije. Značilna zanjo je temeljita reorganizacija zveze, saj so udeleženci izvolili nove člane organov zveze na čelu z novim predsednikom. Vse skupaj obeta boljše delo, posebej pa ponuja velike možnosti pri reševanju denarnih zagat.
Poudariti velja sklep, da mora zveza najboljšima slovenskima igralcema Petri Vihar in Go-ranu Vučkoviču omogočiti igranje v tujini, velenjski klub pa bo skupaj z Rdečo dvorano prihodnjega marca izvedel državno pionirsko in mladinsko prvenstvo. Ob tem je Petra Vihar dobila posebno priznanje za najboljšo tekmovalko v minuli sezoni.
Slovenski igralci bodo tekmovanja za jakostno lestvico pričeli konec tega tedna, državno ekipno prvenstvo pa 2. decembra.
Matej Mejovšek
« « m m m » m * a m m m
Najboljši plezalec
Letošnje državno prvenstvo v športnem plezanju, za katerega je štelo šest tekmovanj, je prepričljivo dobil Matej Mejovšek. Naslov prvaka si je priplezal že dve tekmi pred uradnim zaključkom prvenstva in nato v nadaljevanju samo potrdil vlogo najboljšega slovenskega plezalca. Na zadnjem tekmovanju v Ljubljani, je v nedeljo zvečer prejel velik pokal prvaka. V zadnjih dveh letih je njegovo plezanje nasploh zelo konstantno, saj se je zaporedoma kar 14 -krat uvrstil med prve tri tekmovalce in dosegel sedem zmag.
Matej se s plezanjem ukvarja že sedmo leto in je sedaj k mladinskemu naslovu dodal še naslov v članski konkurenci. Letos je zabeležil nekoliko slabše rezultate v svetovnem pokalu, pri tem pa je imel veliko smole, saj je trikrat le za las zgrešil nadal-jni krog. Letošnja plezalna sezona je vsekakor zanj najuspešnejša, saj je poleg tekmovalnih uspehov preplezal še smer X - na pogled, kar dosedaj še ni uspelo nobenemu Slovencu in je v svetu tudi eden od boljših tovrstnih rezultatov. S tem rezultatom pa si je tudi prislužil razred mednarodnega športnika. Na mednarodnem tekmovanju Ročk master pa se je med najboljšimi tekmovalci na svetu uvrstil na peto mesto.
Čez dober teden dni odhaja na tekmovanje za svetovni pokal v Birmingham, zadnjo tekmo, tisto v francoskem Aix -les -Bainsu, pa bo zaradi odhoda na plezalno turnejo v Avstralijo primoran izpustiti. V Avstraliji ima v načrtu preplezati najtežjo smer na kontinentu. Najtežja smer Punks in the gym leži v plezališču Arapiles, tristo kilometrov severno od Melbourna, vsekakor pa bo Mateja na enomesečni turneji pot zanesla tudi v druge kraje dežele "Down under".
m<M.Č. Jj
16. novembra 1995	OBJAVE, ZA RAZVEDRILO	MŠ 17 . . ■ .. j
		
ŠD MLADOST Rečica ob Savinji na podladi sklepa 10 vabi vse zainteresirane, da posredujejo ponudbe za najem gostinskih prostorov (neopremljenih) v izmeri 80 m2, v okviru športnega kompleksa na Rečici ob Savinji. V ponudbi je potrebno posebej opredeliti oziroma ponuditi ceno za najem prostorov in druge eventuelne pogoje, ki so vezani na najem. Predvideni čas najema je 5 let, najemno pogodbo je mogoče skleniti od 1.5.1996 dalje. Prostore si je možno ogledati 28., 29. in 30.11.1995, v dopoldanskem času od 10. do 12. ure.
Ponudbo je potrebno posredovati v pisni obliki najkasneje do 10.12. 1995 na naslov: ŠD MLADOST, 63332 Rečica ob Savinji, s pripisom: "ponudba za najem - NE ODPIRAJ".
Poslane ponudbe ŠD MLADOST ne zavezujejo, da mora skleniti pogodbo s katerimkoli ponudnikom.
Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete tel. št. 831-423 (g. Robnik), vsak dan v dopoldanskem času.
Razstava ptic pevk
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline organizira razstavo ptic pevk v avli osnovne šole Livada Velenje, v času od 18. novembra 95 do 20. novembra 95, vsak dan od 8. ure do 19. ure.
Vabijo vse ljubitelje, da si ogledajo preko 250 ptic vseh vrst. Vljudno vabljeni!
adruga mozirje
z.o.o.
NAGRADNA KRIŽANKA ZKZ - MOZIRJE
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo.
Geslo opremljeno z vašim naslovom pošljite na NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Velenje, s pripisom nagradna križanka ZKZ Mozirje najkasneje do 27.11.1995!
