C^NA 150 din - Leto XL - Št. 40 Kranj, torek, 26. maja 1987 M»IMGLAS m GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO recanje rvoborcev škofje Loka, 26. maja - ^^^srtta-ja povabilo občinskega Part^9pr0aTam I prvoborci \z škofjeloške ^l"e'J^Ts £m««J-9a letošnjega srečanja hrtesno PJ££^ * seJš stvom. saj si bodo ogledal, »oškoj^JSij 0 kme-Predstavniki kmetijske Zadruge ^^^Q^eniku tijski problematiki, po polozrtv* y^^^via vDolenji vasi pa bodo ob«W» ^% * tmeč-Oebeljaka na Jarčjem brdu, ki se uitvar,« » ^rn turizmom. stran 7 Pogojna kazen ga ni spametovala stran 3 Zastavi ne floride prihodnje leto Vpis obveznic je bil še boljši, kot so pričakovali, čeprav so obresti le 25-odstotne. Je plačnike privabila loterija? Pridejo v Kranj vojaki športniki Hit IVI reje, močneje, višje Kr ^"es i^'ma'a — ^a športno prvenstvo Ljubljanskega ar-totrj se K m°čJa< ki bo letos spet v Kranju, je vse pripravljeno. Že j*kin0v .? v Kranju zbralo skoraj tisoč vojakov in starešin, ki bodo K ^ika ]\jZa ek'F>e Graničar, Kranj, Ljubljana, Maribor, Postojna in tek ° mesto. V četrtek bo že prvi tekmovalni dan. Vojaki ^anip u10^^ v vojaškem mnogoboju, ki obsega plezanje po vrvi, jjolgj .* bpmbe v cilj, premagovanje pešadijskih ovir na 240 metrov ■ PUva^' S^0^ v daljino in kros na 2000 metrov, v streljanju, atleti-[>ir v apj^. rokometu, odbojki in košarki. Na sporedu bo tudi tur-'skra g em nogometu, vendar za moštva delovnih organizacij IBI, teljs^0ava- Merkur, Planika in Tekstilindus, ki so prevzele pokrovi-V 'e*nern e^^Pami- Prvenstvo bo v kranjski vojašnici, na stadionu, ^e^a si "azenu ter na strelišču v Struževem in Crngrobu. Otvori-v°rko or?Vesnos^ se ^° zacela v četrtek ob pol šestih popoldne s po-$top j mesta do stadiona, kjer bo kulturni program, telovadni na-jto.!Ua- sk>vesna otvoritev. Tekmovanje bo končano v nedeljo, d Drv' mec^ sedmo in pol osmo zvečer na kranjskem stadionu, kv, er»stvom bo še kopica drugih kulturnih in družabnih priredi-?rSani2° v. k.ranJskem Domu JLA kot po krajevnih skupnostih. Pri ektivi ?n izvedbi prvenstva sodelujejo tudi kranjski športni ko- r'iS?^.mki in organizatorji. Prvenstvo bo odprl in zaprl koman-*°*ar v■ anskega armadnega območja generalpodpolkovnik Sve-*kipa^ l^J'ć. Ob tokratnem prvenstvu je treba poudariti, da bodo v piem v 2e Preskušeni športniki kot tudi vojaki, ki so šele med služe-*Ht. 0^aškega rtfka spoznali, da jih zanima šport in imajo zanj ta- J. Košniek 'smejem opreme in sredstev CZ Vsejugoslovansko strokovno srečanje Moratorij za jedrske elektrarne Problemska konferenca z naslovom Ekologija, energija, varčevanje se je začela danes v slovenski skupščini. Pripravila jo je republiška konferenca SZDL; priprave so bile dobre, razprava široka. Ljudje so povedali, kaj mislijo in kaj žele, da se spremeni. Spontanost je bila združena z družbeno pobudo, zato so pričakovanja, kaj bo prinesla problemska konferenca, upravičeno velika. Razpravo je prežemalo stališče, da je naše okolje preobremenjeno, da razmere zahtevajo takojšnje ukrepanje, drugačno obnašanje, drugačen gospodarski koncept. Podporo je dobila meh- ka različica, za katero se zavzema največ Slovencev. Idealna bi bila torej ničelna rast porabe energije, ki ni izvirni slovenski koncept, saj ga uporabljajo vse sodobne družbe. V svetu energetsko vprašanje nikakor še ni rešeno. Trenutno zatišje nas ne sme uspavati, energetski problemi se lahko kaj kmalu zaoštre. Energetska siromašnost in že preobremenjeno okolje narekujeta, da je to za Slovenijo edina prava pot. Če ne bomo krenili po njej, bomo še bolj zaostali na meji, kjer se stikata razviti in nerazviti svet, in inovacijska družba bo še naprej le želja. Če torej ni dileme, kakšna je naša razvojna pot, pa se zastavlja vprašanje, kako hitro lahko krenemo po njej. Ne gre le za odločitev, temveč tudi za breme, ki smo si ga v minulih letih naložili z grmado tujih dolgov. Mladi so brezkompromisni, zahtevajo zaprtje velikih porabnikov energije, ki so hkrati tudi veliki onesnaževalci okolja, tovarne dušika Ruše, tovarne aluminija Kidričevo, jeseniške železarne pa rudnika urana Žirovski vrh; zahtevajo moratorij za jedrske elektrarne, saj si brez njih ni moč predstavljati kvalitetnega življenja. Odgovori na te zahteve niso preprosti, čez noč zahteve bržkone niso uresničljive. Prav jedrske elektrarne so bile vseskozi v konici razprave. Na problemski konferenci naj bi odgovor dobila zahteva po moratoriju za njihovo gradnjo, znanost pa naj bi medtem razvijala naprej, dokler odgovori o uporabi jedrske energije ne bodo jasni, kakor tudi odgovori o drugačnih virih energije. Bo torej moratorij za jedrske elektrarne preskusni kamen za mehko različico razvoja, ki danes res ni preveč stvarna? Toda to še ne pomeni, da ne more biti naš cilj. M. Volčjak 2S. 2fi XI'TV^aja - Danes se za-JHia .jugoslovanska speciali-PtMi* n Predvsem strokovna ^stevV*15'.se^em 0Preme civilne zaščite. Na Cev°d^luJe Prek 560razsta-• °d tega osem iz tujine. IS£!en za letošnjo 15.,edino h vsest prireditev v Jugoslaviji Jpodr -nski prikaz dosežkov civiu°C-'u opreme in sredstev S^lno zaščito. ^cialiSeiem je kot strokovno W* vSpIrana prireditev name-k ^ to predvsem Pa ljudem, %ih Področje skrbijo v kra- f^iza Upnostih in delovnih vfClJah. Da bi omogočili iV.cim L^lcev večjemu številu obi-so se prireditelji odlo- čili, da je za šolsko mladino vstop brezplačen, organizirane skupine iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in gasilskih društev pa imajo 50-odstotni popust. V okviru sejma, ki bo trajal do 30. maja, bo tudi več spremliajo-čih prireditev. Najpomembnejša bosta seminarja Aktualna vprašanja ureditve prostora za zaščito pred vojnim dejstvovanjem in mirnodobnimi nesrečami terOd-krivanje in spremljanje nevarnosti za prebivalstvo in materialne dobrine. Dvakrat, jutri, v sredo, in v petek popoldne pa bo na prireditvenem prostoru tudi praktična gasilska vaja. A. Ž. Svet ceni le kakovost _ Verigi Mercedesovo priznanje Lesce, 22. maju - Primanje, ki ga je pred nedavnim prejeto leska Verigo od svetovno znanega prozvujalca avtomobilov, Mercedesa iz Zvezne republike Nemčije, nekoliko izboljšuje sicer w»\rn* V^"^00' podobo jugoslovanskih izvoznikov. Veriga je lani prodala Mercedesu skoraj polovico prizvodnje snežnih verig, 35 tisoč parov, ms tem »pokrila« sedem odstotkov zahodnonemškega trga. Med vsemi proizvajalci snežnih verig, ki so se lani pojavljali na trgu ZRN. je imela najmanj reklamacij. Ko so avtomobilski strokovnjaki iz uredništva najbolj poznane zahodnonemške avtorevlje preskušali šestnajst verig mzhčnih proizvajalcev), je dve od štirih diplom dobila Veriga, ki je lani za snežne verige iztržila na jugoslovanskem trgu 30 do 35 mark, na zahodnonem-4kem ua 45 do 50. Pri izvozu v Zvezno republiko Nemčijo ni zamudila niti enega dobavnega roka. Prizanje, srebrno plaketo Mercedesa, sta dobila tudi tehnični in glavni direktor Verige, Vinko Marzldovšek in Pavel Noč, ki je tudi dejal, da v Verigi že razndlljajo o razširitvi sodelovanja z Mercedesom in o najetju 1FC posojila. ^ ^ lotnik Najboljši slovenski jadralci v Lescah Do nedelje bo trajalo v Lescah slovensko prvenstvo v jadralnem letenju in mednarodno tekmovanje za pokal Elana. Tekmuje 34 pilotov iz vseh slovenskih klubov. Vreme jadralcem ni pretirano naklonjeno, saj se jih je moralo v dveh tekmovalnih dneh kar precej zateči k prisilnemu pristanku. Dosedanji razplet prvenstva je pričakovan: vodi Šimenc pred Thalerjem, Kolaričem in Pristavcem. Na sliki: letala pred prvim startom v petek. Več o prvenstvu in jadralnem letenju na športni strani. (J. K.) — Foto: F. Perdan S Centralni komite ZKS bo jutri razpravljal o kmetijstvu____ Zemljo še naprej delimo Ljubljana, 24. maja — Centralni komite Zveze komunistov Slovenije bo na jutrišnji seji razpravljal o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu. Kmetijstvo prihaja na dnevni red v pravem času, saj je — še zlasti v Sloveniji prevladujoča živinoreja — v težavnem položaju in tudi sicer pred vrsto nerešenih razvojnih vprašanj. Zadnji »skok« cen mleka in mesa je v primerjavi s podražitvami gnojil, krmil, kmetijskih strojev, škropiv in drugega kot milni mehurček, ki bo le ublažil cenovna neskladja, ne bo pa jih odpravil. Tudi komunisti ugotavljajo, da je zdajšnja cenovna politika neprimerna — cene surovin in reprodukcijskega materiala se oblikujejo prosto, cene mesa, mleka in nekaterih drugih živil pa določa zvezna vlada, ki s tem breme inflacije in stabilizacije prelaga le na ramena končnih »proizvajalcev«, kmetov in kmetijskih posestev. Še bolj kot trenutni položaj v kmetijstvu zbuja skrb nespo-štovanje nekaterih, že pred leti (in desetletji) sprejetih družbenih usmeritev. Vse manj je kmetov, ki se kmetovanju posvečajo poklicno, strokovno, prek celega dne. Pred osemnajstimi leti je bilo, na primer, v Sloveniji 80 tisoč (45 odstotkov) »čistih« kmetov, pred šestimi leti le še 21.600 (11 odstotkov). Čeprav so naše kmetije v povprečju premajhne za donosno kmetovanje, se kmetijska zemlja še naprej drobi in precej prehaja v roke nekmetov, ki vidijo v zemlji le lastnino in dobro vložen denar. Delež kmetijstva v naložbah je zadnja leta zelo upadel in je že dosegel kritično mejo, ob kateri se zastavlja vprašanje, ali smo se v razmerah, ko s hektarskimi pridelki pšenice, koruze, krompirja in drugih kmetijskih pridelkov še vedno zaostajamo 30 do 50 odstotkov za sosedo Avstrijo, odločili za sto-picanje na mestu ali celo za nazadovanje. C. Zaplotnik • protipožarna zaščita • medicinska in kemijska zaščita • transportna sredstva • telekomunikacijski sistemi • signalizacija • vsakodnevne demonstracije ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ©@miSSfcJJ©IEI!GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK. 26. MAJAJ!!7 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Povprečen turistični obisk Ljubljana — Na slovenski obali je trenutno okrog 6000 gostov, od tega skoraj 5000 tujih, kar je približno toliko kot lani v enakem obdobju. Vendar so hoteli in zasebne sobe slabše zasedene. Glavna vzroka sta slabo vreme in manj uspešna prodaja našega turizma v tujini. Na obali tudi pravijo, da utegne biti junij boljši, prav tako pa tudi glavna sezona, vendar bo lansko zasedenost težko doseči. sposojeno Vrnili elektriko Beograd — Tujini smo vrnili skoraj milijardo kilovatnih ur električnega toka, je povedala zvezna dispečerska služba. Spomladansko deževje je zboljšalo elektroenergetski položaj. Gladine rek in jezer so visoke. Vodne elektrarne so delale s polno močjo, termoelektrarne pa so bile v za ta čas v običajnem remontu. Poraba elektrike se je zmanjšala, tako da ni pričakovati večjih težav pri preskrbi z elektriko. Stanovanja za zaposlene pri obrtnikih Kranj, 25. maja — V četrtek minuli teden bi se bila morala na ustanovni seji sestati skupščina stanovanjskega sklada delavcev v samostojnem osebnem delu v občini. Vendar pa skupščina ni zasedala, ker sta se od osmih delegatov oziroma obrtnikov seje udeležila le dva. Sklepčen pa je bil tisti del skupščine, ki ga sestavljajo delegati oziroma zaposleni pri obrtnikih. Zato je za ta teden spet sklicana ustanovna seja skupščine. Glede reševanja stanovanjskih vprašanj zaposlenih pri obrtnikih vlada v Sloveniji precejšnja zmeda, je povedal strokovni deiavec pri samoupravni stanovanjski skupnosti v Kranju. Način, kako bi ta vprašanja v prihodnje urejali v občini in kot ga predlaga osnovna organizacija sindikata delavcev na področju samostojnega osebnega dela, je zato vreden pohvale. Že lani se je namreč v občini precej obrtnikov odločilo, da združujejo 4 od-s otke od bruto osebnih dohodkov zasebnih obratovalnic za reševanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih. S tem so delavci, zaposleni pri obrtnikih, na tem področju izenačeni z delavci v združe-r em delu. Na podlagi tovrstnega združevanja bo letos v skladu na voljo 130 milijonov dinarjev, do konca junija, ko naj bi objavili tudi i azpis za dodelitev sredstev, pa okrog 80 milijonov dinarjev. A. Ž. Razmišljanja o kabelski televiziji Kranj, 25. maja — Zaradi številnih, vse pogostejših vprašanj ljudi in krajevnih skupnosti glede možnosti za razvoj kabelske in satelitske televizije so minuli teden imenovali iniciativni odbor, ki bo zbral vse potrebne podatke in pripravil tudi program. Že na prvem sestanku, ki so se ga razen predstavnikov občinske konference SZDL, izvršnega sveta, komiteja za urbanizem in Indoka udeležili tudi predstavniki RTV Ljubljana, so ugotovili, da je v občini precejšnje zanimanje za kabelsko oziroma satelitsko televizijo. Sklenili so, da je prav, če takoj zberejo vse potrebne podatke in se potem opredelijo za program oziroma razvoj. Po mnenju iniciativnega odbora bo akcija najbrž potekala v okviru socialistične zveze. Vsi so se strinjali, da je treba najprej za celotno občino opraviti meritve in izdelati idejni projekt. Po mnenju predstavnikov RTV pa je to tudi edina prava pot za program in tudi za kasnejšo postopno gradnjo sistema kabelske televizije. V dosedanjih poskusih v Sloveniji se je namreč že pokazalo, da nastajajo različne rešitve in sistemi, ki jih bo kasneje težko povezati in poenotiti v celovit sistem. Kranj pa naj bi si s takšnim pristopom omogočil postopno dograjevanje sistema in tudi razvoja lokalne televizije. ^ 2 Čestitka Francetu Perdanu Franc Perdan, naš fotoreporter, je prejel Tomšičevo nagrado za življenjsko delo. Ob zasluženem visokem priznanju Društva novinarjev Slovenije je prejel številne čestitke. Iz Beograda je prišla naslednja: »Nagrada je prišla v prave roke, zaslužena je z delom in za zasluženo priznanje iskrene čestitke. Želim še veliko delovne ustvarjalnosti. Podpis: Marjan Rožič, predsednik skupščine SFRJ.