književna poročila.
Književna poročila.
Die Verfassung der oesterreichischen Strafgerichte und das Laienrich-tertum. Von Dr. M et ho d Dolenc (Graz).
Pod tem zaglavjem je naš znani pisatelj objavil v II. zvezku zbirke »Geschworenengerichte und Schöffengerichte«, ki jo izdajata Mittermaier in Liepmann (C. Winter, Heidelberg), velezanimivo razpravo, ki je izšla v nekoliko odtisih posebej, knjiga večjega formata, 135 strani obsežna. Glede na reformo kazenskopravdnega reda, ki se pripravlja v Nemčiji, in glede na »prednačrte k zakonom za premembo kazenskopravdnega prava«, katere je znana komisija našega pravosodnega ministrstva v novembru 1909 bila na svetlo dala, odločil se je gospod okrajni sodnik dr. Dolenc za to delo, katero naj po njegovih uvodnih besedah pokaže, kakšno mesto se je odkazalo sodniku-lajiku v organizaciji avstrijskega kazenskega sodstva in kakšno mnenje da vlada sedaj pri nas o sodnikih-lajikih. V ta namen in osobito, ker je delo namenjeno v prvi vrsti pravniškim krogom v Nemčiji, razlaga pisatelj »občni milieu« kazenskih sodišč avstrijskih ter njih pomoč-
350
Književna poročila.
nikov in sicer v naslednjih oddelkih: Zgodovinski ogled (porot). — Organizacija kazenskih sodišč. — Sodnik po p okli cu (njegove študije, njegova karijera, plača, njegovo delo, službeni in socijalni položaj). — Sodnik-lajik, vzlasti porotnik (kdo je pozvan, porotna razprava, porotniški izrek, tiskovna porota, vrednost). — Pomožni organi kazenskega sodstva (obtožitelj, drž. pravdništvo, generalna prokuratura; zagovornik, odvetnik). — Težnje po reformah: A. glede odvetništva B. glede sodnikov po poklicu in državnopravdnih uradnikov; načrti zakonov: o imenovanju in kvalifikaciji sodnikov, o premembi predpisov za dopust, o premembi statuta za vrhovno sodišče, o premembi zakona zastran sindi-katnega jamstva, o reformi sodniške pripravljalne službe; predlogi za zboljšanje gmotnega položaja sodnikov, predlogi zastran kazenskih, osobito preiskovalnih sodnikov, končno zastran državnih pravdnikov; C. glede sodnikov-lajikov in sicer pri tiskovnih deliktih, v kazenskosodni ustavi sploh s premembo ali odstranitvijo porot. — Najnovejši nasvet zapre-membo sodne organizacije (načrt komisije iz novemkra 1909).
Navedli smo to vsebino po naslovih, da se vidi, kako vsestransko pripravlja pisatelj svoje čitatelje za razumevanje glavnega vprašanja. Posamezni oddelki so pa obravnani tako, da se jih lahko skoraj vse smatra za samostojne in to temeljite razprave. Oddelek IV. n. pr., ki predočuje sodnika po poklicu v njegovih uradnih, gmotnih in socijalnih odnošajih, je sestavek svoje posebne vrste. Prav tako tudi oddelek o zagovorništvu, v katerem je skoraj popolna slika odvetništva. Sploh kažejo vsi oddelki stremljenje gospoda pisatelja, da se dotični predmet z vsemi vprašanji, če tudi na kratko, docela pojasni, bodisi po zgodovinskem razvoju, bodisi po danem položaju. V obojem pogledu nudi celo delo več kot obilo instruktiv-nega gradiva tako za pravnika, kakor tudi za lajika. Dasi pa se giblje venomer na znanstveni višini, vendar ni niti eden hip zgol statistično ali celo suhoparno. Gospod okr. sodnik dr. Dolenc je že dovolj dokazal, da razpolaga, kakor malokdo, z živahno besedo v govoru in pisavi. Po živahnem zlogu, ki čitatelja ne utrudi, odlikuje se tudi to njegovo najnovejše strokovno delo. Vse, kar je tozadevne literature in drugih virov, je pisatelj tu zbral in uporabil, toda na veleprikupljiv način. Ni kompilator, temveč skoraj vsaka stran njegove razprave kaže, da gre tu za studijo, koje končni sad je — lastno mnenje. To se uveljavlja tupatam v polemičnem tonu, kar pa delu ni na kvar, temveč se prav dobro poda. Uverjeni smo, da bo povsemtem to delo tudi v Nemčiji napravilo najboljši vtis in doneslo gospodu pisatelju zasluženo priznanje. Žal, da ni izšlo v takšni obliki, kakor treba za večje razširjenje tudi v pravniških krogih. Našim čitateljem so sicer že znani nazori gospoda pisatelja o sodniku-lajiku v kazenskem pravosodstvu iz njegovega predavanja v društvu »Pravniku«, ki je bilo tudi v bistvu priobčeno v našem listu, vendar pa bi jih gotovo zanimala druga poglavja sedaj izdanega, celega dela. Utegnemo jim ustreči s priob-čenjem kakega poglavja v našem listu. Gospodu pisatelju pa naše iskrene čestitke! X.