1.	NAGRADA: MOŠKE HLAČE
2.	NAGRADA: ŽENSKA BLUZA
3.	NAGRADA: 1 kg KAVE
TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/1ax:: 063/728-080
***
UGODNA PONUDBA *** UGODNA PONUDBA
***
SLADKOR 50/1 KG	103,90	JEROZALEMČAN 12/1L	315,00
OLJE ZVIJEZDA12/1L	148,90	PIVO ZABOJ	1845,00
MOKA TIP 500 25/1 KG	54,90	SOK JUMBO 12/1	149,90
MOKA TIP 850 25/1 KG	46,90	K0L0F0NIJA 1 KG	298,00
KAVA BAR 100 G	138,90	PRAŠEK PERSIL 2,4 KG	599,90
VEGETA 1 KG	959,00	VVEISSER RIESE 2,4 KG	519,90
OREHOVA JEDERCA1 KG	899,00	PAMPERS PLENICE	1399,00
TESTENINE 1/2 KG	74,90	KRMNA KOROZA	25,90
RIŽ SPLENDOR 1 KG	99,90	KRMILNA MOKA	17,90
SOL MORSKA 1 KG	39,90	PESNI REZANCI	23,90
VABIMO VAS, DA MAS OBIŠČETE V PRENOVLJENI PRODAJALNI, KJER VAS PRIČAKUJEMO OD 7.30 DO 19.00 URE. OB SOBOTAH DO 15.30 IN OB NEDELJAH DO 11.30 URE.
*** KDOR
V	■ ' f* " v
- V KOŠARICI KUPUJE ***
Razstava malih živali
VELENJE - Jutri in v sobota bo na spodnji terasi trgovine Era Vis a Vis na Kidričevi 53 10. društvena razstava malih živali. Odprta bo od 8. do 19. ure.
Prireditelj Društvo gojiteljev malih živali Velenje vas vabi, da seje udeležite.
E A
ram
Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki
Prešernova 10, 63320 Velenje, Slovenija
Telefon n.c.: 063 853 151
Telefax: 063 853 525
V centru Velenja prodamo lokal Zlatica.
Velikost 134,90 m2, od tega 100,59 m2 prodajne površine.
Prednost pri nakupu bodo imeli kandidati z mirno gostinsko, slaščičarsko ali sorodno storitveno dejavnostjo in so pripravljeni odkupiti tudi obstoječo opremo.
Možna je tudi ločena prodaja prodajalne (55 m2) in bifeja (45,6 m2) s pripadajočimi pomožnimi prostori.
Razpis ne zavezuje k sklenitvi pogodbe.
Pisne vloge sprejemamo do vključno 30. 11. 1995 na naslov ERA d.d., Velenje, Prešernova 10 (ga. Hozjan).
adruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272
SAMOPOSTREŽBA LUCE
TEL.: 844-016
OD 15. DO 18. NOVEMBRA AKCIJSKA PRODAJA RAZNOVRSTNEGA BLAGA :
-TEKSTIL	A +
- OBUTEV	~ \ +
-GALANTERIJA...
OD 10 - 50 % ZNIŽANJE PROIZVODOV l
PUA^'

( A + ^ v.
'1 m^i

NAS ČAS
RAVNOTEŽNI KAMEN-ČfKV USESU
DISCIPLINA ALPSKEGA SMUČANJA
PLADENJ AU PODOBEN PODSTAVEK
V
10
STAR SLOVAN SVOJAT, SODRGA
JUNAKINJA MIUERJE-ViH -SA-LEMSKIH ■ČAROVNIC'
PRODUKT RAZPADA TORIJA
1fe
31
0T0 REISINGER
OSKAR DAN0N
VENO TAUFER
MESTO V SEVZAH. FRANCIJI
PREBIVALKE INDIJE
SODOBNI SLOVENSKI FILOZOF (FRANE)
28
TNA TURNER
'h
KRAJIN RT NA PAGU
ŠIROKA VOZNA POT
PAVEL
• PESMI 0 ZLATOLASKAH'
HIŠNI BOGOVI PRI RIMLJANIH
vt ►
LEPO VEDENJE
NEM.MESTO OB DONAVI
MOČNO, ORGANIZIRANO DELOVANJE PROTI ČEMU
OSKAR LANGE
17
PISATELJ JOKAI.
NEKD UTEŽNA MERA
POLKROZNI KOVINSKI TRAK ZA MERJENJE
OSKAR NEDBAL
SVOD, OBOK
PRETIRAN ČASTILEC SVETIH PODOB
32
AMER, SKLADATELJ COPLAND
ZAPRT AVTOMOBIL ZA PREVOZ BLAGA ALI OSEB
ZMEČKAN KROMPIR
GORA PRI INNS-BRUCKU
GRŠKA CRKA
VELIKE PTICE, KI NELEHJ0
PODROČJE POKUCNE-GAUDEJ-STVOVANJA
"DRZAVAV ZAH AFRIKI
FR.DRAMA-TIK(BORIS)
NIKO MATUL
ČASOVNO OBDOBJE 365 DNI
RAZTELE-ŠEVALEC
15
ZVONE KRŽIŠNIK
SKALNJAK
OTON GUHA
ANG.PESNIK IN DRAMATIK JONSON
FINZGAREV KNJIŽNI JUNAK
BRANISLAV iši
30
12.