« Zahvala Vsem, ki ste mi ob prejemu Tomšičeve nagrade za življenjsko delo v novinarstvu pismeno ali ustno čestitali, se najiskreneje zahvaljujem za čestitke. Franc Perdan Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča_ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Le a Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, '.a dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, nali oglasi in naročnina 27-960. asopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 21-1/72. Naročnina za L polletje 1987 je 4.500 din Po krivici izgubljen ugled programa srednje zdravstvene usmeritve_ Odskočna deska tudi za bodoče zdravnike Jesenice, 22. maja — Lani prenovljenemu programu družboslovja in jezikoslovja bodo septembra sledili še prenovljeni programi večine drugih srednješolskih usmeritev. Tudi program zdravstvenega varstva bo nov, čeprav ne gre za velike spremembe, ampak predvsem za premike ur strokovnih predmetov iz enega v drugi letnik ter za uvedbo stroke tudi že v prvi letnik. Ravno tako ne bo več vstopnica v tretji letnik vsaj trojka iz slovenskega jezika, kemije in matematike. Program zdravstvene usmeritve že zdaj ni bil slab, vsekakor pa dosti boljši kot pred uvedbo usmerjenega izobraževanja, ko je bil ozko strokoven, s premalo splošnih znanj. Učenci so lahko napredovali le v stroki (na višji zdravstveni šoli), in še to ne na medicinski fakulteti. Z usmerjenim izobraževanjem jim je pot navzgor brez diferencialnih izpitov odprta v številna študijska področja, na primer biologijo, veterinarstvo, organizacijo dela, fiziko, kemijo, farmacijo, psihologijo, angleščino, nemščino, slovenski jezik, na medicinsko fakulteto, fakulteto za telesno kulturo, višjo šolo za socialne in za zdravstvene delavce ter na višjo upravno šolo, medtem ko bodo po prenovljenem programu lahko nadaljevali študij še na pravni fakulteti in študirali agronomijo, živinorejo, živilsko tehno-logjo, gozdarstvo. Prva leta usmerjenega izobraževanja je jeseniška zdravstvena usmeritev vpisala zelo dobre učence, saj je šola odskočna deska tudi za bodoče medicince, zdravnike. Sprejemni izpiti za medicinsko fakulteto, ki ga do- slej ni uspešno opravil samo en jeseniški učenec, so iz programa zdravstvene in ne naravoslovno—matematične usmeritve. Kljub temu pa se je v slovenski javnosti nenadoma začela krivična "gonja" proti programu zdravstva, češ da je naravoslovno — matematična usmeritev, ki ima več matematike, boljša predpriprava za medicinsko fakulteto. Nezaupanje v program zdravstva je kljub uspešnosti prve generacije ostalo. V šolo zdaj prihajajo slabši učenci, kar potegne za seboj znižanje kriterija zahtevnosti, znanja, neuspehe absolventov pri sprejemnih izpitih na fakulteti; tako šola po krivici resnično postane manj ugledna. Potrebe po zdravstvenih delavcih so velike. Klinični center, na primer, ponuja četrtošolcem delo in stanovanje, analiza potreb jeseniške bolnišnice kaže veliko pomanjkanje čez štiri leta. Kljub temu pa prav jeseniška bolnišnica ne skrbi dovolj za svoj podrastek, ugotavlja vodja šolske enote Magda Cundrič. Od 55 učencev, kolikor jih bo letos končalo srednjo zdravstve- Senčne plati proizvodnega dela Vinjeni delavci šolarjem slab zgled Kranj,maja — V letih,kar je usmerjeno izobraževanje kot novost pripeljalo tudi proizvodno delo učencev v prvih letnikih in delovno prakso v drugih, so se že dodobra izkristalizirale sončne in senčne plati tega neposrednega soočenja srednješolcev z delom in delavci. Izkušnje so različne. Organizacijske niti med šolami, ki so učencem dolžne preskrbeti »delovno mesto«, in združenim delom, so stkane. Predvsem strokovne, tehniško naravnane šole nimajo posebnih težav, kam z učenci na proizvodno delo ali delovno prakso. Niti približno tako uspešno pa ni (bilo) dogovarjanje med družboslovnimi šolami in združenim delom. Medtem ko so te šole za proizvodno delo učencem še nekako utrle poti, pa so jim le z ogromnim trudom preskrbele mesta za 14 —dnevno delovno prakso, ki naj bi bila uvod, srečanje z bodočim delom učencev po končani šoli. Delovni kolektivi za te učence bodisi zares ali le za izgovor niso našli dela,ne mentorjev, ki bi se z njimi ukvarjali, jih učili. Tako so bile družboslovne šole s tem šolskim letom prve in edine, ki so delovno prakso učencev preprosto ukinile in jo nadomestile z različnimi tečaji, največkrat strojepisnimi, v svojih učilnicah. Zdaj se nekaj podobnega sliši tudi za proizvodno delo, in to menda za vse usmeritve, ne le družboslovno. Vzroki morebitne odločitve so tako v združenem delu, ki največkrat zatrjuje, da nima primernega dela za 15 —letno mladež: ne fizično pretežko, ne nevarno, ne zdravju škodljivo. Za ukinitev proizvodnega dela pa se ogrevajo tudi pedagogi. Jeseniški družboslovci, na primer, navržejo kar nekaj dokazov »proti«, ki jih opažajo v dnevnikih učencev po opravljenem proizvodnem delu. Učenci pišejo, kako malo, slabo, površno se v nekaterih kolektivih dela, kako delavci prihajajo vinjeni, prinašajo pijačo na delo in podobno. Take izkušnje na učence gotovo ne vplivajo dobro in taki delavci so šolarjem, tudi bodočim delavcem, slab zgled. Kljub temu pa bi bilo škoda kar tako opustiti proizvodno delo, kloniti pred senčnimi platmi. Treba bi bilo najprej zagotoviti res dobre razmere za proizvodno delo, to je primerno delo in mentorje, in šele nato tehtati za ali proti. Iz kranjske Save, na primer, kjer imajo zelo dobro organiziran lasten izobraževalni center in mentorje, učenci prihajajo z dobrimi vtisi. Sava gotovo ni edina. Svojo vlogo v izobraževalnem procesu morajo tovarne pač resno vzeti in potem do slik nereda, nediscipline, nedelavnosti v dnevnikih učencev ne bo več prihajalo. Navsezadnje je proizvodno delo dobro že zato, da učenci vidijo, kako trdo in enolično se za stroji služi vsakdanji kruh in da niso največji reveži, če se morajo učiti iz knjig za bodoče, bolj ustvarjalno delo. H. Jelovčan no usmeritev na Jesenicah, se jih bo le trinajst takoj zaposlilo, vsi drugi pa bodo študirali, največ za terapevte. Septembra bo šola sprejela za en oddelek učencev prvega Imetnika. Vpisanih je 32. Prijav ne sprejma več. Če se za hip ozremo še na "materialne" razmere šole, potem res ne moremo mirne duše mimo velike prostorske stiske, saj so učenci razkropljeni kar na štirih lokacijah. Splošne predmete imajo v "gimnaziji" in delno v stavbi Žica, za strokovne predmete, nego in podobne vsebine imajo kabinete opremljene nad obratom družbene prehrane, prakso opravljajo v bolnišnici, telovadbo pa imajo včasih celo v Partizanu. Nemogoče je urnik tako sestaviti, da bi se ognili preseljevanju. Zaradi "dirkanja" se pouk skoraj vsak dan zavleče za eno uro, predvsem na škodo interesnih dejavnosti. H. Jelovčan Borci V. prekomorske brigade____ Srečanje bo 6. junija v Krškem Kranj, 22. maja - Pete prekomorska brigada .Ivana Turšiča—Iztoka, ki je bila formirana v Bariju v Italiji od koder je proti koncu leta 1944 stopila na jugoslovanska tla in sodelovala pri osvoboditvi Jugoslavije, je štela nad 1000 borcev, od katerih jih je bilo največ z Gorenjske in Štajerske. Borci briga* imajo vsako leto srečanje-Letošnje srečanje bo v nedelo, 6. junija, v Krškem. G°' renjski pododbor poziva borke in borce, da se srečaj udeleže. Potovali bodo z vlakom, ki odpelje ob petih zju' ustavi v V LJU' traj z Jesenic in se Radovljici in Kranju.^. ^ bljani bo treba prestopiti vlak, ki odpelje proti Krške1" ob.pol sedmih. Prevoz vsak sam, za jedačo in p»j— Pa bo poskrbljeno. Sprejo0 borcev bo ob devetih na lezniški postaji Krško, od«0' der bodo v Dovorki odšli na prireditveni "prostor. Tu °° ob 10. uri proslava. .1. K- Nekatere delovne organizacije iz radovlj^ občine še niso sprejele razvojnih načrtov^ V prihodnost brez (jasnih) načrtov Radovljica, 22. maja — Le kako naj si razlagamo, da ra organizacija združenega dela v radovljiški občini l^uj*' drugje na Gorenjskem) še vedno nima dolgoročnega in s ^ ročnega razvojnega načrta, čeprav je minilo že eno leto W* g |e kaj mesecev sedanjega srednjeročnega obdobja? Je ra vjtfl', malomarnost, neresnost ali spoznanje, da je v nestanci družbenih in gospodarskih razmerah, ko se zakoni, P eiTi' zunanjetrgovinski režim, delitvena razmerja in nja kot vreme, zelo težko ali skorajda nemogoče stvarno ^$ vati dejavnosti, obseg proizvodnje in prodaje na tuje, n rezultate, naložbe, zaposlovanje ... m a laV^ tje Bohinj, Kovinska de» ^ Bled, Murka Lesce, hotel* p$ pas Bled in Grajski dvor. u goveznica Radovljica, >>? j0v«. da Radovljica, Alpdom Vf^i ca, Planum - smučarski ^ Kobla in posamezni AlP® tozdi; dolgoročnega nacrt Plamen Kropa, V eni od delovnih organizacij, ki še ni sprejela razvojnega načrta, so pikro pripomnili, češ zakaj bi delali nov načrt, ko pa prejšnjega nismo uresničili niti polovično. Naj bo tako ali drugače: organizacije združenega dela so po zakonu o družbenem planiranju dolžne pripraviti razvojne načrte. Radovljiški izvršni svet je na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja že oktobra lani opozoril 30 gospodarskih in 20 negospodarskih organizacij, naj do konca leta pripravijo načrte. Opozorilo ni kaj dosti zaleglo, zato je izvršni svet na zadnji seji sklenil, da morajo organizacije pripraviti načrte do oddaje polletnih periodičnih računov; v nasprotnem primeru pa bo posegel po drugačnih ukrepih, kot so opozorila. Po podatkih komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo so med gospodarskimi delovnimi organizacijami brez srednjeročnega načrta Gozdarska kmetijska zadruga Srednja vas, LIP Bled, Vezenine Bled, Kmetijska zadruga Bled, Gradbeno podje- majo Plamen rvrop«, j S; tovarna Podnart, LIP Ble gl/ kno Zapuže, Vezenine j Gozdno gospodarstvo ^goJii* petourova tozda Hoteli »A in Žičnice Vogel, Murka ^ blejski hoteli Golf, Park i" fJi pas ter Planum - sTti„0i^ center Kobla. Med neg?«^ skimi organizacijami Ti^s°.0s^ii jeli srednjeročnega načrta- 4 vni šoli Radovljica in G°XK$ dovljiška glasbena šola-radovljiške občine, knW^ Antona Tomaža Linharta vljica, zdravstveni domov1.^/ vljica, Bled in Bohinj, ^sXQ\/. čna bolnica Begunje, ^z.fi,jJ, varstveni zavod RadovlJ£V vod Matevža Langusa gorica in dom dr. Janka *^ kS' C. Zapl>' Ob prazniku so najboljšim mladincem podelili priznanja, srebrne znake. Radovljiški mladinci so jih prejeli na slovesnosti v Krpi-nu. Foto: V. Stanovnik Zlati in srebrni znaki najboljšim mladincem Predsedstvo republiške konference ZSMS se je tudi j bolično oddolžilo prizadevnim posameznikom, osnovnim °rf.n^1 jam ZSMS in društvom za njihove napore in uspehe v mladi ^ ganizaciji. Z Gorenjske so zlate znake ZSMS prejeli: Anton M Jesenic, Raj ko Simič in Vine Bešter iz Kranja, Majda Strel i Jlj in Franci I\ingaršek iz Tržiča. Zlati znak mentorja pa je ^ Vanda Gerlica iz Kranja. Tudi občinske konference so s srebrnim znakom nagrad 4 boljše mladince in tiste, ki uspešno delajo z mladimi. V Kranj\u\ Igor Šiler, Karel Piškur, Tone Trebar, Zvone Zavrl, Boris^1 Suzana Devva, Teodor Žepič, Iztok Basaj, Klemen Bavdek, ^e\0\ Vasic, OO ZSMS Kokra, Andreja Pisovec, Lea Žumer in P.3^!!"! ren. Na Jesenicah so bili nagrajeni: Senad Vojnikovič, Marja Toni Čebulj in krajevni odbor ZB NOV z Javornika. V Kad0*./ priznanja dobili: Dare Pogačnik, Suljo Mehanovič, Matjaž Igor Čeh, OO ZSMS Stara Fužina in Ludvik Kerčmar. ^ S srebrnimi znaki so v Tržiču nagradili Karmen Noč, Speinerja, Zdeneta Grdiča, Janeza Hodka in Nado Banovič-nagrado je prejela Dominika Šmitek iz OŠ heroja Bračiča- A V. Stan°v .3. STRAN Vpis obve znic za gradnjo nove tovarne presegel pričakovanja Zastavine floride oktobra prihodnje leto UUs . zbijana, 22. maja — Razstava avtomobilov, ki so jo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprli ob startu rallvja Satur-dah'J6 p predvsem paša za oči. Največ jih je bilo uprtih v najnovejši domači avtomobil — v Zastavino florido, ki jo bodo po bese-t0 n r" Rodoljuba Miciča, predsednika poslovodnega odbora Zavodov Crvene zastave, začeli redno izdelovati oktobra prihodnje le-jey y Zvpj novega avtomobila jih je veljal 50 milijonov dolarjev, naložba v proizvodne zmogljivosti bo znašala 300 milijonov dolar-^^*niniivo je, da je vpis obveznic doživel pri ljudeh še boljši sprejem, kot so pričakovali, čeprav so obresti le 25-odstotne. F o 0v.eJši domači model avtomobila — Zastavina florida. Foto: perdan Cohn0 ^ 80 PriPelJali tuje av- Siti t naj bi jih bil° moč stavil; T •'UDlJani> vmes so po vina udi motorje. Nova ploče avtd Se ^e lesketala, razstavljeni ^omobili so bili v glavnem le |L?a za °či. saj razen štirih mo-*[°v subaruja praktično ni bilo i^^obila, ki bi ga lahko kupili hov •iali- Sicer Pa so tudi tivr Cene za našo, dotolčeno i^njsko raven le paša za oči. paviljon Jurček pa je s svoji-2a avt°mobili napolnila Crvena pitava. Največ oči se je seveda na? na najnovejšem modelu — 2* ^astavini floridi. Ker smo pri *stavinih vozilih navajeni na lo in eno napako<< kritičnemu , esu seveda ni ušla nobena polnost. Tudi našemu, ki ni ^ovekako poznavalsko, ni ušlo, čuriJe bU° zadnie steklo nekam ano ukrivljeno, in z malce več *orr\osti takšnega avtomobila staJetno ne bi pripeljali na raz-Sicer pa je florida lepa, ni ?rojekt yugo florida ^vreden *>0 dol bilijonov arjev vi0^jrazvoj novega modela so ^žba' mmJonov dolarjev, na-na 30o iz tega nič. Vse skupaj je vr-»el na gnoj. Čez dva meseca pa e ugotovil, da je tisti kup gno-\ en sam humus. Tedaj je do-A\ zaupanje, kupil je celo leglo deževnikov, 100 tisoč skupaj. Če imajo optimalne pogoje, pravilno vlago in konstantno toploto, se deževniki hitro ■nnože in hitro predelajo gnoj ' humus. Tri mesece traja ci-;lus in v tem času, kot pove lado, nastane tudi novo leglo in pridobi 300 kg humusa. Rado je sam poskušal, da bi videl razliko, kako raste v vrtu s humusom ali brez njega. Pa je razlika očitna. Tudi gospodinje, ki že uporabljajo njegov lumus, se pohvalijo. Dve to tri ličke humusa je treba dodati saki sadiki ali roži v lončku, m bo rast vsa druga, kajti drobni delci, v katere je predelan gnoj, so polni mikroorganizmov. Nekatere gospodinje pi avijo, da dajo humus h koreninam, druge ga potresejo povrhu, nekatere ga pa dajejo kakšno žličko rožam kar spo-'aj, v podstavek,in rastline s .oreninami črpajo moč iz nje-a. »Treba pa je imeti mero,»pravi Rado, »preveč humusa lahko tudi škodi. Če ima preveč močno zemljo, v začetku silno hitro raste, toda lahko se zgodi, da prav zaradi tega tudi odmre. To se je že zgodilo, tudi pri gojiteljih samih.« V Spodnjih Bitnjah pri Kranju je doma Rado, prav tam, kjer se Sp. Bitnje začno. Danes ima že 8 legel in od 800.000 do 1 milijon črvov. Pozimi se je bal, da mu bo vse skupaj odmrlo, ko je bil tak mraz, pa so preživeli in zdaj veselo delajo humus naprej. Veliko je opraviti s tem, pravi Rado, toda navdušen je, da mu je uspelo in zdaj načrtuje že nove »grede« s kalifornijskimi črvi. Ves humus preseje, sam si je napravil velik sejalnik. Kljub temu, da ni veliko videti, mu to da dela in stroškov tudi. Za rože prihajajo največ po njegov humus, pa za solato, za grobove, tudi sadjarji se oglašajo, je pa odličen tudi za vinogradnike. Res, prava revolucija v našem vrtnarjenju. D. Dolenc Praznik v Gorenji vasi Lani so gradili, letos nadaljujejo Gorenja vas, 25. maja — Prve družine iz krajevne skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini so 3. junija 1941 občutile krutost fašizma. Takrat so morali v živinskih vagonih v neznano... Praznik krajevne skupnosti naj bo priložnost za srečanja in pogovore o težavah in problemih, ki jih bomo s skupnimi močmi rešili... Tako so pred leti zapisali v krajevnem glasilu ob prazniku. Misel o problemih in skupnem reševanju bi ob tokratnem praznovanju lahko ponovili. »Minulo leto je bilo v naši krajevni skupnosti leto delovnih akcij in prizadevanj občanov, «pravipredsednik sveta krajevne skupnosti Pavle Razložnik. »Največja akcija v 22 vaseh na področju 57 kvadratnih kilometrov je bila gradnja telefonskega omrežja. Akcijo smo pred meseci uspešno končali. Izkopali smo 7000 metrov jarkov in položili 10 tisoč metrov kablov. Krajani so postavili okrog 1600 drogov, napeljali 100 metrov zračnih vodov in opravili v tej akciji prek 26 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Dobili smo 305 novih telefonov in danes ima telefon 60 odstotkov gospodinjstev v krajevni skupnosti.« Zdaj pa v krajevni skupnosti že poteka druga velika akcija, jn sicer za razširitev TV programov. Dograjena pretvornika na Jermanci in Malenskem vrhu bosta omogočila, da bodo prebivalci krajevne skupnosti lahko sprejemali tudi programe TV Zagreb in Kopra. Pretvornika bosta zgrajena z denarjem krajevne skupnosti in prispevki krajanov. Pri tej akciji pa sodelujejo tudi krajevne skupnosti Poljane, Javorje, Trebija in Lučine. Akcija še traja in gradbeni odbor se zavzema, da bi se s prispevki vanjo vključilo čim več krajanov. Le tako bodo namreč zadani si program lahko v celoti uresničili. Osrednja slovesnost v počastitev krajevnega praznika bo v soboto, 30. maja, ko bo odprti dan Rudnika urana Zirovski vrh, ob 20. uri pa v šoli proslava in nato v domu Partizan družabno srečanje. Na Slajki pa bo v nedeljo »dan šm ar ni ca«. »V krajevni skupnosti je bilo lani veliko narejenega tudi na področju vodovodov in cest,« ugotavlja tajnik krajevne skupnosti Ivo Petrovčič. »Vodovod Hlavče njive, Gorenje in Dolenje brdo je gradilo 51 gospodinjstev. 2180 prostovoljnih delovnih ur so naredili, vkopali 12 kilometrov cevi in zbrali še dobro staro milijardo dinarjev. Letos bo ta vodovod dograjen. Podobno je bilo z vodovodom v Hotavljah, kjer je bilo za izgradnjo 3,7 kilometra dolgega vodovoda že do zdaj opravljenih 3460 prostovoljnih delovnih ur. Tudi ta bo letos gotov in zgrajeno bo tudi zajetje. Približno polovico del je narejenih tudi na vodovodu in hidrantnem omrežju Srednje brdo. Vodovod bi bil že končan, če ne bi bili delali še ceste. Ljudje so lani v treh mesecih zgradili vodovod v Kopačnici. Opravili so 2870 prostovoljnih delovnih ur in zbrali skoraj 2 milijona dinarjev. Lani pa so začeli graditi tudi vodovod Suša. Podobno kot pri vodovodih je bilo tudi pri cestah: obnovili so, na primer, cesti Primožič — Suša — Volaka in Hotavlje — Srednje brdo.