VATROSLAV OBLAK
KNJIZEV.VE-JJfflML
ORG. SNOVI V MILNICI
OLEG VIDOV
ITALU.ME-ST01SEKTI
NIZOZEM. LET DRUŽBA
ANDREJ KURENT
GONJENJE JELENOV
ROMANSKA NIKALNICA
D1 ŽIVINOREJE
TROPSKA PAPIGA
19
NADZEMNI DELI REPE
NAJV.GORA TURČIJE
VRSTA BAKROVE RUDE
ZMCA, HUDETMA
PESNIK, PISATELJ IN DRAMATIK CANKAR
23
OBCUTSTRA-HU, GROZA
21
22
OVČJA DLAKA
JEZERO IN DRŽAVA V JUŽNI AFRIKI
EMIUJAN CEVC
VZHODNO INDUSKl HRAST
GRŠKA BOGINJA MIRU
RUSKO ŽEN. IME, SOPROGA GORBAČOVA
ČASOVNI TERMIN
25
yL
TEKOCINA V SRCU IN OŽILJU
OSREDNJA POKRAJ. V VIETNAMU
LADO JAKSA EMIL SMASEK
Vi
13
10
AVTOR KRIŽANKE R.NOČ
TITANOV SILIKAT, SFEN

KRIŽANEC MED OSLOM IN KOBILO
FRIDOUN (KRAJŠE)
RAJKO PIRNAT
GLASBENIK SOSS
2b
NEKDANJI KONJENIKI ALBERTO TOMBA
M
24
NAS ČAS
1	1	3	<t	5	G	7 <2, _i	9	10	11	12	13		15 ilfe i 17 < i	16	'Is	ŽO	H	11	13	to	25	2£ 127 i	2B	29	30	31	52
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 6. novembra do 12. novembra 1995 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki niso presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
■ MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA
■6.11. a/,«, os. 11. is.11. Bia.ii.aii.ii.aii.il.
DEŽURSTVA
gorenje
Program Keramika
Gorenje 1lb
63327 Šmartno ob Paki
telefon: 063/ 885-030
V novembru zopet izredna ponudba v naši prodajalni keramičnih ploščic v Šmartnem ob Paki:
-	znižanje opuščenega programa keramičnih ploščic do 50%
-	od 7. do 30. novembra še dodaten 5% popust!

gorenje Keramika
OTROCI JO POTREBUJEMO! JS^-V^SJ, PRISPEVAJTE sfv ^vili PO SVOJIH MOČEH!
Žiro račun: S0I0I-654-4I037
' iObjave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
HABIT d.O.O.
Kersnikova 11, 63320 Velenje
r / ■ C v ■ -r^-ieSK^^S^-':^..... '" * "JPi^
razpisuje
NATEČAJ ZA ZBIRANJE PONUDB PRI
PROMETU NEPREMIČNIN
■^■■■■■■■■■■■■■■■■HMHnHHHi
Habit d.o.o. je pri prometu z nepremičninami zainteresiran za več stanovanj različnih velikosti.
Morebitni prodajalci so vabljeni, da oddajo svoje pismene ponudbe o kraju, velikosti in ceni stanovanja na naslov: HABIT d.o.o., Kersnikova 11, Velenje, in sicer v roku 15 dni po objavi v časopisu. Dodatne informacije po tel. 853-435.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856- 711.
Zdravniki:
Četrtek, 16. novembra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Rus in dr. Slavič
Petek, 17. novembra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Kozorog in dr. D.Vrabič
Soboto, 18. novembra - dežurni dr. O.Renko in dr. Kočevar Nedeljo, 19. novembra - dežurni dr. O.Renko in dr. Kočevar
Ponedeljek, 20. novembra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dežurni dr. Lazar in dr. Grošelj Torek, 21. novembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Pirtovšek in dr. Urbane Sreda, 22. novembra - dnevni dežurni dr. V.Renko, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo:
18. in 19. novembra dr. Matej Stra-hovnik v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 17. novembra do 24. novembra -Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel: 0609-633-677. Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 19. novembra - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, mobitel: 0609/633-419.
Od 20. novembra do 26. novembra - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljub-jo, mobitel: 0609-633-418.
Gradbeno podjetje CIMPERMAN d.o.o., Mozirje
zaposli za nedoločen čas:
1.2 VODJI GRADBIŠČA - gr. inženir ali gr. tehnik s 5 let
delovnih izkušenj 2.15KV-VK ZIDARJEV 3.10 KV-VK TESARJEV
4.	3 KV - VK ŽELEZOKRIVCE
5.	2 PU STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE
Informacije na tel.: 063/832-541 ali na sedežu podjetja
Na trgu 7, 63330 MOZIRJE
Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje
dobite eno uro pred predavanjem.
INDONEZIJA OD BLIZU
V četrtek, 19. novembra bo ob 19.00 v domu kulture Velenje zanimivo predavanje o INDONEZIJI.
Svetovna popotnica Ana Seher iz Velenja je svoje zadnje potovanje, letos konec januarja posvetila spoznavanju Indonezije. Obiskala je štiri najbolj znane otoke: Bali, Sumatro, Javo in Nias, ki nam jih bo predstavila v zanimivem sklopu okrog tristotih diapozitivov. Spoznali bomo lahko tako zemljepisne zanimivosti kot njihovo kulturo, običaje, hrano... vse pa bo spremljano z originalno indonezijsko glasbo. Vstopnice po 300 tolarjev lahko
KLOVNI NA VELENJSKEM ODRU
V okviru Pikinega abonmaja bo v petek, 17.novembra v domu kulture Velenje pravi klovnovski spektakel, ki so ga pripravili igralci Mladinskega gledališča iz Ljubljane.
Klovn je super človek, super dober človek, super lep in univerzalen. Vse ima rad in njega imajo vsi radi. Zato so Klovni vesela gledališka predstava, polna "ubrisanih" zgodbic za starostno neomejeno publiko. Predstava se bo pričela ob 17.00, cena vstopnic za izven 500 SIT.
Študent naj bo...
V soboto, 18. novembra, bo ob 18.00 url v dvorani Mestne občine Velenje skupščina Šaleškega študentskega kluba. Vabljeni vsi člani in seveda Bruci, ker se bo skupščina okoli 20.00 ure prevesila v bru-covanje v Delavskem Klubu. Udeležba obvezna!
1 f
■■■■■■■■■■Mi

p m
WZ Mozirje objavlja naslednja dela in naloge:
!
1.	DE MOZIRJE: 1 delavko za opravljanje del in nalog vzgojiteljice predšolskih otrok za določen čas s polnim delovnim časom okvirno v mesecu decembru 1995 in do 31.8.1996.
2.	Dve vzgojiteljici predšolskih otrok za izvajanje skrajšane priprave otrok na osnovno šolo za določen čas s polnim delovnim časom od februarja 1996 do 31.8.1996.
POGOJI:
-	končana srednja vzgojiteljska šola in opravljen strokovni izpit,
-	da je državljanka R Slovenije in mora obvladati slovenski jezik. Delovni čas za vzgojiteljico za DE Mozirje je izmeničen od 7.30 do 14. ure ali 5.30 do 12. ure, za vzgojiteljici za izvajanje skrajšane priprave otrok je v popoldanskem času po dogovoru.
Za objavljena prosta delovna mesta vzgojiteljice morajo kandidatke predložiti naslednjo dokumentacijo:
1.	prošnjo
2.	spričevalo o končani šoli
3.	kratek življenjepis z vsemi zaposlitvami
4.	fotokopijo rojstnega lista. Poskusno delo traja 6 mesecev.
It A III O V 11 L K K J 11
ČETRTEK, 9.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, lO.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 11.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 12.N0VEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 13.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 14.N0VEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 15. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica ERA Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
1
1111111111111 pmrHi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KINO IKIINC• MNC
1111 n 111
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 17.11. ob 21. uri Soboto, 18.11. ob 20. uri Nedeljo, 19.11. ob 19. uri POTOPLJENI SVET - pustolovski spektakl.
Režija: Kevin Reynolds Vloge: Kevin Costner, Dennis Hoo-per, Jeanne Tripplehorn... Spektakularna akcijska pustolovščina je postavljena v prihodnost, ko se začnejo topiti skladi polarnega ledu, zato je ves svet naenkrat preplavljen. Preživeli se zatečejo na ladje in atole po katerih pustošijo morski pirati in ropajo še tisto kar je ostalo. Najhujši izmed njih išče skrivnostno pot do kopnega, kije narisana na hrbtu majhne deklice. Samotni mornar (Kevin Costner) pa reši majhno deklico in njeno skrbnico in se spopade z nevarnimi pirati... Sobota, 18.11. ob 23. uri APOLLO 13 - drama Režija: Ron Hovvard Vloge: Tom Hanks, Bili Paxton, Kevin Bacon...
Trije Nasini astronavti CTom Hanks, Kevin Bacon, Bili Paxton) obtičijo nekje v vesolju, oddaljeni dolgih 385.000
kilometrov. Eksplodiral je rezervoar s kisikom in posadka je javila: "Hou-ston, težave imamo". Do zadnje sekunde nihče ni vedel ali se bo posadka vrnila na Zemljo, ali ne. V
centralni bazi so iskali rešitve za tri v vesolju ujete može... Ponedeljek, 20.11. ob 20. uri
CORINA - družinska komedija Režija: Jessie Nelson Vloge: VVhoopi Goldberg, Ray Liot-ta,Tina Majorino... Molly po materini smrti še ni spregovorila niti besede, ko ji oče že predstavi novo varuško Corrino. Najprej se zdi, da Corrina s svoji mi čarovnijami ne bo uspela ugnati trmoglave in čustveno zlomljene Molly, nenadoma pa jo Molly vzljubi in se celo odloči, da bo Corrina njena mati. Seveda oče o tem ne ve nič...
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 17.11. ob 17.30 uri POTOPLJENI SVET - pustolovski Torek, 21.11. ob 19. uri CORINA - komedija
KINO ŠOŠTANJ
•»■»»»•»»•».•»»•»»•»t Nedelja, 19.11. ob 16. uri POTOPLJENI SVET - pustolovski Sreda, 22.11. ob 19. uri
CORINA - družinska komedija
Naslednji filmi: OBLEGANI 2, POGUMNO SRCE, TO SO BILI ČASI Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo.
TRGOVINA - SERVIS
PARIŽLJE 8/A, 63314 BRASLOVČE TEL.: 063/720-598 (pri mostu čez Savinjo) PRODAJALEC IN SERVISER IZDELKOV
•lonsered
-	MOTORNE ŽAGE	ma
-	VRTNE KOSILNICE	A	mm
-	KOSILNICE NA NITKO	JJ	2
-	MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE	2
-	REZERVNI DELI...	Q PRODAJA REZERVNIH DELOV	3	-J BCS, ACME, LOMBARDIMI, MAG...	JJ DEL. ČAS: VSAK DAN OD 7. DO 18. URE,	S OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE.	^	^
16. novembra
4š;
a
■■ ■ um
Hf Jfe Ji		S * i		
MARUA SPEGEL iz Mute sporoča, da bo v nedeljo dne 19.11.95 prodajala mlade, rjave kokoši nesnice, stare 6 mesecev, od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
DELAVCA ZA NABAVO LESA, honorarno zaposlimo. Telefon 858-424, mobitel 0609-635-719. NAMIZNO TEHTNICO od 100 g do
10 kg, Libela Celje, prodam. Telefon 882-883.