« Lani začeta dela na vodovodih in cestah se letos v glavnem nadaljujejo. Kar zadeva ceste, je že v programu rekonstrukcija ceste Hotavlje — Kopačnica. Nadaljevali pa naj bi med drugim tudi gradnjo nove ceste do najbolj oddaljene vasi, do Krnice. Graditi pa so že začeli tudi vodovod na Dobrovšci. Vendar imajo v programu krajevne skupnosti letos še nekatere druge naloge. »Upamo, da borno dobili soglasje i" da bomo letos začeli graditi kanalizacijo iz novega naselja Blata,«pra-vi predsednik skupščine krajevne skupnosti Silvo Pivk. »To bo prvj korak — prvi krak bodočega kanalizacijskega omrežja v Gorenji vasi. Sicer pa se bo treba čimprej in temeljito lotiti gradnje celotnega kanalizacijskega omrežja. Ta program je povezan tudi z gradnjo pokopališča in tudi z upravljanjem vodovoda. Ker je o upravljalcu vodovoda trenutno še težko karkoli reči, tudi o gradnji celotne kanalizacije v Gorenji vasi še ni prave podobe. Zagotovo pa bo v kratkem rešen problem s smetmi. Ker moramo sedanje smetišče 1. junija opustiti, se bomo na skupščini krajevne skupnosti odločali, ali bo Tehnik prevzel odvoz smeti s celotnega območja krajevne skupnosti.« V krajevni skupnosti pa se prav zdaj lotevajo še ene naloge. Na podlagi progra; ma o temeljih plana krajevne skupnosti do leta 1990 nameravajo z vsemi delovnimi organizacijami na območju krajevne skupnosti podpisati samoupravni sporazum. V vodstvu krajevne skupnosti menijo, da bo tudi ta naloga precej zahtevna. Uresničiti jo bodo skušali vsaj do jeseni, ko bodo volili novo vodstvo in organe krajevne skupnosti. A. Žalar Odlagališče odpadkov selijo na Malo Mežaklo Jesenice, maja — Ob začetku letošnjega junija bodo pri komunalnem podjetju Kovinar začeli voziti komunalne odpadke na 8 kilometrov oddaljeno odlagališče na Mali Mežakli. Sedanja deponija leži na območju, kjer bo potekala magistralna cesta, zato cestarji že nestrpno čakajo, kdaj se bodo preselili. Malo Mežaklo so izbrali zato, ker je v ozki jeseniški dolini edina možna lokacija. Vrtača v Mežakli bo po načrtih lahko sprejemala odpadke nadaljnjih-petdeset let. Čeprav so v sosednji radovljiški občini nekaj časa dvomili, da odlagališče ne bo vpliva- li na porečje Save Dolinke, predvsem na Radovno, so po analizah dokazali, da bo ustrezni varnosti deponija rek ne bo onesnaževala ali zastrupljala. Dno odlagališča je primerno zatesnjeno, lovili bodo izcedne vode, požarno varnost so zagotovili s poseki varovalnih pasov. Nova oddaljena deponija bo Kovinarju prinesla več stroškov, saj bodo morali poskrbeti za dvoizmensko delo in dvoizmen-ski odvoz odpadkov, že iztrošena vozila bodo še bolj obremenjena, veliko težav pa jih čaka tudi pozimi, saj bodo morali redno vzdrževati gorsko cesto. D. Sedej Stoletnica šole v Ribnem — Podružnična šola blejske osnovne šole ^ Ribnem bo letos stara 100 let. Štirirazredno šolo obiskuje 72 otrok- * krajevni skupnosti pravijo, da je bilo ob samoprispevku za šole v obcj' ni rečeno, da bo šola dobila telovadnico. Pa je ni, le po potresu so šolo delno obnovili. Morda pa bi zdaj le lahko začeli razmišljati o telovad" niči, pravijo v Ribnem. Za začetek pa bi vsaj igrišče pred šolo ogradil*' da prostor ne bi bil namenjen zgolj parkiranju avtomobilov! — A. *• Kako pomladiti gasilske vrste? Radovljica —Gasilsko društvo Radovljica spada med najstarejša v Sloveniji. Na letošnjem 104. občnem zboru so ugotovili, da so bili lani izredno delavni in uspešni. Zaskrbljeni pa so zaradi vedno manjšega števila operativnih članov, starih od 18 do 45 let, ki jih je v društvu le 59. Za območje s 6600 prebivalci je to občutno premalo. Pa tudi s številom pionirjev in mladincev v društvu niso zadovoljni. Zato pričakujejo pomoč od mladinske in drugih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. Lani so v društvu namenili precejšnjo pozornost operativnim akcijam. Posredovali so v 14 požarih, kar petkrat pri gašenju gozdnih požarov. Zaradi černobilske nesreče so prevažali vodo na Pokljuko in na Laze. Dobro je tudi sodelovanje s štabom in enotami CZ v krajevni skupnosti in v občini. Opravili so tudi prek 30 inšpekcijskih pregledov v zasebnih in družbenih objektih ter pregledali in preskusili 74 hidrantov in gasilske aparate v večini stanovanjskih blokov v Radovljici. Očistili pa so tudi več kanalizacijskih naprav. Razen tega so se udeleževali tekmovanj in bili tudi sami prireditelji. Za člane pa so pripravljali tudi strokovna predavanja. jjj Gobarjem se že nasmiha sreča Kranj, 22. maja —Gobarjem se že nasmiha sreča, čeprav vreme rasti gob ni posebej naklonjeno. V uredništvu se je že oglasil prvi gobar, kar sicer na\4wšeni gobarji radi počno, če dobe veliko gobo in prek časopisa tudi druge obveste o trofeji. Andrej Eržen z Okroglega nam je prinesel pokazat skoraj kilogram težko, popolnoma zdravo gobo, ki jo je v četrtek popoldne našel na Dobravi nad Naklom. Andrej ima veselje do gobarjenja, saj mu hoja za gobami pomeni tudi prijeten sprehod. • J. K. PISALI S T Ne samo graja Večkrat se slišijo pritožbe čez uslužbence banke. Zakaj pa ne bi včasih tudi koga pohvalili? Med uslužbenci, ki prav gotovo zaslužijo pohvalo, je prav gotovo Ado (Jra-čnaf, ki že osem let dela pri okencu v glavni banki (nova stavba) v Kranju. Večkrat sem že slišal pohvale o njem in tudi sam sem enakega mnenja. Je zelo hiter in predvsem vljuden. \ f Upokojenci s puško Meddruštveni odbor upokojencev Gorenjske, ki prireja različna kulturna, športna in druga srečanja, je tokrat organiziral meddruštveno tekmovanje strelcev. Tekmovanje je bilo v ^kofji Loki. Pomerile so se ekipe s petimi tekmovalci iz vsakega gorenjskega društim upokojencev. S 616 krogi je zmagala ekipa iz Kranja, sledile pa so ekipe iz Kamnika, z Jesenice, iz Škofje Loke in Rado- vlJice- K. M. Pozdrav z Brača Morda še ne veste, da turi' stična agencija Kompas v mestu Bol na otoku Brač^ organizira poleti letovanji in sicer v kraju, ki je poznal pod imenom Moje malo mf sto. Vsako leto na začetku »n po končani glavni sezoni Pa organizirajo tudi srecOŠ nja. Letos so za prvomajsk* praznike pripravili že l*' Kompasovo srečanje, ki se. ga je udeležilo tudi nekoi Gorenjcev. Bilo -je zares p1"1' jetno in lepo. ivan petrtf Pozorni gasilci Planike Da so pripravljeni hitr° pomagati, so člani industrij' skega gasilskega društvi Planika Kranj dokazali /« maja letos. V Čirčah se je & nekega dimnika valil k&T precej časa črn dim. DiniM' kar namreč dimnika ni mO' gel očistiti drugače,kot da je zažigal saje oziroma s pHn' sko bombo. Gasilci iz Plan1' ke so prihiteli pogledat, k&) se dogaja onkraj Save pri s°' sedih. Lepa hvala za pozor' nos t. 1, P. ^ ic i lil MUa r\U L I U m M 5. STRAN 3MMMI©IEIIGLAS Gledališče Tone Čufar USPEŠEN KONEC SEZONE pr^jSen'ce ~ Za jeseniško gledališče se prav sedaj končuje ena najuspešnejših gledaliških sezon v zadnjih letih, posebno v izboru p /av> saj je dokaj tvegano postaviti na oder kar dve krstni predstavi v sezoni. Vendar pa je obisk gledališča potrdil dobro izbiro, embno pa je tudi, da so mladi, sicer še začetniki, prav v tej sezoni zelo povečali stalno gledališko družino tega amaterskega gledališča. Jeseniško gledališče letošnjo uspešno sezono končuje v četrtek, 28. maja, ko bo ob 19.30 ponovilo uspelo predstavo Anouilhovega Skrjančka. S to predstavo sodelujejo tudi na bližajočem se republiškem srečanju gledaliških skupin v Titovem Velenju. "pri-L8? J? ,°^e ~ Priredba po satiri E. Kishona je v jeseniški ^,0mh!^i "v^&ala", zato jo bodo v jeseni še ponavljali. S tem gostovali tudi po drugih odrih. k u ■* Sezoni, ki bo konec ma- Ton iana' Je šl° gledališču sreie pufar z Jesenic vse po kita- samo- da Je bil P°sre" Mo lzbran letošnji program, \J! Po načelu za vsakogar ne-s4^eUsPele so tudi predstave r^°8ram je bil letos malo tnerie;išl' posebno, če ga pri-Se .jamo s prejšnjimi leti, ko J! lo >W"-* vendar pa tudi zdaj ni ški r°Ce reci. da se je gledali-narepert°ar povsem prevesil *a sSneJS0 Plat - saj je prav sal K1<~P sezone smeh pretre-pre, §ledališko dvorano ob »ftltavi Rodil se ie oče- pr0p s smo sestavili pester sfam,« je ob koncu sezone l , Program rada vrinila U Vpo , rka ali Jih Je bil° ce' w Vendar pa tudi zadovoljen vodja jeseniškega gledališča Miran Kenda. »Izbrali smo nekaj za odrasle, nekaj za mladino in otroke, nekaj slovenskega, nekaj iz svetovne dramatike, nekaj resnega in nekaj komedije. Imeli smo krstno predstavo s Čufarjevo dramo Ljubezen v kleti, lotili smo se Skrjančka, ki so ga pri nas uprizorili menda le enkrat. Za nas pa je bila predstava kar zahtevna, saj smo potrebovali množico igralcev. Tudi Kralj v časopisu je bil dokaj razgibano postavljen. Odmevna je bila lutkovna predstava Pravljica o Me-zinčku, saj smo jo ponovili že enainšestdesetkrat. Skratka, za nobeno predstavo ne bi mogel reči, da ni uspela.« Nemalo tveganja je bilo tudi 'pri zadnji predstavi. Kishon je sicer svetovno znan satirik, ki pa ni napisal še nobene drame, še manj komedije. Rodil se je oče je le kratka zgodba med njegovimi satirami. Torej jo je bilo treba nekoliko "pona-šiti", pripeljati na gorenjska tla. Dialoge je bilo treba napisati obširneje, in to na kožo igralcev. Miran Kenda je priredbo teksta vzel tako resno, da si je pustil svetovati od strokovnjakov za porodništvo — kje naj bi sicer prestrašeni bodoči oče, ki trpi muke pričakovanja, zvedel za vse komplikacije, ki spremljajo sicer tako srečni ^dogodek?! »Igralci so tekst hitro obvladali in so se pri tem zabavali, z njimi pa se je na vsaki predstavi zabavalo tudi občinstvo. Tudi pri tej predstavi nastopa cela množica igralcev. A jih ni bilo tako težko dobiti. Že pri Škrjančku se je igralski družini, ki šteje okoli 20 igralcev, pridružilo kar precej mladih, predvsem iz jeseniških srednjih šol. Spoznali so, da je v gledališču prijetno delati, pa so za naslednjo predstavo prišli kar sami. V tej sezoni pri gledališču sicer niso mogli uresničiti načrtovanega gleda-liščnega seminarja za mlade, ki ga je prejšnja leta vodila igralka Alja Tkačeva, ostaja pa v načrtu za naprej. V večini gledališč je zdaj že sestavljen program tudi za naslednjo sezono. V jeseniškem gledališču morda tokrat nimajo najbolj srečne roke, saj se je izkazalo, da kar dve od predvidenih predstav pripravljajo še v dveh gorenjskih gledališčih. Zato so Moliera za sedaj črtali iz programa, medtem ko so Tri angele, bulvar-ko, ki se jejotevajo za novo sezono tudi na Loškem odru, pustili v programu. Saj se tudi v ljubljanskih gledališčih dogaja, da kakšno sezono v dveh ali treh igrajo isto Cankarjevo dramo! »Umetniški svet bo še sklepal, ali bomo v jeseni postavili na oder Hiengovega Izgubljenega sina,« pravi Miran Kenda, »medtem ko tretjo predstavo še iščemo. Vsekakor naj bi v njej lahko dali priložnost povečani igralski družini, med njimi predvsem mladim Jeseničanom, ki so odkrili čar igranja v gledališču.« Sezono pa bodo septembra začeli z nekaj ponovitvami opravkar minevajoče, po vsej verjetnosti s predstavo Rodil se je oče. S to predstavo nameravajo gostovati tudi po gorenjskih odrih in tudi drugod po Sloveniji. L. M. Šivčeva hiša v Radovljici SODOBNA MAKEDONSKA _KARIKATURA_ ^vjjica -še do 7 . junija je v galeriji Sivčeve hiše odprta razstava o makedonski karikaturi, ki je na Gorenjsko »zašla« zaradi teniške amaterske filmske skupine Odeon z makedonskimi karikaturisti. Po razstavi v Kosovi graščini na Jesenicah in v Radovljici se bo razstava preselila tudi v Gorenjski muzej v Kranj. Ki |Aa Kije zasluge za kvaliteto makedonske karikature ima Medna-^lik a Ja karikature v Skopju. Leta 1969 jo je ustanovil skopski ?,r^sta Satiro in humor OSTEN, ki prireja vsakoletne mednarod-i °ko)Ve karikature na razpisne teme. V galeriji je doslej gostoti s° b'V^° karikaturistov z vseh petih celin (tudi naši karikatu-VrJev med mimi)- galerija sama pa hrani okoli 13000 karikatur ?ernalVSega sveta- °d 1980- leta dalJe imajo v Makedoniji Zdru-L^Ot^ edonskih karikaturistov z okoli 40 člani, ki se udeležujejo te j ^briejših mednarodnih in domačih manifestacij s tega po-so dobitniki prek 130 mednarodnih in domačih priznanj in M. '5°ciaiaV na na*' razstavi prevladujejo morda protivojne, ekološke ne teme. Tudi v Sloveniji znan karikaturist Ane Vasilevski ^kedonski karikaturisti se ukvarjajo z najrazličnejšimi tema- je v uvod v katalog razstave med drugim zapisal, da "kvaliteta izdelave, inteligenca, prefinjen smisel za mero in situacijo z uporabo vseh možnosti, ki jih mudi ta medij, ter filozofski in psihološki pristop v posameznih delih daje makedonski karikaturi poseben pečat." Kako pa je s karikaturo pri nas? Pavliha, ki je istočasno z OSTENOM pričel z bienali mednarodne karikature v Ljubljani, se je po treh prireditvah utrudil. Od 1972. leta dalje skuša grupa Junij nadaljevati njegovo delo. In čeprav Slovenci nimamo velikega števila karikaturistov in se zdi, da imajo nekatera druga jugoslovanska mesta razen Skopja (Beograd, Koprivnica, Slavonski Brod, Kraguje-vac) vsebinsko in likovno izredno močne osebnosti na tem področju, ne smemo pozabiti na izjemno, žal v svetu premalo znano osebnost — našega Hinka Smrekarja, ki sta ga njegova umetniška neuklon-ljivost in doslednost med italijansko okupacijo peljali v smrt. In prav je, če se zavemo tudi kvalitete naših sodobnih likovnikov in karikaturistov, ki se ukvarjajo bodisi samo ali tudi s karikaturo: Boža Kosa, Bineta Roglja, Milana Mavra, Marjana Amaliettija, Jureta Cihlara, Melite Vovk, Marjana Mančka, Kostje Gatnika, Branka Sosiča itd., in Staneta Jagodica, dobitnika številnih mednarodnih nagrad za karikaturo. Karikaturisti ostajajo večni kronisti časa in dogodkov. Pogosto je prav grafični humor sposoben najučinkoviteje prikazati absurdnost človekovega početja in tudi sproščati v njem nakopičeno črnino zla in obupa. Zato bi bilo vredno spodbujati k tej žlahtni grafični izraznosti tudi mlade ustvarjalce. Maruša Avguštin i^'h^ f-^ka — Od marca letos sta mestna soba in soba lo %u,r°iakov v Loškem muzeju bogatejši za več kosov po (jedilnica), last dr. Rudolfa Andrejke. Stilno pohi-V Ih* Metkov tega stoletja bo obogatilo zbirko pohištva \^skem muzeju, kjer imajo že nekaj pohištva Ivana M^ria, Vavpotiča in drugih. Dr. Rudolf Andrejka sicer VM rojak, vendar pa je pogosto bival v Selcih. Preuče-selško in loško zgodovino, pomagal je tudi pri raz-\ Maninsiva in turizma na loškem. Bil je odličen prav-V. tokovni pisatelj, kulturni delavec in organiza- Djuro Varga — Skopje KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši razstavljajo slikarska dela likovni pedagogi gorenjskih šol. V Mali galeriji so na ogled dela učencev gorenjskih osnovnih šol na temo Prostorsko oblikovanje. V galeriji Mestne hiše se predstavlja s ciklom fotografij Govorica podob Peter Pavel Wiplinger z Dunaja. V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v torek, ob 10. uri in 13.30 uprizorili Molierovega Žlahtnega meščana — za STOŠ, jutri ob 13.30 in ob 16.30 pa isto predstavo za STOŠ in SŠ Iskra. V avli Osrednje knjižnice Kranj, Tavčarjeva 41, je ob 20 - letnici praznovanja mednarodnega dne mladinske knjige odprta razstava Andersenovi nagrajenci. JESENICE — V Kosovi graščini je odprta razstava izdelkov malih šolarjev. Do 7. junija je v galeriji Kosove graščine odprta razstava keramike Boža Petka. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je na ogled razstava Makedonska karikatura. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji razstavlja slikar Franc Mihelič. Stalne zbirke Loškega muzeja so razen ponedeljka odprte vsak dan med 9. in 18. uro. ŽELEZNIKI — V salonu Pohištva Alples razstavlja risbe 18-letni Blaž Jezeršek iz Škofje Loke. DOMŽALE — S koncertom moškega pevskega zbora Liko Verd z Vrhnike se danes ob 20. uri v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah pričenjajo letošnji Stilni koncerti Groblje 87. SPET AFRIKA Kranj — Jutri, v sredo, bo Gledališče čez cesto ponovno uprizorilo razburljivo farso Milana Jesiha AFRIKA. Predstava bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju ob 19.30. Cenjene gledalce prosijo, naj bodo točni. KONCERT PEVSKEGA ZBORA LOKA Škofja Loka — Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke prireja že šestnajsti letni koncert, in sicer v petek, 29. maja, ob 20.30 v kapeli na Loškem gradu. Koncert bodo pjnovili tudi v soboto, 30. maja, ob 20.30 v kapucinski cerkvi v Škofji Loki. Zbor bo pod vodstvom Franceta Čufarja predstavil skladbe renesanse ter slovenske in slovanske umetne pesmi. Kajetan Novak ŠTIRIDESET LET S PIHALNIM ORKESTROM Žiri — Minulo soboto so člani pihalnega orkestra Alpina iz Žirov pripravili slavnostni koncert, s katerim so počastili štiridesetletno delovanje pihalne godbe Alpina. Kajetan Novak, čevljar iz Alpine, je član orkestra že od prvega dne. »Sindikat in vodstvo Alpine, takratne Tovarne športnih čevljev, so se leta 1947 odločili ustanoviti ansambel. V Žireh je bila že po tradiciji pihalna godba, vendar takrat ni bilo organiziranega dela. Kot štirinajstletni fant sem se odločil in se javil na razpis. Tudi moj oče je igral in že takrat sem imel rad glasbo,« se spominja Kajetan Novak. Bilo je komaj dve leti po osvoboditvi. Ste takrat fantje že poznali note? »O notah smo komaj kaj vedeli, nekateri celo nič. Prvo zimo smo se zato učili osnove glasbene teorije in not. Šele spomladi smo dobili inštrumente. Nekaj jih je ostalo od stare godbe, nekaj smo jih dobili iz bunkerja, kjer so jih pustili borci 31. divizije. Vendar jih vseeno ni bilo za vse, kje šele, da bi si inštrument izbiral. Jaz sem dobil klarinet. Anton Jobst, ki nas je učil, pa tudi drugi učitelji so po dveh letih organizirali zabavni orkester - takrat smo mu rekli "štrajk orkester". Do leta 1951 smo igrali v tem orkestru, nato pa je ponovno začel delovati pihalni orkester. Ob prazniku dela leta 1951 smo spet nastopili in od takrat orkester neprestano igra in nastopa. Štirideset let igranja pomeni tudi veliko odrekanj. Kako to sprejema vaša družina? »Priznam, da sem včasih hodil na vaje tudi vsak dan. Enkrat smo igrali, drugič smo imeli pevske vaje, poučeval sem tudi mlajše. K sreči je žena vse sprejemala z razumevanjem, čeprav ji je bilo včasih hudo, ko je ostala sama z majhnim otrokom ali na gradbišču, ko sva gradila hišo. Vendar pa sem imel glasbo preveč rad, da bi se ji odpovedal. Igral bom, dokler bom mogel.« Ali je med današnjo mladino v Žireh še zanimanje za igranje v pihalnem orkestru? »Pred leti se mi je zdelo, da mladi nimajo več veselja do tovrstnega igranja, vendar je zadnja leta spet veliko bolje. Mladi se nam radi pridružijo in vesel sem, da bo pihalni orkester ostal v Žireh. Veliko zaslug ima tudi tovarna Alpina, ki nas finančno podpira,« pravi Kajetan Novak. v stanovnik NAJBOLJŠE FOTOGRAFINJE Koroška Bela, 23. maja — V osnovni šoli na Koroški Beli so odprli republiško pionirsko loto razstavo in podelili nagrade najboljšim mladim fotografom. V osnovni šoli Karavanških kurirjev na Koroški Beli so minulo soboto odprli letošnjo, že 27. republiško oionirško foto razstavo in podelili plakete in diplome najboljšim mladim fotografom v Sloveniji. Na razstavi je 211 fotografij 91 učencev iz 25 slovenskih krožkov. Na slovesni otvoritvi so posebno priznanje Planinske zveze Slovenije podelili Jaku Čopu za odlične fotografije iz naših gora, nagrade mladim fotografom pa so razdelili takole: zlato plaketo za kolekcijo je prejel Simon Tanšek iz šole v Hrastniku, srebrnoplaketoJane-za Puharja Klavdija Tušar s Koroške Bele, bronasto plaketo Polona Malenšek s Koroške Bele. Mladi fotografi so prejeli tudi diplome za kolekcije, posebne nagrade za planinske fotografije, za športne fotografije in fotografije, ki prikazujejo ohranjanje tradicij NOB ter delo v industriji. Za najboljšo mlado fotografinjo je žirija izbrala Klavdijo Tušar s Koroške Bele. »Obiskujem osmi razred v osnovni šoli na Koroški Beli,« pravi mlada Klavdija, ki navdušuje z odličnimi fotografijami z motivi iz narave. »Že od četrtega razreda se ukvarjam s fotografijo. Do zdaj sem prejela že nekaj priznanj, predvsem za posamezne fotografije ali kolekcije z motivi iz narave, ki mi nudi obilo možnosti za fotografski izraz. Pri tem meni in drugim članom veliko pomaga naš mentor Andrej Malenšek. Fotografija mi bo ostala zvest in drag konjiček tudi kasneje, v srednji šoli.« D. Se dej 'MiKfcUglESGLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 26. MAJA 1* Martuljek naj bi popolnoma zaščitili Gozdarji hočejo cesto, park dovoljuje le vlake Gozd Martuljek, 25. maja — Gozdno gospodarstvo Bled in Triglavski park se že leta in leta ne moreta sporazumeti o zavarovanju Martuljkove skupine. Gozdarji se odpovedujejo vsej odgovornosti za škodo, ki bi nastala v gozdovih, če ne bodo smeli graditi cest. Območje Martuljkove skupine je od leta 1949 zavarovano kot naravna znamenitost in je vključeno v Triglavski narodni park V tem področju ni bilo doslej nobenih večjih posegov, v spodnjem delu pa želi Gozdno gospodarstvo zgraditi cesto, da bi prišlo v svoje gozdove z mehanizacijo. Triglavski park želi Martuljkovo skupino ohraniti kot naravni rezervat, gozdarji pa potrebujejo cesto. Območje od Belega potoka na vzhodu do Tofovega grabna na zahodu je sporno območje, kjer ima vsak svoj prav. Pogovori so dolgi in mučni in do medsebojnega sporazuma verjetno nikdar ne bo prišlo. Triglavski park zavzema stališče, da je območje Martuljka še povsem neokrnjeno, eno redkih v parku, ki je naravno. Dovoljene so vlake in drče, nikakor pa ne gradnja cest. Dolgoletna varstvena prizadevanja za varstvo naravne dediščine se ne smejo izničiti... Gozdno gospodarstvo Bled ima svoje dokaze in svoja stališča. Za park še najbolj skrbimo mi, gozdarji, in če ne bi z gozdovi dobro gospodarili, danes tudi v parku ne bi mogli biti,« pravi direktor Gozdnega gospodarstva Bled inženir Dušan Novak. »V parku so gozdarji opravili veliko koristnega, priznamo pa napake pri gradnji cest, ki pa smo jih popravljali. Osnutek zavarovanja Martuljka smo obravnavali že večkrat. Ugotovili smo, da brez ceste z gozdovi ne moremo dobro gospodariti. Ne moremo odgovarjati za škodo, ki bi se morebiti pojavila zaradi vetroloma ali snega. Spravilne razdalje so v Martuljku velike. Projekt za cesto imamo že od leta 1973; brez nje je nemogoče biti dober gospodar. V Martuljku so mladi gozdovi, posekani po vojni, in treba jih je negovati. Zato so povsem neupravičeni očitki, da bi radi le sekali. Če želimo gozdove zaščititi in z njimi gospodariti, resnično nimamo druge izbire kot cesto. Zanimivo je, da smo se s Triglavskim narodnim parkom sporazumeli na vseh drugih območjih, le o Martuljkovi skupini se dogovarjamo in prepričujemo že leta. Če ne bomo sprejeli omejitev, ki so predlagane, potem se bomo morali gozdarji tem gozdovom odpovedati in ob morebitni škodi ne bomo sprejeli ndbenega odškodninskega zahtevka.« Na eni strani torej popolna zaščita Martuljka, na drugi strani povsem umestno vprašanje gozdarjev, kako vzdrževati mlade gozdove brez ceste in sodobne mehanizacije. Verjetno bi bilo treba gozdarjem bolj prisluhniti, saj nihče ne more zanikati dejstva, da vsaj naši, gorenjski gozdarji pametno gospodarijo z gozdovi. Če ne bi hoteli ali znali, bi bilo v parku veliko več nepopravljivih ran, zato bi jim tudi glede Martulj-ške skupine morali bolj zaupati in upoštevati njihova mnenja. D. Sedej Lačen (?) pes zaprl gostinski lokal Kranj, 24. maja — V četrtek okrog 13. ure se je k točilnemu pultu gostinskega lokala Kava bar na Koroški cesti v Kranju zleknil večji nemški ovčar. Čudno se je obnašal in nikamor ni hotel, zato je natakarica tega »gosta« po telefonu zatožila lastniku. Od doma je klical miličnike in jih seznanil z obiskom. Miličnika sta prišla na oglede in sta potem, ko ni nihče vedel, kaj je »črnuhu«, svetovala gostom, naj zaradi varnosti za nekaj časa zapustijo lokal. Psa so zaprli v vetrolov. Zgodba je do tod povsem običajna, le njen kasnejši razplet je precej nenavaden in terja nekaj pojasnil. Miličniki so začeli iskati primernega človeka, ki bi strokovno in brez nevarnosti odstranil psa. Sumili so, da je pes morda stekel. Vendar zadovoljivega odgovora niso dobili niti na Živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske niti pri njihovih kolegih v Ljubljani. Veterinarsko-higienska služba, konjederec torej, ni mogla takoj pomagati. Delavci javne varnosti so v Ljubljani izvedeli po telefonu, da puške, ki jo polnijo z naboji narkotikov, v zaprtih prostorih ne smejo uporabljati, dovoljenj za uvoz pištol za enake naboje pa niso dobili. Lovljenje potepuških psov z zanko pa prepoveduje društvo za zaščito živali... V lokal je popoldne po 16. uri prispel tudi lastnik lokala Rafael Pintar. Ni mogel razumeti, zakaj je potrebnega toliko Aasa za odstranitev nepovabljenega gosta. »Jezen sem tudi zaradi slabih izkušenj. Še dobro se spomnim dogodka pred dobrimi petimi leti v Velesovem. Na dvorišče se je priklatila stekla lisica in sinu, ki se je tam igral, iztrgala otroško sito. Kasneje sem pobil^bolno žival, jo varno odstranil in o tem obvestil lovce. Po treh dneh sem mrhovino sam zakopal. Nihče od »povabljenih« ni prišel ponjo. Zdaj, ko gledam tega, dobro leto starega psa, sem vse bolj prepričan, da ni nevaren.Le kaj bi se zgodilo, če bi kakšna stekla žival prišla v kranjsko veleblagovnico Globus ali pa kam drugam, kjer je veliko ljudi? Kdo, kako in kdaj bi ukrepal, da bi zaščitil ljudi?,« se je čudil lastnik. Iz shrambe je nato prinesel suh kruh in ga vrgel psu, ki je nanj kar planil od sestradanosti. Poiskal je vrv, napravil iz nje ovratnico, jo nadel psu, ga po dobrih treh urah »gostoljubja« odpeljal skozi zadnja vrata na dvorišče in ga nato zaprl v drvarnico. Mogoče bo kdo bevsknil, le čemu toliko pisanja o tem eznatnem dogodku! Tistim je treba povedati, da je steklina oet na meji s kranjsko občino, v kamniški Po podatkih Zi-inorejsko- veterinarskega zavoda Gorenjske v kranjski obrni sicer res usiha število odpeljanih trupel bolnih živali, 'endar se bomo morali tvdi pri njih pogovoriti o tem, kako n bili lahko še učinkovitejši... ..• Mirko Kunšič Drugo delovno proizvodno tekmovanje delavcev obutvene industrije Slovenjr, Najboljši so bili čevljarji iz Alpine Žiri, 23. maja — Štiriintrideset delavcev in delavk iz sedmih čevljarskih delovnih organizacij Slovenije se je v soboto pomerilo v< vladanju veščin svojega poklica. Srečanje so organizirali delavci iz tovarne Alpina iz Žirov. »Tudi delavci v obutveni industriji se zavedamo, da tisti, ki več zna. več velja. Znati pa je treba marsikaj: ugotoviti, katere izdelke bomo delali, jih razviti, izdelati in seveda prodati,« je v uvodnem govoru poudaril glavni direktor Alpine in predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Tomaž Košir. Tekmovanje je potekalo v dveh delih: najprej so se pomerili v teoretičnem delu moškega programa obutve, kjer se je najbolje odrezal Silvo Skufca iz tr-žiškega Peka. Nato pa se je začel praktični del tekmovanja. Čevljarji so se pomerili v modeliranju ženske obutve, sekanju zgornjih delov, šivanju zgornjih delov, sekanju podplatov in montaži ženske obutve. »V današnjem času v bitki za stabilizacijo je delavcem in delovnim organizacijam težko naložiti še organizacijo tekmovanj, ki zahtevajo precej truda. Delavci žirovske Alpine pa so nas z zadovoljstvom sprejeli medse in današnje tekmovanje uspešno združili s proslavljanjem 40-le-tnice ustanovitve svoje delovne organizacije. Mislim, da je tudi v sedanjem času prav, da se delavci dokazujejo v svoji stroki, saj se. le tako nekaj novega naučijo, najdejo potrditev za svoje uspešno delo,« je po končanem tekmovanju dejal Jože Miklič, sekretar republiškega odbora sindikatov delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije. Čeprav so se nekateri delavci pritoževali, da imajo tekmovalci iz Alpine majhno prednost, saj delajo na znanih strojih z artikli, ki jih poznajo, so bili na kon- šivanju zgornjih delov Marija Rupnik in Mojca Miklavčič iz Alpine. v sekanju podplatov Srečko Ajtnik iz Uteksa, v mon- taži pa Mita'r Peric in Jane pič iz Alpine.Ekipni zrnag so tekmovalci iz Alpine- v V. Stanov"111 cu zadovoljni, saj so se naučili marsikaj novega in pogovorili med seboj. Vilma Rejc, ki je zaposlena v tržiškem Peku, je povedala: »Tekmovala sem v panogi šivanja zgornjih delov obutve, kjer sva bili s sodelavko Ano Kavčič drugi. V delovni organizaciji so mi predlagali, naj se udeležim tekmovanja. Ker že dvanajst let delam v Peku pri podobnih delih in ker mi je to delo res všeč, sem se odločila, da se bom preskusila. Imela sem malo treme, vendar se je vse dobro izteklo. S tekmovanjem in organizacijo sem zadovoljna in morda bom še kdaj tekmovala.« Po tekmovanju so mladi žirov-ski recitatorji in moški pevski zbor Alpina pripravili gostom kulturni program, tekmovalci pa so si ogledali muzej in razstavo Jožeta Peternelja - Mauserja. Najboljši tekmovalci, ki so si pridobili tudi pravico do nastopa na zveznem tekmovanju, so bili: v modeliranju Anton Strlič iz Planike, v sekanju zgornjih delov Vera Marušič iz Cicibana, v Tone Strlič, republiški prvak v modeliranju ženske obutve ^ Delamo modele, ki naj bi se dobro prodajali bolj Tone Strlič iz kranjske Planike se je na^j v izkazal med tekmovalci, ki so se Pt,IJ1 modeliranju ženske obutve. V Planiki... jija-že trinajst let, bil sem v tretji generacij' fi kov tehnične čevljarske šole v Kranju- ^„ji. se zaposlil, sem pol leta delal v Proizv0^rj« nato pa sem prišel na delovno mesto kre* ženske obutve, in to delam še danes-sem vseskozi veliko risal in kreiral. l'f,oS|.ej» a bil že v Milanu na tečaju za čevljar* ~f*W kreatorja.« jr Kako s svojim delom vplivate na v vodnjo ženske obutve v Planiki? , ^ »Najprej se z vodjem trgovske mreže in predstavniki kupcev ^ vorimo o določeni kolekciji, na primer o kolekciji pomlad - Poletjekopo; zrišem skice modelov. Ko določim barve in materiale, modele lah K j, stavijo na kopito. Šele n"irto se odločamo, ali bomo model izdelova■ ^ ne. Pri mojem delu je zato najpomembnejša informacija. Da pa b'.J ^ bil, je treba obiskati precej sejmov, doma in predvsem v tujin'' predstavljajo nove modele.« . Kakšna je največja razlika med našimi in tujimi proizvajale' tve? aA^ »Predvsem ta, da se v tujini hitreje prilagajajo tržišču. Mi °e ,. kolekcije čevljev, ki naj bi se dobro prodajali, v tujini pa več e*5^. montirajo, preskušajo tržišče. Prav zato nekateri mislijo, da Je.na[jjj* velj eno leto za modo. To pa ne drži povsem, saj so tudi v tujini če v J ^ široko prodajo podobni, le čevljev, ki so izdelani kot eksperime" Kaj je pri vašem delurpomembno? »Nam ni težko narediti lepega, dobrega čevlja, čevlja z doda^ okraski. Vendar je tak čevelj drag, cenovno ne ustreza tržišču, z $ ne začnemo izdelovati. Naš cilj pa je,ustvant.i kolekcijo, ki se bo žišču prodajala,« pravi Tone Strlič. V. Stanov«1 Raj ko Pretnar, prvi mož Krojevega modnega oblikovanja Mislil bi, da sem sredi Pariza Skofja Loka, 20. maja — Malce nelagodno se počutim, ko mi krepko seže v roke. Le zakaj nisem namesto starega krila in po-nošene jakne oblekla novega kostima, sem slabe volje. A njegov poznavalski pogled, navajen ločevati seme od plevela, ne kaže, da bi bilo kaj narobe. Če pa že je, zna dobro skriti za prijaznim nasmeškom. Oddahnem si. Kdor išče vrhunsko modo za mlade, je v Kroju ne bo našel. Krojeve kostime in plašče cenijo kupci zaradi kvalitetnih tkanin, udobnih, praktičnih modelov in trdnih, ravnih šivov. Namenjeni so predvsem "damam", ženskam zrele lepote, ki zahtevajo modno eleganco. »Sedanju moda se čudovito prilega vsem postavam, zato se je med ženskami tudi uveljavila, in ozke linije nikakor ne uspejo prodreti. Vsaj v velikih kolekcijah je še ni, da pa prihaja, najbrž na žalost številnih žena, že dajejo slutiti modni hutiki na tujem. Do nekega korenitejšega preobratu ho vsekakor moralo priti, saj udobna ohlapna moda kraljuje že predolgo. Poskusi, da bi skrajšali dolžino, niso Uipeli, nasprotno, celo podaljševali smo jo za dvajset centimetrov. Naslednjo jesen in zimo bo torej moda še precej ohlapna, dolga, materiali mehki, ramena široka in podložena. Med barvami bodo prevladovali rjavi toni,« je dejal Rajko Pretnar. V Kroju že snujejo kolekcijo za naslednjo pomlad. Tkanine so že izbrali in do konca avgusta bo približno 120 modelov, od katerih potem pride iz tovarne 60 do 70 izbrancev, ponujenih trgovcem. »Niti Jugoslaviju niti Kroj v svetu vrhunske mode nič ne pomenita. Modo narekujejo Francozi in Italijani, po njih se ravnajo vse druge evropske dežele, tudi mi. Z novostmi se seznanjamo /.lasti na tujih sejmih, kjer me najbolj navdušujejo bogate barvne kombinacije in dodatki, o katerih lahko le sanjam. Delo z dodatki je zame užitek, ki pa je, žal, redek. Z n° se spominjam desetletja nazaj, ko je bilo še dovolj uvp ^ tkanin kot dodatkov, s katerimi smo popestrili dom»ce ^ij" Zdaj uvažamo samo gumbe. Škoda, saj šele dodatki n obleko.