MANJŠO HIŠO V BEUH VODAH PRODAM. Telefon 856-561 zvečer. DOBREMU REJCU PODARIM enoletno psičko, srednje velikosti. Telefon 893-251.
PEČ EMO CENTRAL z bojlerjem, rabljeno 5 let, prodam za 10.000 sit. Telefon 892-094. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101GTL
55, letnik 85, prodam. Telefon 894-071.
FIAT PANDO 1000 CLX, kot novo, prodam za 9800 DEM. Telefon 859-074.
LADO SAMARO letnik 1988 ugodno prdam. Telefon 853-185.
MALI OGLASI
150 kg (oba simentalca), prodam. Telefon 852-553. REDNO ZAPOSLITEV DOBI VOZNIK C E KATEGORIJE. Telefon 881-295 dopoldan , 882-249 popoldan. STANOVANJE ODDAM V NAJEM V PAKI. Telefon 858-597. SPREJMEM ŠIVANJE NA DOMU in prodam nekaj otroške opreme. Telefon 882-391. PRAŠIČA PRODAM. Telefon 854-872.
LASTNIKI STANOVANJ KERSNIKOVA 3,5,7 v Velenju oddajo v najem skupni prostor v izmeri cca 30 m2. Prostor je v kleti in ga je mogoče uporabiti v skladiščne namene ipd. Vse informacije na telefon št. HABIT d.o.o. 853-435 ga. Tkavc.
HONORARNO ZAPOSLIMO PREDSTAVNICE za delo z go-spodinskim aparatom na terenu. Pogoj avto in prosti popoldnevi. Telefon 066-272-111 dopoldne, 74-163 popoldne.
"LESK" čiščenje steklenih površin obvešča stranke, da preneha z dejavnostjo 7.11.95.
MANJŠI, DOBRO OHRANJEN SOBNI REGALzelo ugodno prodam in mehanski pisalni stroj Olim-pia, zelo ugodno prodam. Telefon 855-818.
OTROKA SPREJMEM V VARSTVO. Telefon 851-413. AVTO OPEL KADET, letnik 1968 v voznem stanju - neregistriran, prodam. Telefon 856-692.
ROLETARSTVO ANDREJ LONČAR CELJE, izdeluje in montira rolete, žaluzije in lamelne zavese. Telefon 063-471-943 ali 0609-612-634.
GARSONJERO 24 m2 in telefonom na Kidričevi cesti, prodam. Telefon 061-346-055 zvečer. ZBIRAM JOGI VLOŽKE za begunce, če so še vsaj za silo uporabni. Pokličite po telefonu 882-347. OMARO IN SPALNICO za dnevno sobo ugodno prodam. Telefon 850-703.
V VELENJU ODDAMO AVTOME-HANIČNO DELAVNICO, velikosti cca. 70 m2 z obratovalnim dovoljenjem. Telefon 0609-625-512. BELO RABLJENO MARLESOVO KUHINJO in jedilni kot, prodam. Telefon 857-049.
BIKCA 120 kg težkega in teličko
V VELENJU NAJAMEM SOBO pri
starejši gospe, v zameno nudim pomoč v gospodinjstvu. Naslov v uredništvu.
200 m2 SKLADIŠČNIH PROSTOROV oddamo v najem. Telefon 893-760.
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Telefn 851-069. PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam in oddam sobo v najem. Telefon 882-775. PC 486 PRODAM za 1500 DEM. Šifra "PC 486". NOV RENAULT 5, prodam. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo lista Naš čas z oznako šifre "Renault-5". LITA PLATIŠČA in gume Semperit Šport 175/60/13, parni.čistilec -VAP ter diatonično harmoniko 80 basno prodam. Telefon 850-752.
INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO za osnovne in srednje šole. Telefon 857-058 od 16. do 18. ure.
DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU, prodam. Telefon 857-058 od 16. do 18. ure. KUPIM RABLJENO, kvalitetno in dobro hranjeno klavirsko harmoniko. Telefon 853-432 dopoldan. GORSKO KOLO, staro 2 leti, prodam za 15.000 sit. Telefon 853-550. V VELENJU NAJAMEM DVO- AU TRISOBNO STANOVANJE. Telefon 38-777 (popoldne), v službi 853-265. NAD JAMO PEKEL PRODAM parcelo, primerno za gradnjo vikenda. Telefon 708-062. TROSOBNO STANOVANJE zamen jam za manjšo hišo v Velenju ali okolici. Telefon 858-480. OTROŠKO SOBO z mostom, ugodno prodam. Telefon 850-727. STAREJŠEMU GOSPODU bi gospodinjila pri meni ali pri njem. Telefon 858-633.