« jj^ Rajko Pretnar ugotavlja, da je naša modna kultu a skromna. Nimamo, posebno Slovenci ne, modnih vij, katalogov. »Drugače pa brez pretirane samohvale j11 .tf čem, da se našim modelom v katerikoli tuji trgovini sin tiošnje ne hi bilo treba sramovati. Nedavna modna rt'v,v|.ij4 je kranjska Zvezda pripravila na Brdu, me je izjemno Prt ^ la in če ne bi vedel, kje sem, bi mirne duše rekel, da *e Pariza.« Delo modnega oblikovalca v Kroju pa seveda, kot tfi delo, ni postlano samo z rožicami. Razen tega da pogrei^^ tetne tkanine, barve in dodatke, čuti Rajko Pretnar tud moralno odgovonost za vsak model, ki gu skicira in na . ,,. lira. Kaj, če ga kupci ne bodo sprejeli?! Ob upoštevanj ^ mora torej zaslutiti tudi okus, želje in denarne zmožno cev. K sreči so ga dobra tri desetletja preučevunja vse -jjO1 kov že dodobra izkusila, tako da Kroj ostaja podjetje, ki narediti toliko, kolikor bi radi kupci. jt^V Krojevi modeli so si v minulih letih nubrali tudi lep ^S*^ uglednih priznanj: štiri ljubljanske zmaje in več nagrad jeva. Nazadnje je dobil nagrado zlata skanderija lansko r ^ komplet plašča in kostima. b|ifc"v Kakšni pa bi bili modeli, ki bi jih Rajko Pretnar o Bila M r brez zadržkov? »Mislim, tla moje kolekcije ne hi nihče kupil modna Za dva avtobusa izletnikov — V sob°w s»«<» bili, tako kot***10 napovedali In we dogovorili na i/k,ila polna dva avto«^ Vse je potekalo pO programu, bilo v* ftj inijohio, veselo . • • * ,» pa v Gorenjskem t1*' petek. — A. Ž\ KRONIKA 7. STRAN (M^MMESGLAS _,___--.-•-----— Dolga vrsta v kranjski in drugih šolah za učenje voznikov_ V šolo s polnimi žepi denarja in polno mero potrpljenja Kranj, 22. maja — Če se odločate za učenje cestnoprometnih predpisov, vožnje z avtomobilom in za vse drugo, kar je potrebno za pridobitev vozniškega dovoljenja (B kategorije), še enkrat preverite, koliko denarja imate v žepu in koliko drzi vasa •fiera potrpežljivosti. Namreč — brez potrpljenja in polnih 2epov denarja ne boste imeli vozniškega '2Pita in dovoljenja. Ne, ne strahujemo borcih voznikov, temveč je to kruta resničnost. V Kranju je, denimo, treba čakati °d vpisa do prve ure vožnje z avtomobilom °d šest do osem mesecev; za zdravniški Pregled, tečaj prve pomoči in cestnoprometnih predpisov, za izpite in za trideset JJr vožnje, kolikor jih potrebuje povprečen kandidat, je treba odšteti blizu 230 tisoč dinarjev. V združeni avto šoli avto-moto društev Kranj, Šenčur in Cerklje zatrjujejo, da je cena vozniškega izpita zdaj real-n° celo nižja kot pred leti, kar utemeljujete" s tem, da je bilo letos oziroma lani mogoče kupiti za povprečni osebni dohodek na Gorenjskem več ur vožnje kot kdajkoli PreJ v desetih letih. Naj bo tako ali druga-|*: čeprav je treba odšteti za uro vožnje že b'50 dinarjev (ceha bo zaradi podražitve fpriva verjetno v kratkem poskočila na dinarjev), število kandidatov naraš- 7200 °a. V kranjskem avto-moto društvu se j^aj za vozniški izpit pripravlja 100 do 120 andidatov, 695 pa jih čaka na tečaj oziro-. a na vožnjo. Če vemo, da je lani opravilo ZPU 675 kandidatov, potem je jasno, da so tošnje »zmogljivosti« AMD Kranj že razprodane. Glavni razlog za dolgo čakalno dobo je pomanjkanje inštruktorjev. V kranjskem avto-moto društvu imajo štiri redno in trinajst občasno zaposlenih, v Šenčurju in Cerkljah same »honorarce«. Vozniki se neradi odločajo za inštruktorstvo, ker je delo zahtevno, odgovorno in tudi izpit ni ravno lahek. Pred tremi leti se je, na primer, za tečaj prijavilo 52 voznikov, vendar so in-štruktorski izpit opravili le štirje. Drugi so obupali, še preden se je tečaj začel, na tečaju ali po tem, ko niso uspešno opravili izpita. Nekatere odbija tudi to, da morajo vsake tri leta podaljševati veljavnost in-štruktorskega dovoljenja in se nenehno izpopolnjevati v znanju cestnoprometnih in drugih predpisov, da smejo na dan vozili le osem ur (»hanorarci« samo tri). Zakon je strog in v kranjski šoli za učenje'voznikov se ga, kot zatrjuje sekretar AMD Kranj Pavel Šmitek, držijo. Če k temu dodamo, da inštruktorji zaslužijo na uro 1040 dinarjev, potem je še bolj jasno, zakaj za to delo ni posebno velikega zanimanja. Drug problem so avtomobili. Vozila za poučevanje kandidatov so v kranjskem avto-moto društvu stara manj kot dve leti, lahko pa bi bila v povprečju še precej mlajša, če pred leti ne bi veljala prepoved Liljana Renčelj iz Kranja: »Septem bra lani sem se prijavila za tečaj iz cestnoprometnih predpisov, marca sem začela voziti. Doslej sem »zvozila« 18 ur, trideset sem jih kupila. Ne vem, ali bo to dovolj ali ne; nedvomno je, da bosta šli najmanj dve plači, preden bom imela v žepu vozniško dovoljenje.« Matej Grčar iz Kranja: »Za tečaj iz cestnoprometnih predpisov sem se prijavil prvega oktobra lani, čez pol leta sem prišel na vrsto za tečaj, pred nekaj dnevi sem začel voziti. Vse skupaj bo zelo drago, najmanj tri štipendije bo treba žrtvovati; vse pa se lahko še podraži, če izpita ne bom opravil prvič. Za dijake in študente bi lahko uvedli popust.« Borut Ječnik iz Rakovice: »Ker sem precej zdoma — kolesarim za Savo in za državno reprezentanco — se tečaja o poznavanju cestnoprometnih predpisov nisem udeležil, temveč sem se za izpit pripravljal sam. Prejšnji ponedeljek sem začel voziti. Upam, da bom izpit opravil še pred odhodom na svetovno mladinsko prvenstvo. Za zdaj sem kupil štirinajst ur, potem pa se bo že pokazalo, ali bo to dovolj ali ne.« Od 675 kandidatov za voznike, ki so lani opravili izpit v kranjskem avto-moto društvu, jih je bilo 387 uspešnih že v prvem poskusu, 143 v drugem, 76 v tretjem, drugi pa so morali ped izpitno komisijo štirikrat in večkrat. Tisti, ki so oprali izpit, so v povprečju potrebovali 25 ur vožnje; eden od kandidatov je bil Uspešen šele po 69 urah vožnje, letos pa se pripravlja za izpit kandidatka, ki ima 2a sabo že 74 ur, vendar še kar vztraja. nabave in če tudi zdaj ne bi bilo nekaterih omejitev. »Nerazumljivo je, da za nakup avtomobilov ne veljajo enake ugodnosti kot za druga učila, čeprav so namenjeni samo za poučevanje kandidatov za voznike,« je dejal Pavel Šmitek. C. Zaplotnik V S SODIŠČA 52Por za dve leti in tri mesece Pogojna kazen ga ni spametovala <*(eV*n*' 22. maja — Temeljno sodišče v Kranju je obsodilo 22-letnega Muja Ugljanina iz Sjeni- vjA r»,'ia) na dve leti in tri mesece zapora; njegovi prijateljici, leto dni mlajši Dragani Stovrago- v0 .2.^ačka, pa je zagrozilo s petimi meseci zapora, če bo prej kot v treh letih storila novo kazni-aeianio c__iL- n_ •_________- _ vl0rniar)in je lani 20 JuniJa ^sti cjV,stanoViinJsko hišo na Tr£j» Marie aux Mineš v 0grj-u ir» iz nje odnesel zlato sHr prstan iz belega zlata, PrerjJ)0 ZaPestnico in še več Potov?J°v iz /lata in sreDra-k^v a'ko in štiri kilograme $0£ J Vse skupaj vredno 438 ti-Ptariev prej v rjrugi vić, Ovir aPrila, je od Stavrago- ^nVe"' Spr°Jel in prodal naprej Jakno, vredno 39 tiso-lUj0 I ^'ePrav je dobro vedel, vini vJI>.ukradla v Pekovi trgo-'H k »»strici pri Tržiču. Mujo %>'r*Una sta bila namreč S« prodajalni: medtem % J6 °n "Kk'doval čevlje, je POmerjala j akno in nato, ne da bi jo plačala, odšla. Ugljanin in Stovragovičeva sta se spoznala v prevzgojnem domu v Kruševcu. Njega so odpustili februarja lani in je na sestrino željo prišel v Tržič, kjer je iskal službo ia nekaj časa celo delal pri obrtniku; nato pa je povabil na stanovanje tudi Dragano, ki je pobegnila iz zavoda v Kruševcu. V Tržič je prišla brez denarja, zato sodišče tudi ni verjelo Muju, ki se je zgovarjal, da je bi prepričan, dsa je Dragana jakno plačala. Sodišče je pri odmeri kazni za Ugljanina upoštevalo, da je odraščal v težavnih razmerah, drugih olajševalnih okoliščin pa zanj ni našlo. Pogojna kazen, ki mu jo je izreklo sodišče v Kruševcu leta 1984 za poskus velike tatvine, ga očitno ni spametovala in je ponovno prišel navzkriž z zakonom. Sodišče je pogojno kazen (eno leto zapora s preskusno dobo treh let) spremenilo v zaporno in, upoštevajoč novi kaznivi dejanji, izreklo enotno kazen dve leti in tri mesece zapora; lastnici hiše, v katero je vlomil, pa bo moral plačati 150 tisoč dinarjev. Pri Stovragoviče- vi se je sodišče odločilo za pogojno kazen, ker je menilo, da bo v treh letih lahko dokazala, da zna živeti pošteno in v skladu z družbenimi normami. Nedokončano delo — Živila, ki so na Kokrici zgradila veliko, dobro založeno in obiskano samopostrežno trgovino, so pred meseci izpolnila tudi svoj malo pozabljeni dolg: uredila so dostop do trgovine /. opozorilnimi svetlobnimi znaki in zebro, kot terjajo • cstnnprometna pravila. A spet smola! Pika na i še vedno manjka. — Foto: F. Perdan ^rižiš,r° križišče, če sefumorji odpovedo — Semafori z i rano ^•naf * •',H ^'au',n P°lju v Kranju je vedno zelo prometno. Ce ty»iuu0r.''' delujejo brezhibno, potem ta voznike ni \e« - j i 11 pro ki, n u,di varnost je zadovoljiva, če pu semaforji ugusne-iyj Wn'' P«»sebej ob prometnicah konicah gneča ali /me- ete|t|'"-S ° s<" kljub (estnoproinetni signali/ariji ne /najde. ^Orjjj ' leden je kar peeej dolgo trajalo, da so semaforji spel NvoJJJ? '.,Ha,i »n ugašali. Tako dolgih ok\ ar si nc bi imeli F|*'*r«*li ' ',u M" s«'muforjev res ne da prej usposobim, bi 2t^v kri*! pogosteje usmerjati promet za skrbeti za t t*k*r,,i u" v,*s,',i smo lahko, da *e v tem križišču zura- ot'i l',,1 s,vari ne /godi še več prometnih nesreč. (I K.) S^J[_; 1 erdan zavarovalna skupnost triglav "i I Postavi zaščito Med črko zakona in vsakdanjostjo Dolge zavorne sledi na gorenjski magistralni cesti v Bistrici pri Naklem, kjer obnavljajo cestišče na mostu čez tržiško Bistrico, opozarjajo, da je cestno gradbišče preslabo zavarovano oziroma premalo vidno označeno. Po formalni, zakonski plati je vse v najlepšem redu: prometni znaki si sledijo, kot zahtevajo predpisi, na prvem so tudi luči, ki ponoči opozarjajo voznike na »zama-šek« na cesti, pred gradbiščem je (majhen) semafor, ki ureja promet... Pa vendarle: zdi se, da bi cestarji lahko še bolj poskrbeli za varnost udeležencev v prometu, ne.s formalnega, temveč s povsem človeškega ozira. Ljudje smo namreč zelo ruzheiu — bolj ali manj pozorni, previdni in neprevidni, pazljivi in nepazljivi, osredotočeni na vožnjo in raztreseni. Verjetnost, da vozniki na »odprti« in široki cesti spregledajo vse (majhne) prometne znake iti opozorilne table, je sicer zelo majhna, vendar obstaja in bi veljalo pn zavarovanju gradbišča misliti tudi na taksne voznike. Povsem vlo veško je, da ljudje, ki se vozijo po tej cesti že leta in desetletja, vsak dan dvakrat ali še večkrat, ne opazijo novih znakov. Le zakaj je, denimo, tuji voznik spregledal prav vse znake in table pred gradbiščem in se zaletel v zadek vozila, ki je stalo pred semaforom? Le zakaj je na klancu, nedaleč od mostu, v razbitinah golfa umrl voznik iz Podljubelja? Natančnega odgovora ne vemo; lahko pa domnevamo, da je spregledal vse znake o omejitvi hitrosti in močno zavrl šele tedaj, ko je na cesti zagledal »zama-šek«. Na mokrem in spolzkem cestišču je avto zasukalo in ga odbilo v autobus. Sprašujemo se: ali cestarji ne bi mogli postaviti velikih tabel z utripajočimi lučmi, ki bi voznike že od daleč, še preden zagledajo most, opozorile na delo na cesti? Ali ne bi mogli pohiteti, delati tudi ob nedeljah, ponoči? Dobri poznavalci razmer trdijo, da bi sosedje Avstrijci obnovili cestišče na mostu prej kot v enem tednu. C. Zaplotnik KLICAJ ZA VARNOST r w »Stoparka« ostala brez prtljage Tuja turistka, ki se je vračala s potovanja po Grčiji, se je postavila ob cesto in dvignila palec. Ni ji bilo treba dolgo čakati, že ji je z osebnim avtomobilom ustavil državljan iz ene od naših sosednih držav. Skupaj sta oprevozila dobršen del Jugoslavije in se med drugim ustavila tudi na bencinski črpalki v Radovljici oziroma v Lescah. »Stoparka« je voznika povabila na kavo, še prej stopila tja, kamor gre tudi cesar peš, potem pa le debelo pozijala, ko na črpalki ni bilo ne avtomobila ne voznika. Z njeno prtljago vred je odpeljal proti Avstriji. V hitri akciji, v kateri so sodelovali naši in avstrijski miličniki, so pobeglega voznika izsledili in ga pripeljali nazaj v Radovljico, kjer so ga soočili s »štoparko« in ga po hitrem postopku kaznovali. Zakaj navajamo ta primer? Zato, ker se pričenja turistična sezona in je blizu tudi čas dopustov, ko se bo veliko mladih in manj mladih odločilo za potovanje z avtoštopom. Čeprav en »štopar« lažje dobi prevoz kot dva skupaj, pa tisti, ki prisegajo na varnost, zatrjujejo, da sta za pustolovščine z dvignjenim palcem potrebna dva. D £ NESREČE Zaletel se je v tovornjak Radovljica, 20. maja — 16-le-tni voznik kolesa z motorjem, M. K. iz Zapuž, se je ob 22.40 na Ulici Staneta Žagarja v Radovljici zaletel v neosvetljeni tovornjak, ki ga je pri hiši številka 34 parkiral Peter Petrič iz občine Doboj. Motorista so hudo ranjenega odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnico. V betonsko ograjo in drevo Zgornje Bitnje, 24. maja — 51-letni Janko Kokelj iz Podjelo-vega brda je v bližini gasilskega doma v Zgornjih Bitnjah začel prehitevati avtomobil, ki je vozil pred njim. Ko je bil vzporedno z njim, se je tudi ta odločil za prehitevanje. Voznik Kokelj je, da bi preprečil nesrečo, zapeljal na levo na neutrjeno bankino, odtod pa ga je zaneslo v betonsko ograjo bližnje stanovanjske hiše in v drevo. V trčenju se je sopotnica Zofka Kokelj težje ranila, sopotnici Marija in Slavica Jelovčan pa lažje. Odpeljali so jih na zdravljenje v jeseniško bolnico. Voznik, ki je povzročil nesrečo, je odpeljal naprej. • Vžgalo se je olje Mavčiče, 20. maja — V sredo okrog dveh popoldne je zagorelo v stanovanjski hiši Rajka Ho-maria v Mavčičah. Žena je pri- pravljala kosilo, nalila v posodo olje, postavila vse skupaj na plinski štedilnik in odšla iz kuhinje. Olje se je vžgalo, ogenj je zajel kuhinjsko pohištvo in povzročil za približno milijon dinarjev škode. Omahnil sedem metrov globoko Jesenice, 19. maja — 30-letni Stojan Stojmilov je na gradbišču prizidka kisikarne Sava v jeseniški Železarni padel z gradbenega odra sedem metrov globoko in se hudo ranil. Skupina delavcev, v kateri je bil tudi Stojmilov, pri delu ni uporabljala zašč;tnih sredstev. S kolesom zbil pešakinjo Kranj, 22. maja — 16-letni kolesar D. P. iz Kranja je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju na prehodu za pešce v bližini tekstilne šole zbil pešakinjo, 21-let-no Jagodo Zlatkovo z Mlake. Kolesar je po nesreči pobegnil, vendar so ga prej kot v treh urah izsledili. Pešakinja se je hudo ranila. S ceste v betonski steber Bled, 23. maja — 22-letni Boris Gorenje iz Zasipa je v soboto nekaj minut pred četrto uro zjutraj prehitro vozil z osebnim avtomobilom po Cesti svobode na Bledu. Avto je zaneslo s ceste in trčil v betonski steber cestne razsvetljave. Voznik se zdravi v Kliničnem centru. Bo tabli zrasla brada? — Že več mesecev se predstavniki Cestnega podjetja Kranj, radovljiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter lastnik zemljišča ob cesti proti Gorjam, nedaleč od hotela Svoboda na Bledu, dogovarjajo, kdo in kako naj bi popravili škarpo, ki jo je načel zob časa. Ker je nevarno, da bi se zrušila na cesto, je cestno podjetje že pred časom postavilo znake, ki opozarjajo na nevarnost. Če sodimo po tem, da so tabli zabetonirali v cestišče, potem bo »kamen spotike« še dolgo ležal na cesti, verjetno še med glavno turistično sezono. Cesta pa je že brez »zamaška« dovolj ozka in nevarna! - Foto: C. Z. Letos že 24 žrtev prometa Kranj, 24. maja — Tri ure po petkovi nesreči, v slabo preglednem križišču v Britofu, je v ljubljanskem kliničnem centru umrl voznik lade, 45-letni Marko Hribar iz Kamnika. Hudo se je ranila njegova sopotnica, 54-letna Betka Kajdiž iz Vrhpolja pri Kamniku. Kot so povedale priče, je Hribar bržčas spregledal znak »stop«, takrat pa je po prednostni Jezerski cesti pripeljal dostavni tovornjak 35-letni Janez Trojar iz Škofje Loke. Izjavil je, da trčenja kljub zaviranju ni mogel preprečiti, čeprav ni vozil hitreje kot 40 kilometrov na uro. Resničnost njegove izjave je bila potrjena s tahografskim vložkom pod krmilom tovornjaka ABC Pomurka Loka. Voznik Hribar je na območju Gorenjske letos že 24. žrtev prometnih nesreč. To pa v statističnem pogledu prometne (ne)varnosti pomeni, da je bilo letos do konca maja že 14 več mrtvih kot v enakem lanskem obdobju. Pri večini smrtnih nesreč je že znan vzrok: neprilagojena hitrost. Ob tem katastrofalnem stanju bi morali ukrepati ne le delavci javne varnosti, temveč tudi vsi drugi. M. Kunšič GLAS 8. STRAN. Rally Saturnus Flego in Luznar vodita po treh rally-jih za državno prvenstvo v razredu do 1150 ccm Zmagovalca v razredu do 850 ccm: Oblak in Prosen Odlične uvrstitve Gorenjcev V soboto zvečer se je v Portorožu končal deseti mednarodni rally Saturnus. V petek je v Ljubljani startalo okoli 90 posadk, od tega skoraj tretjina iz tujine, do cilja v Portorožu pa je pripeljala le polovica. Rally si je ogledalo skoraj 180.000 gledalcev, ki so bili letos precej bolj disciplinirani kot prejšnja leta. Na prvi hitrostni preizkušnji v Črnučah pred številnimi televizijskimi gledalci je bil najhitrejši Kiizmič, ki pa je moral zaradi zlomljene polosi odstopiti že na drugi hitrostni preizkušnji. Odstopil je tudi Madžar Ferjanc, pa Filimonov in malo pred koncem v tistem trenutku vodilna posadka Lulik-Vidmar. Ker je zaradi težav z avtomobilom zamudila v časovno kontrolo tudi Romana Zrnec, je na koncu povsem nepričakovano slavila poljska posadka Koper-Ge-borys (renault 11 turbo) pred Zrnečevo in Nartnikom (renault 11 turbo) in sovjetsko posadko Štikov-Kolobaev (moskvič), Valant je bil peti. Črnivec osmi in Satler deveti. Rally Saturnus pa je veljal tudi za državno prvenstvo. V razredu nad 1300 ccm je zmagala Romana Zrnec, do 1300 ccm pa Valant. V obeh najnižjih kategorijah pa so bili gorenjski tekmovalci zelo uspešni. Z odlično vožnjo je posadki Oblak-Prosen v razredu do 850 ccm končno uspelo zmagati in to je njuna prva zmaga na rallyjih za državno prvenstvo. Na odlično tretje mesto sta se uvrstila Mlinar in Mlakar iz Žirov, medtem ko je Dolenc moral odstopiti. V razredu do 1150 ccm smo ponovno videli ogorčen boj. Največ sreče je na koncu imel Polanc v fiatu 127, ki je za dobro minuto premagal posadko AMD Škofja Loka Flego-Luznar. Po treh rallyjih za državno prvenstvo sta Lo-čana tako prevzela vodstvo s 35 točkami. Med delovnimi organizacijami je zmagala Sava iz Kranja, med AMD Kompas-Hertz, Škofja Loka pa je bila četrta. Po končanem rallyju sta Matjaž Flego in sovoznik Otmar Luznar povedala: »Pred letošnjo sezono nisva pričakovala tako dobrih uvrstitev. Računala sva sicer na uvrstitve od prvega do petega mesta, kajti najin jugo je trenutno precej nekonkurenčen (ima okoli 20 KM šibkejši motor) v primerjavi s fiati 127 in Komelovim jugom. Avtomobil sva razen motorja v celoti pripravila sama, njegova sedanja vrednost pa je približno 8 milijonov. Od matičnega kluba dobiva povrnjene stroške za prenočišče in bencin, nekaj pomoči sva dobila od Odeje iz Škofje Loke in staršev, Sava nama daje gume, ostala sredstva pa sva morala prispevati sama. V veliko pomoč nam je tudi spremljevalna ekipa, v kateri sta Luznar Drago in Damjan Rudi. Z drugim mestom na Saturnusu sva zadovoljna, čeprav sva na Vojskem izgubila skoraj 5 minut, ker se je eden od tekmovalcev zavrtel na progi in tako zaprl progo, v Portorožu pa nama je kamen malo poškodoval avtomobil. Za rallv Kompas pa bova v jugu že imela nov motor, ki bo za približno 10 KM močnejši od sedanjega.« Tekst in foto: Franci Perdan Na Gorenjskem narašča zanimanje za šah Murkine igralke na zveznem finalu Radovljica, 22. maja — Na slovenskem šahovskem turnirju za pokal maršala Tita so se med gorenjskimi ekipami najbolje odrezale šahistke Murke iz Lesc Petkova, Erjavčeva, Razingerje-va in Pongračeva, ki so prepričljivo zmagale ob samo enem remiju in se uvrstile na zvezni finale, ki se je pred dnevi končal v Pu-lju. Gorenjsko so zastopale tudi mlade šahistke šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja in Šahovskega društva Kranj, vendar tokrat brez večjega uspeha. Troje moštev z Gorenjske pa kaže, da se gorenjskemu ženskemu šahu obetajo boljši časi. Člani Murke so bili četrti. Mencinger, Osterman in Grosar so dobro igrali na prvih treh deskah, četrta pa je bila slabšo zastopana. Mladi šahisti z Jesenic so bili deseti, medtem ko drugo moštvo Murke in mladi igralci Toma Zupana iz Kranja niso dosegli večjih uspehov. Razlog je tudi v tem, da so najboljši gorenjski mladinci nastopili na mednarodnem šahovskem turnirju na Madžarskem. Znano je tudi že, da bo med 2. in 19. junijem v Portorožu 7. Vidmarjev memorial, turnir visoke kakovosti. Na turnirju bosta sodelovala tudi dva gorenjska šahista, člana Murke iz Lesc: mojster FIDE Vojko Mencinger in mladi mojstrski kandidat Aljoša Grosar, ki ima izpolnjene že vse pogoje za naslov mednarodnega mojstra. Ko mu bodo naslov priznali, bo eden najmlajših jugoslovanskih šahistov s tem naslovom. Šahisti leske Murke, ki so se kot slovenski prvaki ponovno uvrstili v II. zvezno šahovsko ligo, se že pripravljajo na organizacijo tradicionalnega mednarodnega šahovskega turnirja v kampu Šobec v I^escah. Pokroviteljstvo prevzema tudi letos Turistično društvo Lesce, turnir pa bo 2. avgusta. Pričakujejo udeležbo 50 domačih in tujih ekip. Na Bledu pa se je končal zanimiv šahovski dogodek: slovensko delavsko moštveno šahovsko prvenstvo, ki ga je organiziralo Šahovsko društvo Radovljica, pokrovitelj pa je bil republiški svet Zveze sindikatov. Igralo je 34 moštev, tekmovanje pa je bilo vodeno s pomočjo računalnika. Zmagala je ekipa Fronte iz Ljubljane. Od gorenjskih ekip pa so se najbolje odrezali jeseniški žele-zarji Pavlin, Krajnik, Ravnik, Krničar in Lužnik, ki so bili četrti. Veriga je bila deseta, kranjska Iskra dvanajsta, Sava dvajseta itd. V. Perovič Triglav bo igral v Šenčurju Kranj, 25. maja — Nogometni klub Triglav iz Kranja obvešča ljubitelje nogometa, da bo tekma slovenske nogometne lige med Triglavom in drugouvrščenim Koprom v nedeljo, 31. maja ob 17. uri v Šenčurju in ne v Kranju, ker bo stadion zaseden zaradi armad nega prvenstva. V Lescah tekmujejo najboljši slovenski jadralni piloti Tekma z vremenom, vetrom in višino Lesce, 21. maja — Štiriintrideset pilotov iz desetih slovenskih klubov in pilot iz Madžarske sodeluje na 25. prvenstvu Slovenije v ^^"Jjni letenju, ki je obenem tudi mednarodno tekmovanje pilotov za pokal Elana. Tekmovanje bo končano v nedeljo, 31. maja. Že prvi tekm dan je potrdil, da bodo favoriti za zmago Thaler, Šimenc, Peperko in Stariha. Takoj po petkovi slovesni otvoritvi, ki se je je udeležil tudi komandant teritorialne obrambe Slovenije generalpodpolkov-nik Edvard Pavšič, je bila na sporedu prva tekmovalna disciplina: prelet 191 kilometrov dolge proge od Lesc mimo Škofje Loke do Novega mesta in nazaj v Lesce. Od 34 letal, kolikor jih je poletelo iz Lesc, se jih je 20 vrnilo na letališče, kar kaže, da je bilo vreme samo navidezno ugodno in da so le najizku-šenejši zdržali tekmo s časom, svojim znanjem vremenom, vetrom in višino. Že prva disciplina je pokazala, da bodo favoriti na papirju tudi dejansko igrali §lavno vlogo. To pa so Thaler, imenc, Peperko in Stariha. »Trije tekmovalni dnevi so osnovni pogoj za regularnost tekmovanja. Discipline določamo In kaj so povedali pred tekmo trije piloti tekmovalci? # Boštjan Pristavec z Bleda, študent, star 24 let: »Za seboj imam šest tekem. Leteti sem začel leta 1981, pred tem pa sem bil modelar. Uvrstitev med prvih pet bi bil zame uspeh. Letim na letalu DG 100 G iz Alpskega letalskega centra Lesce. Vreme je povprečno, ne preveč dobro.« vsak dan sproti glede na vreme,« je pripovedoval direktor Alpskega letalskega centra iz Lesc Franc Primožič, ki mora za organizacijo takšnega tekmovanja spraviti skupaj kup dovoljenj in podatkov. »Pol ure zatem, ko so vsa letala v zraku (vlečno letalo vsakega potegne 600 metrov visoko, potem pa pilot sam presoja o višini), je na zemlji nared zemeljska startna ura, sestavljena iz šestih belih platen, katerih kombinacija se vsake pol minute spreminja. Ko pilot oceni, da ima pravo višino in dobre razmere za start, preleti startno uro, jo fotografira in odleti naprej proti drugemu cilju oziroma obratu, kjer mora objekt obleteti in ga fotografira- ti, in to po možnosti tako, da je na sliki tudi del krila njegovega letala. Teh ciljev na zemlji oziroma kontrolnih točk je lahko tudi več. Končna ciljna linija je na letališču. Preleteti jo mora pod 200 metri in takoj oddati fotoaparat, da se filmi razvijejo in ugotovi, ali je letel tako, kot je bilo treba. Pomemben je čas, ki je minil od preleta startne ure in ciljne linije. Da bi vsem tekmovalcem zaradi tega, ker imajo različne tipe letal, zagotovili čim bolj enake razmere, uporabljamo za izračun končnih časov tudi izenačevalne faktorje. Končni rezultat je potem izražen v kilometrih na uro. Večina pilotov ima na steni kabine pritrjena zaradi zanesljivo- sti dva fotoaparata, če eden odpove, obvezna so padala, letal* pa so obtežena tudi s 100JiW vode, da imajo boljše aerodinamične sposobnosti. Ko se pi'0' bliža z vso hitrostjo končnemu cilju, vodo izpušča. Marsikje po svetu zemeljske startne ure ne uporabljajo več, ampak imajo piloti že posebne kamere, *' imajo uro vgrajeno. Sicer P8 sem z udeležbo zadovoljen. T"' jih pilotov ni veliko, ker imajo tudi v drugih državah prav se* daj svoja prvenstva. Takšno tekmovanje precej stane. Neka} f prispeval Elan, vsak tekmovalec 65.000 dinarjev, ki mora plača" še stroške vleke in bivanje, cen-ter pa je primaknil še okroS 1,2 milijona dinarjev.« • Miha Thaler iz Lesc, star 44 let, poklicni pilot: »Državni prvak sem bil doslej dvakrat, republiški pa že večkrat. Prvenstvo začenjam optimistično. Uvrstitev med prve tri bi bil zame uspeh. Letim na DG 300 Elan. To je super letalo. Kakšno vreme si želim? Najboljši so kopasti oblaki. Severni veter ni preveč dober. Najbolje je, če pri tleh piha vzhodnik, na višini pa zapadnik. Višje od 2000 metrov ne smemo leteti zaradi drugih letal.« • Ivo Šimenc, star 33 let, iz Ljubljane, član leškega kluba: »Nerad napovedujem. Samo ena večja napaka je dovolj za slabšo uvrstitev, in to se v enem tednu, kolikor bo trajalo tekmovanje, lahko zgodi. Naslov prvaka bom skušal ubraniti, vendar je letos konkurenca ostra. Favoritov nas je najmanj deset. Danes je veter premočan, kar je za to stran Karavank sploh značilno. Letos so bile razmere za trening katastrofalne. Le en prelet opravil. Še sreča, da sem v £ I straliji, na svetovnem P1?L„l stvu, lahko več vadil. Pr's'^l sem leteti na letalu DG Elan, ker mojega DG 300 Se.i»» Avstralije. Vrača se z ladjo traja več mesecev.« ^ Prvenstvo bo končano v ljo, 31. maja. J. Košnjek Slike: F. Perda" V petek se bomo srečali v Tržiču Dve uri zabave Tržič, 22. maja — V petek, 29. maja, ob osmih zvečer bomo v dvorani tržiškega kina razglasili lanske najboljše gorenjske športnike. Prireditev pripravljata skupaj časopis Gorenjski glas in telesnokulturna skupnost tržiške občine. Tržič smo izbrali zaradi tega, ker je to športno mesto, predvsem zaradi smučarije, ker je lanski najboljši športnik Bojan Križaj doma v Tržiču, ker je v občini razvit alpinizem in je tudi lani najboljša športnica Marija Štremfelj alpinistka, in ker so Tr-žičani tudi sami izrazili željo, da bi bila prireditev pri njih. Vstopnice za prireditev bodo od jutri dalje naprodaj v poslovalnici Tobaka na Trgu svobode. Razen najboljših športnikov Gorenjske bodo na prireditvi sodelovali mladi tržiški športniki. Zagotovljen je tudi kakovosten kulturnozabavni program. Po domače jo bo urezal priznani ansambel Ivana Ruparja iz Škofje Loke, nastopili pa bodo še pevci, citraša in harmoni-kaš. Za občinstvo pripravlja Gorenjski glas nagradno žrebanje. Skratka, obeta se dve uri prijetne zabave. J. K. NaPristovški Storžič Kranj, 23. maja — Planinsko društvo Kranj prireja v nedeljo, 31. maja, zanimiv planinski izlet na Pristovški Storžič nad Jezerskim vrhom. Posebni avtobus bo zjutraj ob sedmih izpred hotela Creina odpeljal planince na mejni prehod Jezerski vrh, od koder je pičli dve uri hoje na vrh; s katerega je izredno lep razgled. Pohod ne bo zahteven. Potrebna je le dobra planinska oprema. Če bo vreme lepo, bodo po hodni ki sestopili v Korte na av- strijski strani, sicer pa bo avtobus čakal na Jezerskem vrhu in izletnike odpeljal prek Železne Kaple, pod Obirjem, mimo Sel in Boro-velj prek Ljubelja nazaj v Kranj. Povratek bo zvečer. Ne pozabite vzeti s seboj veljavnega potnega lista. Prijave s plačilom 3000 dinarjev sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj na Koroški 27. Izlet bodo vodili Meta Šparovec, Dušan Fel-din in Matija Grandovec. J. K. Od tekme do tekme Najboljša od naših je bila Frelihova — V Prištini se je k°?' čalo 41. člansko državno namiznoteniško prvenstvo članic 1 članov posamezno in v dvojicah. Presenetljivih izidov ni bi'0' Od gorenjskih igralcev je največ dosegla igralka Merkurja' Kranja Polona Frelih. V igri posameznic je osvojila 11. mest0' v dvojicah pa je skupaj z Gašperičevo prišla do polfinala, kje sta morali kranjski igralki kloniti. Sava Commerce četrta — Na Reki je bil kakovosten že"1' ski košarkarski turnir, na katerem so nastopile tudi igr .. Sava Commerce iz Kranja. Za tako močno konkurenco so bi Kranjčanke prešibke in so osvojile zadnje, četrto mesto, ve. dar so prikazale na trenutke zelo kakovostno igro. Zmagaj moštvo Elemesa, druga je bila Iskra Delta Jezica, tretja Rel< in četrta Sava Commerce. . Darjan Petrič v dobri formi — V Zagrebu je bil tradicio"13 ni plavalni miting Zlati medved 87. Na mitingu je sodeluj tudi kranjski plavalec Darjan Petrič. Posebno dobro je plaV na 400 metrov kravi, kjer je dosegel čas 4:03,20. Janez Pintar dvakrat zmagal — V Novem Sadu je bila dr ga dirka za državno prvenstvo v cestnohitrostnih dirkah & tociklistov. Kranjčan Janez Pintar, ki dirka za AMD Domža1 j je zmagal kar dvakrat; v kategoriji do 80 ccm in v katego™ do 125 ccm. ,0 Triglav igral neodločeno, Naklo zmagalo — Nadalje^ se je tekmovanje v slovenskih nogometnih ligah. Kranja Triglav je v nedeljo doma igral z Domžalami neodločeno r' Zadetek za Triglav je dosegel Juršič. Nogometaši Nakla pa .Q doma z 2:1 premagali Primorje iz Ajdovščine. Gola za Na11 sta dosegla Jelovčan in Bohinc. Poraz Peka, Kranj neodločeno — V republiških roko"*1.,, tnih ligah so odigrali zadnje kolo. V tekmovanju moških^ Peko gostoval v Šoštanju in izgubil z 31:22. Peko je pristno' predzadnjem mestu in se bo poslovil od prve republiške ro metne lige. V ženski ligi pa je Kranj gostoval pri Itasu v čevju. Nove republiške prvakinje tudi tokrat niso bile P°r&ig-ne in so igrale 20:20. Igralke Alplesa pa so bile z 32:19 pora* ne z Iskro v Šentjerneju. Kranj je prvi, Alples pa osmi. J. K- (S Id *l 1, h h \ Najboljši vadijo na Bledu Bled, 24. maja — Večina najboljših jugoslovanskih veslačev že nekaj dni trenira na Bledu. Nekateri bodo nastopili na mednarodni regati v Vichyju v Franciji, drugi pa bodo konec tedna odšli na zelo pomembno tekmovanje v Duisburg v Zvezni republiki Nemčiji. Tja bo pod vodstvom trenerja Stanka Slivnika odšel tudi blejski četverec. Tokrat bo poskusno nastopil v ne- koliko spremenjeni postavi Janša, Krašovec, Mujkič in Mirja-nič, Prešeren in Ferčej, oba prav tako odlična veslača, pa bosta veslala v kombiniranem četvercu splitskega Gusarja. Razen teh dveh posadk bodo v Zvezni republiki Nemčiji veslali še Gra-fičarjev dvojec, dvojni četverec iz Begeja in zagrebški skifist Stakor. J. K. Hvasti mora ostati Beograd, 25. maja — Predsedstvo Kolesarske zveze Jugoslavije ni sprejelo odstopa zveznega kapetana kolesarjev Francija Hvastija. Odločilo se je, da se bo s Hvasti-jem skušalo pogovoriti, da bi ostal v vodstvu reprezentance do konca olimpijskih iger ki in da bi uresničil program. . ga je sprejela na pre^% predsedstva tudi konferej^ kolesarske zveze Jugoslaviji Predsedstvo je tudi me'11'j da je treba z vsemi sreds^, zavarovati ugled in omojl". ti nemoteno delo zve/.'16'' kapetana. \ i 26. MAJA 1987 OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN Savske elektrarne Ljubljana TOZD Elektrarna Moste j^ovno objavlja prosta dela in naloge: L^ATOVNI ELEKTRIČAR I - STIKALEC ZAMENJEVANJ«: D§ elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj, predhodni preskus strokovnih in delovnih zmožnosti, ustrezna psihofizična sposobnost delavca, izmensko delo ^Unrf^rU^U^emo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. njup-.Vama n> na razpolago. Prošnje z dokazili o izpolnjeva- $.