PIŠČANCE 2 kg, domače reje prodamo. Telefon 885-116 Kladnik. TRAJNO GOREČO PEČ, poceni prodam. Telefon 853-708. VIDEO REKORDER in več krznenih plaščev prodam.Telefon 893-680. OSEBNI AVTO CITROEN DYANE 6, letnik 9/77, registriran do 96^5, prodam za 900 DEM. Informacije ves dan na naslovu: Marija Hribernik, Podgora 1,63327 Šmartno ob Paki. OBJEKT cca 100 m2, zgrajen do prve plošče, primeren za obrt, vso dokumentacijo, oddaljen cca 2 km, v objektu je voda, elektrika, plin in kabelska, prodam. Telefon 855-464. PROIZVODNJO UNIJO ZA IZDELAVO TESTENIN z uveljavnjeno blagovno znamko, pogodba Mercator, prodam. Telefon 854-192. JUGO KORAL 55, letnik 90, prodam. Telefon 853-316. FIAT PANDO 1000 CLX, kot novo, prodam za 9800 DEM. Telefon 859-074.
80 BASNO HARMONIKO MELODIJA in rabljen hladilnik H-715 prodam. Telefon 856-126.
CENITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN za vse namene. Telefon 721-679.
lllfllHlIHifl
POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660
Sporočamo žalostno vest, daje 11.11.1995 umrl
STANE ZULA
dobitnik Grba občine Velenje - najvišjega občinskega odlikovanja.
Mestna občina Velenje
V SPOMIN JANIJU
Jutri 15. novembra bo minilo tri leta, od kar je prenehalo biti ljubeče srce dragega
sina in brata
JANEZA A TELSKA
Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke -iskrena hvala!
Neutolažljiva mama in brat
Upravna enota Velenja
Poroki: Fadil Muzaferovič, Velenje, Koželjskega ul.št.7 in Aida Horozo-vič, Zavidoviči, Mramorje 68, Republika BIH; Edvard Rednjak, Šmartinske Cirkovce št. 19 in Mojca Bačovnik, Bevče št. 40.
Smrti: Jakob Knific, roj. 1910, Celje, Stanetova ul.št. 18; Ana Grebenšek, roj. 1910, Kavče št. 43; Matej Franc Stropnik, roj. 1935, Škale št. 91; Ana Jevšnik, roj. 1916, Celje, Stanetova ul.št. 16/b; Stane
GIBANJE PREBIVALSTVA
Zula, roj. 1927, Velenje, Kidričeva c.št. 11.
Upravna enota Žalec
Smrti: Franc Pečnik, star 76 let, upokojenec, Velika Pirešica št. 53, Jožefa Pešec, stara 74 let, gospodinja, Arja vas št. 18; Filip Amon, star 38 let, mehanik, Polzela št. 232; Ivan Jelen, star 46 let, ref. za dok., Prebold, Na zelenici 8; Ivana Iskra, stara 85 let, upokojenka, Breg pri Polzeli št. 138; Neža Jelovšek, stara 86 let, upokojenka, Orova vas št. 3.
Upravna enota Mozirje
Poroke: Roman Kovač, 1971, Rečica ob Paki 5 a in Sonja Ir-mančnik, 1971, Šmartno ob Dreti 38; Miran Enci, 1972, Šmiklavž 33 in Vesna Sušnik, 1978, Podstude-nec 17.
Smrti: Marija Urbane, 1914, Lepa Njiva 32; Avgust Rebič, 1940, Mozirje, Hribernikova ul. 3; Anton Magrič, 1931, Ljubija 106 a; Darko Ipavec, 1975, Solčava 16.
In čelo to, in lica ta, ki v mehki vdanosti
žare,
in smeh, ki seže v dno srca,
le o dobroti govore in v spokojnosti duha,
in srcu, ki za zlo ne ve.
ZAHVALA
Ob nadvse boleči in prezgodnji izgubi ljube žene in mame
ŠTEFKE PLAHUTA
26.12.1944-9.11.1995
se za vso pomoč, podporo, sočutje, darovano cvetje in sveče zahvaljujemo prijateljem, sosedom, vodstvu in sodelavcem iz Vzdrževanja GA, Notranja oprema, sodelavcem iz Varovanja Gorenje Servis, dr. Dragu Kuneju, dr. Jožetu Zupančiču,, gospe Zvonki Sevšek, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za poslovine besede, gospodu duhovniku za opravljen obred, izvajalcu Tišine in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Mož Lojze ter sinova Slavko in Boštjan.
TOVARIŠU STANETU ŽULI V SLOVO
NAJTEŽJE JE SLOVO OD PRIJATELJA
ZDRUŽENA LISTA SOCILANIH DEMOKRATOV VELENJE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, prababice
ANE GREBENŠEK
2.7.1910-8.11.1995
se iskreno zahvaljujemo dr. primariju Alojzu Fijavžu in patronažni službi, gospodu Mihi Valenciju za poslovilni govor in pevcem.
liš
•gff
Enaka zahvala velja gospodu duhovniku za opravljen obred, za nesebično pomoč pa
se še posebej zahvaljujemo Rednakovim, Zdenki z družino in Jerenčevim.
#
Toplo zahvalo izrekamo vsem znancem za darovano cvetje in sveče.
Žalujoči mož Jože, sin Alojz z družino, hčerka Marina z družino.

"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št 23/26-92je 'Naš čas' uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Fotova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolaijev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860. letna naročnina 5200 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: k* i 11IIRIM
in LUMINA	j
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk J Maribor.	■
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
ru
Uradno predali namenu razžveplalno napravo četrtega bloka šoštanjske termoelektrarne
Še v tem tisočletju ekološko neoporečna elektrika
W W'
V prisotnosti slovenskega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja in mnogih avstrijskih in domačih gostov, so konec prejšnjega tedna v šoštanjski Termoelektrarni predali namenu razžveplalno napravo četrtega bloka. Ta naprava redno obratuje že vse od junija letošnjega leta, zdaj pa so na njej sklenili tudi vse potrebne garancijskem meritve.
Gradnja je potekala po načrtih, zgradili so jo v pogodbenih rokih in v predvideni investicijski vrednosti (142 milijonov mark). Z njo so zmanjšali emisije žveplovega dioksida iz tega enegetskega giganta za 38 tispč ton letno, s tem pa tudi uspešno uresničujejo ženevsko konvencijo o skupnem zmanjšanju emisij žeplovega dioksida. Te bodo znašale do izgradnje podobne naprave na petem bloku okoli 50 000 tisoč ton letno, potem pa le še okoli 8 tisoč ton, kar pomeni, da bo obratovala elektrarna ekološko j neoporečno. To naj bi bilo še v tem
tisočletju, saj računajo, da bo gradnja stekla v začetku prihodnjega leta.
Slavnostni govornik ob otvoritvi je bil slovenski gospodarski minister Maks Tajnikar, ki je poudaril pomen šoštanjske Termoelektrarne in velenjskega Premogovnika, ki dajeta Sloveniji tretino potrebne energije in zmanjšujeta relativno visoko energetsko odvisnost naše države. S svojim dosedanjim delovanjem je Termoelektrarna ekološko močno obremenjevala regijo, včasih tudi do kritičnih mej. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti se je po besedah
ministra Tajnikarja vključevalo v to izgradnjo, ki je bila pokrita pretežno iz cene električne energije in republiškega proračuna. Investitorju in vsem, ki so sodelovali pri gradnji, je izrekel pohvalo in med drugim dejal še:
"Slovenija je trdno odločena, da bo pogoj konvencije v celoti izpolnila. V ta namen že potekajo priprave za gradnjo čistilne naprave na petem bloku. Sprejetje Zakon o poroštvu republike Slovenije za najetje posojila. Izveden je mednarodni razpis za izvajalca del in dobavitelja oprema.
V prisotnosti avstrijskih Izvajalcev, našega In avstrijskega ministra ter drugih pomembnih gostov, so čistilno napravo uradno predali namenu.
Zavedamo se, da bo gradnja čistilne naprave petega bloka zahtevnejša tako po velikosti kot po izvedbi. Toda je tako bomo izpolnili pogoje in obveznosti."
Izgradnje čistilne naprave četrtega bloka smo zagotovo najbolj veseli prebivalci Šaleške doline in njene okolice. Že sedaj dihamo čistejši zrak. Od kar
ta obratuje dovoljene koncentracije žveplovega dioksida na merilnih postajah niso bile presežene. Vsi pa seveda upamo, da bo šlo vse po sreči tudi pri gradnji čistilne naprave petega bloka in da bo Termoelektrarna Šoštanj ekološko neoporečna leta 1999.
■ Mira Zakošek, foto VOS

50 let reševalne službe Zdravstvenega doma Velenje
Pol stoletja je minilo od takrat, ko je bila v Zdravstvenem domu Velenje ustanovljena reševalna služba. Častitljivi jubilej so v petek, 10. novembra, v Zdravstvenem domu proslavili s posebno svečanostjo, kjer so še enkrat skupaj, s pomočjo multivizije in z besedami Karla Semeta ter pesmijo Podkrajskih fantov, prehodili 50 let dolgo pot. Marsikaj zanimivega se je zgodilo v teh dolgih letih.
"Reševalna služba se je z vztrajnostjo, ki je zanjo značilna, od samega začetka delovanja pa vse do danes, zelo dobro opremila in zaposlene
povedali ljudje, ki so bili s to službo najtesenje povezani.
Posebno zanimivi so začetki, ki segajo 50 let nazaj. Povzeli bi jih lahko takole: takoj po drugi
Posebno pozornost so Izkazali tudi svojemu najstarejšemu
upokojencu Julijusu Čuježu.
visoko strokovno usposobila. Ves čas pa je gojila primarno poslanstvo svojega poklica, humanost, vrednoto, ki jo znamo še posebej ceniti takrat, ko smo pomoči potrebni," je rekla dr. Nada Hribar in njenim besedam ni kaj dodati.
Začetki pa so bili vse prej kot preprosti. Vredno jih je vsaj na kratko predstaviti. Ker je pisnih virov o delovnaju Reševalne službe v Velenju malo, so organizatorjem svečanosti veliko
svetovni vojni je bila ambulanta v Pesju, prvi zdravnik v njej pa dr. Anton Munda. V Pesju je bila tudi manjša bolnišnica za oskrbo lažje poškodovanih ali bolnih, težje poškodovane pa je bilo treba voziti v bolnišnici Celje ali Slovenj Gradec. Takratno Ministrstvo narodnega zdravja je podprlo Velenje v prizadevanjih po organiziranju reševalnih prevozov, ustanovitev reševalne postaje pa so zaupali Francu Hudo-brezniku, bolničarju iz
Dobitniki priznanj
Tako, kot se spodobi ob tako visokem jubileju reševalne službe, so na svečanosti podelili tudi priznanja.