* *a delovm lu pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Savske elek-sha LJublJana. TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica - komi-K« j* delovna razmerja. Ridati bodo obveščeni 8 dneh po sprejemu sklepa o izbi- RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju «4224 GORENJA VAS - Todraž 1 Polr?i1S^j za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s »m delovnim časom Jj^JANJE SISTEMSKOANALITIČNIH OPRAVIL AOP ,s»emski analitik - 1 delavec 80ji. dipl. inž. fizike ali dipl. inž. matematike ali dipl. organizator AOP ali dipl. inž. računalništva, 48 mesecev delovnih izkušenj Hir* * 0 razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov- slt|e ° zabtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred ^*nd"ri ^ ^e^ovnega razmerja. ljej0 J^' naJ prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev posoli; n dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate va-0 ,2ua razgovor. lri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. SERVISNO PODJETJE KRANJ ^misija za DR in DS za OD objavlja potrebo po p 2I&ARJU - 1 delavec 8°ji. IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri ali priučeni delavec, poskusno delo bo trajalo 45 dni, delo združujemo za nedoločen čas, zaželene so delovne izkušnje drovsif- Ja^e z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte ka-1 službi DO. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. §kRSyNI °RGANI OBČINE lg?ALOKA ue|0 lQKVna skupnost oddelka za notranje zadeve občine Škofja A°bjavlja prosta dela in naloge l^vjj^°Čen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje de-h 6' ^' ^e na porodniškem dopustu: J ^RENT ZA POTNE LISTE IN TUJCE 6°ja: srednja strokovna izobrazba V. stopnje upravne, ekonomske ali splošne smeri in dve leti delovnih izkušenj •V laj u 6 z. dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom ^praan.didati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: V° in n* °rSani občine Škofja Loka, sekretariat za občo upra-Nej^Proračun, Škofja Loka, Poljanska c. 2. ^•jj»vi0 n prijav ne bomo obravnavali. !ahi [Jeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po kon-0°javi. Btariat za občo upravo in proračun ^ vezenine bled ^Žrina ^'P*4' vezenin in konfekcije Bled Tfj>Jr Pozamenterija Bled in ^ u Konfekcija Bled ^av^ata naslednja prosta dela in naloge: l Vt-^^ozamenterija h ^UA II. - 4 delavke 5 ]l: končana poklicna šola tekstilne smeri in 3-meseč. o * Poskusno delo Oe dovolj kandidatk s končano tekstilno šolo, bomo de-% ^razmerje sklenili tudi s kandidatkami, ki imajo končati -»■viineKCija i delavk ^ '^terokoli drugo šolo IV. stopnje oz. poklicno šolo Mih) konfekcija Bled h V^NJE I. — 5 delt 8oii: šivilja oz. tekstilni konfekcionar II, 3-mesečno posku-> x sno delo STlLKA H Jl: končana osnovna šola, 3-mesečno poskusno delo Ha^i.^ Prijave je 8 dni od objave. ^vsl ' naJ Poš^ejo prošnje na naslov: Vezenine Bled, ka-sj10 - splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. KOKRA trgovska delovna organizacija n.sol.o. Kr;,n| Kranj, Poštna ulica 1 d tavi* ^ ih& Za Potrebe delovne skupnosti skupnih služb prosta l.Vo nal°ge: k °^NJE INVESTICIJSKIH DEL •jnzenir gradbeništva /VI., strokovni izpit, dve leti delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo si 'NOMISTA - pripravnika Soj-. 1^ *■ končana I. stopnja ^27 960 Oistrir Sundbeam, 'etnik 1976. Re nie i a" do decembra R.b.č. Sr Bit ■^I^Dopoldan I97g0dam Z 101 mediteran, letnik tonar d ».d po 17 uri Ahl,n. Pot na Ze "^AMlaka pri Kranju_7339 trne°dam osebni avto FIAT uno 55 S. AVTfj; Star dve leti' in TOVORNI stan;, i ' star 10 let. v odličnem ~-y^Ul)I0imacije po tel.: 61-154 7390 Marrfdam Z 750 SC- letnik 1984 Minka "^!lJj"bno 96, tel : 70-564 7760 nodo*!?"12750' Ietr"k 1973, reg.strira-PoldL Cembra 1987 Tel.: 33-161, po 7761 Potres3"1 0sebni avto R 4, letnik 1977 ^Trman^a popravila 1 ^-~j^iiril£arjeva 5, Tržič 101. Miro 7762 Om sPfedaj zaleteno, prodam meic, Hrastie 118 Kranj - popoldan ___7763 l9^°dam MOTOR za Z 101, letnik c"- ostalo za dele. Pavel Lapajne, ~^Hl[gvoiucije 1 /b, Jesenice 7764 ralnr°dam 1 101 lux- letnik 1977' 9ene lai^ODnovl)eno, registrirano do apn- ^ Tel: 68-537 7765 I975°dam osebni avto VW, letnik iw,prva registracija 1976, originalen I***' 1303 S, črne barve, cena 4SMjei.: 35.729 7766 v^odam VW 1200*J, letnik 1974. !^^3:568^popoldan 7767 Soda* Can,en 'r0S km' Star 10 mesecev, in otroško *uLO prodam Tel : 061/841-505 -__ 7768 / Bistro JELEN Trg Rivoli Planina III Kranj VABLJENI! Prodam dobro ohranjen 'Sinil n,k 1977 Frel'h. Studeno 6, Že Y^tel: 66-558 _7769 Jlri -uam Z 750, letnik 1976, neregi Sj^gza 18SM. Sp. Gorje 59 7770 tau V°RNI avto TAM 5000 s hiab dvi sa rn. vitlom, pogonom na vsa kole-%'*aPoro diferenciala, vse v delov-1J8 star>ju, zamenjam za traktor sred J8nm°či s traktorskim nakladačem ca * praprotnik. Mošnje 30, Radovlji- V___ 7771 l^j^arn R4 TL, letnik 1979. Irena ^liklarT1 FIAT 126 P. letni p^Jf"a školjka, celo ali po delih, . ^ SM. Tel : 37 565, po 15. uri p^j-____~_7334 v^t6liarri Z 101, staro eno leto Nenad P^JIredoslje 129, Kranj 7721 ha^arn z 750 )etnik 1976 og(ed Sodaii P( do 17.30 Žagarja 21, 7813 _ Ceh, Staneta neregistriran R 4, letnik 7814 v°*nem stanju. Tel.: 79-931 HJn' prodam Z 750, letnik 1975, fc^gkjLpot 12/a, Kokrica 7815 Plfcjr* R 12, letnik 1974, registriran 1988. " 125 SM. Tel.: 51 728 ^S8" 7816 Prodam MOTOH tomos elektro nik 90 letnik 1981, dobro ohranjen Tel 82 371_78T7 Prodam AVTOMATIK 3 ML 12/86 in smuči GS — sive Informacije 35-218, popoldan _7818 Prodam AVTOMATIK 3 KLSG. še v garanciji Tel 23-259_7819 Prodam Z 750, letnik 1985 Tel 42-245, od 16 do 20 ure 7820 sta 7821 Prodam MOPED avtomatik rejši Tel 27 770, popoldne Prodam R 4 TL, letnik 1979 Irena Meserko, Strahinj 121, Naklo 7822 Prodam 126 P. letnik 1979, cena 600 000, in veliko rezervnih delov za 126 P Milojevič, Žabmca 64_7823 Prodam Z 750 SC, letnik 1980 Tel 62 020, po 15 uri_7824 Ugodno prodam FIAT 132 GLS, le tnik 1977 Cveto Podpečan, Sv. Duh 165, Šk Loka_ 7825 Prodam R 4, karambohran, letnik 1978 Jože Hafner, Trnje 9, Šk. Loka _7826 Prodam BMW 2002, vse dele za FORD ESCORD in dele za BMVV 2002 Božo Cankar, Zminec 8, Šk Loka 7827 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1973 Žibert, Reteče 56, Šk Loka 7828 Prodam tomos avtomatik A 3 KLSG, še v garanciji. Cena po dogovoru. Informacije: Maček, Kamna gorica 3/f, dopoldne_7829 Prodam dobro ohranjeno dirkalno KOLO. Tel.: 27-946__7830 Prodam avto LADA november 82, tel : 21-661 ul. 31 divizije 36 Prodam 2 črno bela BIKCA/stara 7 dni. Franc Krč, Jezerska 92/a, Kranj _. 7776 Prodam BIKCA simentalca, težkega 160 kg, in frizijća starega 10 dni. Okro-glo 13, Naklo _7777 Prodam mlade PRAŠIČKE. Luže 9, Šenčur__7778 V juniju in juliju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naročila Stanonik, Log 9, Škofja Loka _ 7471 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9. Škofja Loka 7472 Podarim mlade PSIČKE. Boncelj, Golnik 50, tel . 46-703_7810 Prodam 20 dni starega BIKCA in 10 dni staro TELIČKO. Crngrob 10, Žabmca_7811 Prodam TELICO simentalko, brejo 7 mesecev. Stane Jelovčan, Na logu 8, Škofja Loka_7812 apatailjjifroll Prodam TeT TV na daljinsko upravljanje, star 1 leto, R 12 po delih in de-le za R 6. Virmaše 97, Škofja Loka 7494 Prodam HI-FI komponento: radio, gramofon, kasetofon, zvočniki 2x20W in dvojni KASETOFON 2x10W, vse novo deklarirano. Tel : 24-040, od 16. do 19. ure 7668 Prodam TRAKTOR tomo vinkovič, dobro ohranjen. Roman Oblak, Žirov-ski vrh 13. tel : 68 298_7779 Prodam generalno obnovljen PRAL NI STROJ gorenje Tel.. 49 170 7780 Prodam etažno PEČ za centralno kurjavo, 23.000 ccal, rabljeno 1 leto Rado Dagarin, Mestni trg 24, Škofja Loka 7781 E/dl POSREDNIK nr7ro| Kokrica sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462 Prodam nov namizni VRTALNI STROJ do 16 mm. Tel: 24-416 7782 Ugodno prodam TRAKTOR pasquali s prikolico 15 KM Štefan Albreht C. jurišnega bataljona 153, Ziri, Tel : 69-779_7783 Prodam japonski radio unicef, star 5 mesecev, z dvojnim kasetofonom in ločjivimi zvočniki. Ogled vsak dan po-poldne. Golnik 112_7784 Komisijska prodajalna ERIK Tomšičeva 38, tel.: 24 - 486 — ^Prto vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Sortna OPREMA: tenis, deskanje, šarjenje v^EMA ZA KAMPIRANJE J^HNIČNI PREDMETLhi fi naprave, eorekorderji, radioaprati, kasete, računalniki, arnoforii, fotoaparati, kamere itd. VZAMEMO, POSREDUJEMO IN PRODAJAMO ZA VAS! EXPRESS ŠIVILJSKA POPRAVILA Na Planini v Ulici V Vlahoviča 5 je odprt lokal z express šiviljskimi popravili. HITRO IN SOLIDNO vam opravimo storitve, kot so menjava zadrge, krajšanje, ožanje hlač in kril, krpanje, zarobljenje, šivanje gumbov itd. ODPRTO: VSAK DAN od 12. do 16. ure sobota in nedelja zaprto! PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! PRIKOLICO adria 330. zimsko letno (peč + hladilnik), zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Jože Januš, Pri -stava 96, Tržič_7785 Nujno prodam nov barvni TV Vehbi Pačarada, Medetova 1, Stražišče 7786 Prodam 5 let star barvni TV gorenje. Andrej Kirhar, Zagoriška 15, Bled 7787 Prodam ZVOČNIKE JVC 80/60. Tel.: 42-810_7788 Prodam novo AVTOPRIKOLICO. Zg Brnik 72, tel.:42-736_7789 Prodam TRAKTOR ferguson. Milena ._ Langerholc, Pevno 7, Škofja Loka 7790 POSCSII Ugodno prodam barvni TV RIZ tele- ~~* ~~ funken. Zdravko Malnar, Bled, Alp ska 9 7791 Kupim mladega PSA majhne rasti z daljšo svetlo dlako Tel 79-793 7845 Kupim manjše vprežne GRABLJE za seno Ponudbe po tel 61-775 7846 Kupim suhe borove PLOHE, deb 8 in 5 cm Marko Lavtar, Na logu 4, Šk Loka__7847 Kupim 3 m3 suhih smrekovih PLO-HOV, deb 8 cm Tel 36-440 popoldan _7848 ifanananja Nujno prodam GARSONJERO v Li-kozanevi ulici z opremljeno kuhinjo, 32 nrr Možna zamenjava za avto, ka mion ali stroj. Tel : 075/774 354 7065 V Šk Loki oddam delno opremljeno STANOVANJE. Šifra Leto 1990 7853 Fant in dekle nujno iščeta STANO VANJE v Kranju ali okolici Šifra: Nujno___7854 Iščemo STANOVANJE. Šifra: Mlada družina_7855 Tričlanska družina potrebuje STANOVANJE (soba, kuhinja, kopalnica) v Kranju, opremljeno, za daljšo dobo Plačilo za eno leto vnaprej. Tel.: 24-241 oz 25-461 do 14. ure 7856 Zamenjam lepo dvosobno STANOVANJE za manjše enosobno s centralno kurjavo. Kličite po tel.: 28-102, od 20. do 21. ure_7858 Izobražena zakonca najameta ali kupita stanovanje oz. manjšo HIŠO v Radovljici ali Lescah. Ponudbe: Predpla-čilo oz. gotovina — kredit_7857 Prodam ELEKTRO OMARICO in 36 kosov nerjaveče PLOČEVINE (krom), 2000 x 1000x0,45 mm. Tele fon:75 073 _ 7792 Stoječi TUŠ, 3 KADI in namizni STROJ ZA LIKANJE ugodno prodam. Tel.: 77-547_ 7551 Ugodno prodam barvni TV, star 9 let. Tel: 75-024_780J FOTOGRAFI! Prodam uvoženo opremo za izdelavo fotografij (pove-čevalnik, barvna glava) z veliko dodat ki in commodore 64 z dodatki, programi in literaturo. Informacije: Aleš Ver-dir, Zg. Duplje 89 7802 Poceni prodam nerabljeno 23000-kalorično etažno PEČ za cen-tralno. Predoslje 61/c_7803 Prodam črno-bel TV in barvni TV, par kosov sobnega POHIŠTVA in otroški VOZIČEK. Ogled popoldan, Vida Premk, Partizanska 46, Škofja Loka _ 7804 Prodam revolversko STRUŽNICO krušik z vsem priborom. Tel.: 40-560, od 16. do 18. ure_7805 Prodam barvni TV gorenje, star 10 let. Brane Bertoncelj, Šolska 4/a, Kranj _7806 PRALNI STROJ kastor, potreben manjšega popravila, poceni prodam. Tel.: 22-379_7807 Prodam PRALNI STROJ obodin, star 3 leta. Tel.: 37-188_7808 Prodam OBRAČALNIK sansui A 80 in ZVOČNIKE vvharfe dale 306. Pelko, Predoslje 87/a_7809 Prodam BARVNI TV sprejemnik. Hrastje 170, pri cerkvi_ 7858 Prodam VIDEOREKORDER in glazbeni stolp, tel.: 21-661 ul. 31 divizije 36 raino prodam" Prodam športni VOZIČEK — avtose dež. Tel.: 22-278_7793 Prodam krmilni KROMPIR po 20 din. Jože Platiša, Punger 11, Škofja Loka, tel.: 62-808_ 7794 Prodam športni otroški VOZIČEK tribuna. Tel: 27-645_7795 Prodam velik ŠOTOR z dvema spalnicama, star 2 leti. Dolenc, Jelendol 9. Ogled možen popoldan od 14. do 18. ure_7796 V Radovljici na Cankarjevi ODDAM GARAŽO. Tel: 77-876_7797 Prodam KOŠNJO — vrt. Podreča 11 _7798 Prodam prazne ali posnete VHS KA SETE in ponujam vse usluge z video kamero. Informacije dobite po tel: 34 192 _ 7799 Prodam ŠOTOR (holandski) za 4 osebe in prikolico za fička Tel.: 47 435 _7800 lian.oprema Prodam 3 rabljena zasteklena vezana OKNA (brez okvirov) in 9 m2 STEKLA 6, kosov po 1,5 m2 Struževo 24, tel.: 22 901__7669 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo Voglje 83, Šenčur_7849 Prodam rabljeno SPALNICO starej šega tipa. Tel.: 47-488 po 20. uri 7850 Ugodno prodam OMARICO za čevlje sora v naravni barvi, VRATA (krilo) mahagonij 90 cm in 2 zastekleni OKNI' 140x60. Tel: 38-948, po 15 uri 7851 Ugodno prodam zakonsko POSTE LJO z vzmetnicama in ogledalom. Informacije po tel : 70-058, v sredo od 16 do 18 ure 7852 VIKEND na Planini pod Golico (Rov-te) prodam. Ponudbe po tel.: 061/576 417, do 8. ure zjutraj ali med 14 in 16. uro_7594 Prodam starejšo HIŠO, primerno za gostilno z obstoječim bifejem in tele- fonom. Rozman, tel.: 66-423_7834 Komunalno urejeno PARCELO, 386 m2, z vso gradbeno dokumentacijo, takojšnja gradnja, v Šk. Loki, prodam za gotovino. Ponudbe Šifra: Navedite ceno 7835 ftranj zapoillfve Zaposlim KV KUHARICO. OD 30 SM. Tel.: 80-051_7241 Ali si mogoče že kdaj oziroma bi rad opravljal delo ZASTOPNIKA na terenu? Te to delo veseli, pa si zaradi slabih pogojev in zaslužka obupali!? Javi se s kratkim življenjepisom in gotovo ti bomo odgovorili. Šifra: S pridnostjo do lepšega jutri_____7560 Zaposlim PK KLJUČAVNIČARJA z znanjem elektro varjenja. Tel.: 47-409 _7817 Iščemo mlajšo UPOKOJENKO za pomoč v kuhinji v dopoldanskem ča-su. Tel 75-504_7836 Iščem redno ZAPOSLITEV v okolici Kranja. Informacije po tel.: 47-064, dopoldan_7837 Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA, OD 250.000. Ponudbe pod Pleskar _7838 Iščem prijazno PLETILJO, ki bi me naučila plesti na empisalovem pletil-nem stroju, v bližini Šk. Loke. Naslov v oglasnem oddelku_7839 Zaposlimo več KUHARJEV in NATAKARJEV, lahko tudi honorarno. Pe-trol, TOZD Gostinski obrati Ljubljana, tel.: 312-755, int.: 226_7840 Poceni in kvalitetno opravljam vsa ELEKTROINSTALATERSKA dela. Tel: 26-521, dopoldan in 25-461 int.: 685 popoldan_7841 Iščemo komunikativne osebe (ali zakonske pare) za prodajo najuspešnejše knjižne zbirke. Honorarji visoki, prevoz zaželen. Šifra: Redna izplačila 7843 SALON POHIŠTVA ★ * Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 gradbeni mal. OBVEllltA Ugodno prodam 200 PUNT in 200 LEG. Tel.: 46 187, v večernih urah _7831 Prodam nova OKNA brez rolet (eno šir 180 viš. 140, dve šir. 90 viš 120) Pševska 6_7832 Ugodno prodam dvižna GARAŽNA VRATA lip Bled, Marjan Kogoj, Križe 109, p Križe__7833 kupim Kupim brezhiben MOTOR za opel manto S 1600, cm3. Tel : 60-801 7611 Kupim ŠPIROVCE, LETVE in LEGE za ostrešje ter PLOHE in DESKE cola rice Tel : 34-900_ 7612 Kupim Z 750, mlajši letnik Pretnar, Podbrezje 87, tel 70 208_7613 ŠC Adergas -Teniška sekcija Pra-protna polica obvešča vse ljubitelje tenisa, da je na razpolago teniško igrišče v Praprotni polici za rekreacijsko igranje Dovolilnico za igranje do bite na Praprotni polici št 23 7600 BAGAT TEČAJ" krojenja in šivanja v Kranju začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 1. junija ob 15.30 in 3. junija ob 8. uri, Delavski dom Kranj, vhod 6 ali do pričetka po tel : 47 256 _7844 Ansambel Lipa, bivši Krvavški kvin tet, vsak petek in soboto igra na vrtu hotela Jelen v Kranju. Vabljeni! 7601 OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŠKOFJA LOKA Rdeči križ Škofja Loka organizira devetnajsto akcijo zbiianja oblačil, obutve, posteljnine in tekstilnih odpadkov v četrtek, 28. maja 1987. Občani lahko oddajo blago na zbirnih mestih v svoji krajevni skupnosti od 17. do 19. ure. Zbirna mesta so: 1. v Žireh: avia pred kinodvorano in na Selu 2. na Sovodnju: zadružni dom 3. na Trebiji: zadružni dom 4. v Poljanah: kulturni dom 5. v Gorenji vasi: pri TVD Partizan in pri blokih v Blatah 6. v Železnikih: kulturni dom 7. na Češnjici: pred kinodvorano 8. v Selcih 9. na Bukovici: pred trgovino 10. v Dražgošah: pred trgovino 11. v Rudnem: pri gasilskem domu 12. v krajevni skupnosti Lenart - Luša zbirajo blago ves ta teden 13. za krajevno skupnost Šk. Loka - mesto so zbirna mesta: — vrtec Novi svet — Občina — Puštalski grad — pri Confidentiju v Vincarjih — stara tržnica na Sp. trgu 14. za KS Kamnitnik: — tržnica — reševalna postaja pri zdravstvenem domu 15. v Podlubniku: — diskont in — gasilski dom v Groharjevem naselju 16. na Trati — osnovna šola 17. pri Sv. Duhu — kulturni dom 18. na Godešiču — trgovina 19. v Retečah — kulturni dom Predmete, ki boste darovali, zvežite v vrečko ali karton, da se ne razsujejo, in označite, ali vsebujejo uporabno ali neuporabno blago. Darovano blago bo razdeljeno posameznikom in družinam, ki jim je taka pomoč potrebna, del blaga pa Rdeči križ shrani za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Občane prosimo, da pripravite stvari, ki jih vaša družina ne bo več potrebovala, predvsem želimo zbrati čim več otroških oblačil, perila in posteljnine, ker nam tega blaga vedno primanjkuje. Ob tej priložnosti lahko oddate tudi vse tekstilne odpadke. Če nameravate oddati pohištvo, vas prosimo, da to prej sporočite občinski organizaciji Rdečega križa. Vabimo vas, da sodelujete v akciji. SGP GRADBINEC KRANJ Slavka Dobovišek — Hamersak% 7.5.1922 - 14.5.1987 Lok življenja pokojne Slavke bi lahko bil enak večini življenj naših žena, če ne bi bila pokojnica v mnogih lastnostnih izjemna žena. Ljubezen daje človeškemu življenju vrednost. Kdor je sposoben razdajati ljubezen svojim najbližjim, znancem in prijateljem, ostaja živ in spoštovan, čeprav je umrl. Taka je bila pokojnica. V njenem značaju sta se prepletala mehkoba južnega pobočja Pohorja, kjer je bil doma njen oče, in trdnost gorenjskih gora, pod katerimi je bila rojena njena mama. V njej je bilo veliko talentov, pa jih ni mogla razviti. Otroštvo v majhnem stanovanju, naporna gradnja domače hiše, poroka, rojstvo treh otrok, nato mamina bolezen in smrt. Okupacija je močno prizadela Hamerško-vo družino, saj je bil oče več let v koncentracijskem taborišču Dachau. Slavkin mož Franc je tragično izgubil življenje zaradi vestnega opravljanja službenih obveznosti na železniški postaji Jesenice. Sama je s skromno železničarsko pokojnino izšolala oba otroka. Ko sta se osamosvojila in si ustvarila družini, je mladim priskočila na pomoč, kadar je bilo to potrebno. Z veliko ljubeznijo je spremljala rast svojih treh vnukov. Ob vsem tem pa je še našla čas za delo v svoji krajevni skupnosti. Pela je v ženskem zboru Društva upokojencev Javornik — Kor. Bela od ustanovitve spomladi leta 1982 pa do smrti. Njen lep glas in glasbena nadarjenost sta zboru večala ugled in kvaliteto. Ves čas obstoja je bila članica krožka ženskih ročnih del. S spretnostjo svojih rok je ustvarjala lepe izdelke. Bila je tudi izredno delavna in požrtvovalna pri krajevni organizaciji Rdečega križa, pri socialistični zvezi in povsod tam, kjer je bilo treba pomagati. Tudi v svoji soseski. Dolgo je nosila v sebi bolezen, za katero ni vedela. Brez dvoma pa jo je morala občutiti. Pa zaradi tega ni tožila. Pogumno, kot je prenašala težo življenja, je prenesla bolečine. Njeno zadržanje je bilo pokončno do zadnjih ur življenja. Nismo se poslavljali od bolne Slavke, poslavljamo se od mrtve. Težko nam je ob slovesu. Nikoli ji nismo izrekli hvaležnosti in spoštovanja dokler je živela, zato ji zdaj izrekamo, da nam bo njeno požrtvovalno in skromno življenje vedno svetel zgled. Sočustvujemo z njenimi otroki in vnuki. Izgubili so najboljšo mamo. PRIJATELJICE NOVICE IN DOGODKI Radovljiški mladinci so se zbrali v Krpinu_ V duhu miru in ekološkega boja Cetner OZMS iz Radovljice je na prireditvi predstavil svojo dejavnost, predvsem v boju za mir med posamezniki, narodi in državami. Foto: V. Stanovnik Begunje, 23. maja Mladi iz radovljiške občine so se odločili, da letošnji dan mladosti proslavijo v duhu protesta proti težavam, ki grozijo človeštvu, proti vojnam, ekološkim katastrofam, urbanističnim nesmislom . . . Nekaj mladincev, največ članov centra OZN, se je že popoldne zbralo v Radovljici. S parolami o miru in letaki so se peš odpravili proti Begunjam. Njihov končni cilj pa je bil Krpin, kjer so na prireditvi ob dnevu mladosti postavili svojo mirovno stojnico. Urša Kavalar je vodja občinskega centra OZN v radovljiški občini: »Glede na razmere v svetu, saj nič ne kaže, da bi končno vsi ljudje zaživeli v miru, smo se odločili, da tudi mi pokažemo protest proti temu. Tukaj, na prireditvi, imamo plakate in letake, pripravili pa smo tudi projekcijo filmov z mirovno vsebino. Precej mladincev si je našo stojnico že ogledalo, vendar večina le bolj opazuje. V občinskem centru OZN je zdaj štirinajst aktivnih članov, klubi OZN pa delujejo tudi v treh šolah.« Prireditev v Krpinu naj bi privabila tudi čim več mladih, ki se združujejo v različnih organizacijah in društvih. Med udeleženci so bili tudi mladi taborniki iz odreda Jezerskih biserov z Bleda. »Na prireditev smo pripeljali vod mlajših tabornikov in tabornic. Razobesili smo našo zastavo in pripravili taborni ogenj, ki ga bomo zvečer zakurili. V našem odredu je okrog sto dvajset članov. Večina je mlajša od petnajstih let, saj kasneje mlade zanima toliko drugih stvari, da jih organizirano delo ne privabi več. Ce pa jih določena akcija ali delo zanima, se znajo organizirati in tudi sami marsikaj postoriti,« pravi Zlato Bernard, gospodar odreda in predsednik Področne zveze tabornikov Gorenjske. Razen članov občinskega centra OZN in tabornikov so na prireditvi nastopili tudi zmajarji ter še neuveljavljene glasbene skupine in kantavtor-ji. Podelili pa so tudi srebrne znake mladincem in tistim, ki so zaslužni za delo mladih v občini. Eden izmed nagrajencev je bil Dare Pogačnik, ki se je razen z delom v osnovni organizaciji v Lescah izkazal pri pisanju in urejanju glasila mladih Naš čas. Peta številka tega glasila je izšla prav v soboto, tako da so jo na prireditvi lahko dobili vsi mladinci. »V občinski konferenci ZSMS so podprli naš predlog, da bi izdajali mladinski časopis. Osnovni namen je bil sprva predvsem informacije, nato pa tudi mladinska dejavnost. Najprej smo pošiljali po osnovnih organizacijah in šolah prošnje, naj pišejo za glasilo. Prve tri številke niso zbudile posebne pozornosti, po izdaji četrte pa smo že slišali različne kritike. To pa pomeni, da so mladi glasilo začeli prebirati,« pravi Dare Pogačnik. »Mladi v radovljiški občini smo bili proti prireditvam ob dnevu mladosti, predvsem proti začetni v Bohinju in sklepni v Beogradu. Zato je morda protislovno, da smo sami organizirali prireditev ob dnevu mladosti. Vendar pa naš cilj ni proslavljanje, temveč prikaz dela mladih, predvsem tistih, ki se združujejo v društvih. Možnost za nastop smo dali tudi mladim, še neuveljavljenim glasbenikom. Poskrbeli pa smo tudi za zabavo, zato smo povabili skupino GU-GU, ki igra za ples. Tudi peta številka Našega časa ni posebej namenjena dnevu mladosti, temveč vprašanjem, ki vznemirjajo mlade. To je predvsem ekološki boj mladih, ki ga izražamo na svoj način,« je povedal sekretar občinske konference ZSMS Rafael Potočnik. V. Stanovnik Delovni ho-ruk Jezerjanov ne odneha Zdaj so že pri Kazini Jezersko, 25. maja — Milan Kocijan: »Samo izredno slabo vreme ali pa nevemkakšna bolezen nam še lahko prekrižata načrte, da ne bi do 19. junija, do krajevnega praznika, obnovili prvega dela vodovoda. Zadovoljen sem in rečem lahko samo: Hvala vsem Jezerjanom!« Obnove vodovoda so se na Jezerskem pod vodstvom predsednika sveta krajevne skupnosti in gradbenega odbora Milana Kočijana lotili minuli mesec, 25. aprila. Ko smo jih pred prvim majem obiskali, so v petih dneh že obnovili okrog 800 metrov vodovoda. Že pred tem je marsikoga presenetila odločitev in zavzetost Jezerjanov, da so se sploh lotili te akcije. Ko smo se v soboto oglasili na Jezerskem, smo bili nemalo presenečeni. Na trasi je bilo živahno kot takrat aprila, na samem začetku. Cevi so že položili do Kazine. Do središča Jezerskega, do spomenika, jih torej loči le še nekaj metrov. »Danes nam pomaga tudi osem vojakov iz karavle Ko- »Danes smo prvič prišli pomagat Jezerjanom, ki obnavljajo vodovod. Presenečeni smo, saj so že veliko naredili. Sicer pa delo ni težko in prav hitro smo se vključili mednje,« je povedal Ečrem Jašari. krškega odreda«, je povedal Milan Kocijan. »Prvič so prišli in kar lepo so se vključili. Delamo vsak dan. Pet dni nam je sicer nagajalo slabo vreme, vendar, kot sami vidite, smo praktično na cilju. Samo izredno slabo vreme ali pa nevemkakšna bolezen nam še lahko prekrižata načrte, da ne bi do 19. junija, do krajevnega praznika, obnovili prvega dela vodovoda. Zdaj smo položili nekako 2600 metrov cevi, opravljenih pa je bilo okrog 5000 prostovoljnih delovnih ur. Zares sem zadovoljen z organizacijo oziroma z delom odbora, še posebej pa z zavzetostjo vseh Jezerjanov. Rečem lahko samo: Hvala vsem Jezerjanom! Prepričan sem, da bodo tudi drugi in tretji del obnove izpeljali.« Vreme preprečilo vzpon_ Naši alpinisti doma Ljubljana, 25. maja — Slabo vreme, predvsem pa veter, ki je pihal s hitrostjo tudi do 200 kilometrov na uro, je preprečilo, da bi naši alpinisti uspeli na Lotse Šaru. Odprava, ki je že dosegla dobrih 7400 metrov višine in ji je do vrha manjkalo še 1000 metrov, je morala kljub mnogim poskusom obrniti. Ponovila se je zgodba iz leta 1981, ko je morala naša odprava na tej gori prav tako obrniti. Član odprave Tomo Česen iz Kranja sporoča, da bi bilo zaradi slabega vremena nesmiselno čakati in vztrajati. S planinske zveze Slovenije so sporočili, da bo odprava jutri, 27. maja, že doma. Ob 16.20 bodo alpinisti prišli na zagrebško letališče, ob 19. uri pa bo na Planinski zvezi v Ljubljani tiskovna konferenca. J. K. »Vreme nam je malo nagajalo, vendar nam volje ne more vzeti. Delamo vsi: stari in mladi. Kaj takega pa Jezerskem ne pomnim,« pravi Alojz Štular. Obnovljen vodovod bodo že ta teden mehansko priključili tudi na starega. Da pa bo v prevem delu stekla voda, morajo zgraditi še zajetje pod An-celnovim pod Ravensko Ko-čno in položiti približno 200 metrov cevi. V primerjavi z že narejenim pa je to dokaj majhen zalogaj. A. Žalar V Krizah bo vsako leto gostinsko-turistični dan Križe, maja — Ob dnevu mladosti je bilo po tržiških šolah zelo živahno. Na pravi mali pionirski olimpiadi so se učenci vseh šol pomerili v tenisu, namiznem tenisu, rokometu, tekmovanju kemikov, mladih tehnikov, da o pohodih na Kriško goro in drugam ne govorimo. Najbolj živahno pa je bilo v soboto v Križah, kjer so učitelji, otroci in delavci z-vil že drugič organizirali gostinsko-turistic dan. Skuhali so, napekli, pripravili vse vTSW dobrot, lepo aranžirali mize z domačim poljskim cvetjem, potem pa povabili star sosede, vse otroke, da so prišli pokušat. Jure Kramar, 6. a, doma iz Žiganje vasi: Prijavil sem se za kuharja, ker mi je to najbolj všeč. Že lani sem bil v tej skupini. Tudi doma kuham, ker starša prideta kasneje iz službe, kot jaz iz šole. Nič težkega ni kuhati, učiti se moraš pa veliko. Kdove, mogoče bom res šel za kuharja.« Irma Pavlin, 7. b, iz Seničnega: »Pri gostin-sko-turističnem dnevu sodelujem prvič in sem natakarica. Tova-rišica pri gospodinjstvu nas je nagovorila. Največ prodam šunki-nih zavitkov s francosko solato pa sadnih kup, od sokov pa gre največ zmiksano sadje z mlekom. Natakarsko delo je lepo. Naslednje leto se bom morala odločiti za poklic in morda me potegne celo na Bled v gostinsko šolo.« Franc Erjavec, 2>-vila, vodja restavracije Park v Kranju: dem nas je iz Živil za mentorje. Otroci so ze lo delavni in iznaiaU» vi, tako v kuhinji kotv strežbi, seveda svoj starosti primerno. Naša dolžnost je, da sodelujemo, če le najdemo šolo in otroke, ki so pripravljeni kaj takšnega organizirati. j**, nes smo se dogovorili, da bo postal g°stin' sko-turistični dan v osnovni šoli Kokrškeg odreda Križe tradicionalen. Otrokom mora gostinski poklic približati na pravi način, da se mu priljubi. Če bi bilo takih dni več, ko p ga imelo vsako večje mesto vsaj v eni soj1-sem prepričan, da bi pri nas ne manjkal kuharjev in natakarjev. Rad bi, da bi/p1 takšnega pripravili vsaj v eni kranjski soli-Pohvaliti moram učitelje v osnovni Križah, ki so prav vsi, z ravnateljem pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za šno prireditev. Dela in skrbi ni malo, je P zadovoljstvo večje, če uspe.« D. Dolenc vred, tak* Bohinj sledi Bledu Narava ni dovolj Bohinj, 25. maja — Še pred leti smo zbadali Bohinjce, da razen kmečke ohceti in kravjega bala ne znajo in zmorejo organizirati ničesar drugega, kar bi popestrilo poletni turistični utrip doline in privabilo domače in tuje turiste. Letos tega ne moremo trditi. Bohinjci so se prebudili, spoznali, da ni dovolj samo narava in da je turiste treba zvabiti v dolino. Po blejskem vzoru so pripravili bogat poletni program šport-no-rekreacijskih, zabavnih in turistično-etnografskih prireditev. Od konca maja do začetka oktobra se bo zvrstilo 26 različnih prireditev. Med športno-rekreacijskimi velja omeniti rekreacijski spust in slalom po Savi Bohinjki, regato na Bohinjskem jezeru, tek na 21 kilometrov za »brazde vzdržljivosti«, odprto prvenstvo Bohinja v tenisu in prvenstvo za pokal Triglavskega narodnega parka, tek okrog jezera, kolesarsko tekmovanje in triatlon jeklenih. Julija se bodo začele slovesnosti ob 80-letnici turistične društvene dejavnosti v Bohinju, domači turistični delavci na čelu z animatorjem in organizatorjem zunajpenzion-ske turistične ponudbe Dušanom Blažinom pa poleg kmečke ohceti in kravjega bala pripravljajo še srečanje Bohinjcev na Vojah, Zoisove igre, srečanje pod »marelo«, prikaz kmetovanja v Bohinju nekoč in danes, ribiški in lovski praznik, srečanje ovčerej cev gorskih reševalcev, ljubiteljev Triglavskega narodnega parka, koncert Alpskega kvinteta — in še kaj. Prvi prireditvi iz bogatega li ^ programa sta bili že m*nJ*-i $ nec tedna. V soboto je 01 ^ kreacijski spust po ^aVlofjn' hinjki, v nedeljo medriar slalom za memorial Fu ' vj soboto, 30. maja, pa bo na še mednarodni spust.