Prejeli so jih: Julyus Čujež, Jože Lukanc, Jože Šilih, Maijan Žolnir, Maijan Švent, prim.dr. Alojz Fijavž, dr. Ivan Zupane, Kristian Hrastel, Bolnišnica Topolšica, Bolnišnica Slovenj Gradec, Bolnišnica Cejje, Jamska reševalna četa Premogovnika Velenje, Gasilsko društvo Velei\je in Policijska postaja Velenje.
' ~	i? v,,	,„ w	1	« 'Siiv
bolnišnice na Lilijskem griču in referentu za zdravstvo, ki je postal tudi prvi vodja reševalne službe. Proti koncu leta 1945 so iz Ljubljane pripeljali prvi reševalni avto, vojaški avto znamke Austin s štirimi ležišči. Vozili so ga šoferji rudnika ob svojem rednem delu in prostovoljno. Najbolj prizadevni so bili: Oto Švener, Karel Koželj in Julijus Čujež.
Rudi Obu iz Starega Velenja pa je bil spremljevalec, ki je za prevoz poiskal najprej šoferja, potem pa bolnike spremljal tudi v bolnišnico. Sedem let kasneje, leta 1952, se je v reševalni službi zaposlil prvi poklicni voznik, to je bil Mirko Venek, ki je vozil opel blitza, austina pa so namenili gasilcem. Potem pa se je reševalna služba širila, dobivala nove avtomobile in zaposlila še več šoferjev.
Leta 1957je reševalna služba pričela delovati tudi v zdravstvenem domu Šoštanj. Bruno Zverk je delo opravljal kar na svojem domu, kajti zdravstveni dom ni imel ustreznih prostorov. Leta 1963 se je šoštanjska reševalna služba združila z velenjsko in se preselila v nove prostore zdravstvenega doma Velenje.
Taki so bili začetki. Danes je reševalna služba odlično opremljena, v njej še danes delajo ljudje, na katere se lahko vsak vsak trenutek zanesemo, polni so znanja in vneme, da pomagajo. Kjerkoli in kadarkoli. Ali kot je na slovestnosti rekel dr. Pavel Grošelj:
"Tako kot mnogokrat v preteklosti ni bilo lahko reševalcem, jim tudi sedanji čas prinaša neprestane spremembe. Vse pa pomenijo le izziv za preizkus sposobnosti,
kako na čim manj boleč način premagati tudi kakšen manj prijazen dan."
Jože Zapušek, vodja reševalne službe, se je zahvalil vsem, preveč bi jih bilo, da bi jih lahko našteli, ki so v vseh teh petdesetih letih dodajali kamenčke, da je danes velen-
Ti danes skrbijo za čim hitrejši In kar najbolj varen prevoz.
jska reševalna služba lahko ena najbolje opremljenih in najboljših v Sloveniji.
Milena Krstič - Planine Stane Vovk
6. Martinov praznik v Šmartnem ob Paki


t. K V, '4 K K V, % V. ?/. Vi K & V
Zadovoljni obiskovalci, organizatorji pa...
Čeprav je v zadnjih dneh pred prireditvijo organiza-torje 6. Martinovega praznika - člane turističnega društva iz Šmartnega ob Paki - "zagrabila" nervoza, se je vse dobro izteklo. Trudili so se, da bi spreminjanje mošta v vino prvič v samostojni občini Šmartno ob Paki obeležili kot se šika in najbrž njihov trud ni bil zaman. Seveda se sami še kako dobro zavedajo, da se da vsaka stvar narediti še boljša, toda v danih možnostih bi kaj več težko. Ne moremo zapisati, da se je na posameznih prireditvah trlo ljudi. Da pa se je prireditev prijela, pa najbrž zagotovo drži. Ocene obiskovalcev so bile v večini spodbudne, organizatorji pa bodo svoje povedali takrat, ko bodo potegnili črto pod štiridnevno praznovanje.
Tako kot na vseh dosedanjih, so tudi na tokratnem prazniku povezali zgodovino, kulturo, etnografijo in zabavo v splet prireditev, ki so se zvrstile od četrtka do nedelje, minuli teden. Zagotovo je našel vsak kaj primernega
zase, bodisi na četrtkovi kulturni prireditvi v dvorani šmarškega kulturnega doma, na strokovnem predavanju v prostorih domačega gasilskega doma dan kasneje, ali v
so zaključili v nedeljo s prikazom starih običajev ter čudovitim koncertom citrarja Mihe Dolžana ter pevke Jožice Kališnik v farni cerkvi. « Ljudsko izročilo pravi, da je
soboto na sicer bolj skromnem sejmu domače obrti, pa zato bolj žihavnem nastopu Irene Vrčkovnik ter Strašnih Jožetov. Omeniti velja še dogajanje v osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki, kjer so mladi ustvarjali v likovnih delavnicah ter razstavo članov Društva Šaleških likovnikov. Martinov praznik pa
bil Martinov praznik v Šmartem ob Paki že pred prvo svetovno vojno nekaj takšnega kot so danes sejmi po Sloveniji. Temu izročilu se gotovo šmarški turistični delavci ne bodo izneverili, ampak se mu bodo poskušali čimbolj približati.
■ (tp)