POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
1 Leto XIII. i [ Štev. 290	teieroN ubbonistv*: »-« 0 P B A V E . 3-*7 la »-« POSLOVALNICA CELIC PreSeroov* 3. tel- «« POSTNI ČEKOVNI RA CON	Maribor, sreda 20c decembra 1939	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 diu, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena din Iv j
Nemci potopili še svoj parnik „Kolumbus“
Potniška ladja Kolumbus” s 32.565 tonami je ob odhodu iz Mehike naletela na čakajoče jo angleške bo ne ladje in se !e pred njimž sama potopila — fvloštvo se e rešilo v Zedinjene države — i	Druga	nemška Sadja se je pa pred zasledovanjem rešila na Florido
Prva poročila o usodi „KoMrasa“
NEW yORK 20 decembra. »Associated Press« javlja iz Norfolka v Virginiji, da je nemški 32.565 tonski parnik »Kolumbus« potopljen.	^
NEW VORK 20 decembra. Havas. Kontreadmiral Josef Tosis, poveljnik W>morske baze v’Norfolku, javlja, da je ameriška križarka »Tiskaluza« preko ra-<Ua sporočila potopitev nemškega parnika »Kolumbusa« 300 milj severnovzhodno otl rta Henryja v Virginiji. Parnik se je potopil ob 22.09 po Greenwlchu, poto-
'Zano lav«., da ie posuta ^žarke »Tiskaluza« videla neko angleško vojno ladjo blizu nemškega POtnBke-ga Parnika »Kolumbus«, opazili pa niso med njima kakih bojev. Posadka »Tiska-'uza, je reyja brodolomce s »Kolumbusa« in jih izkrcala v neki ameriški luki.
Parnik se je vračal iz Mehike
liimhiisa« angleški rušilci, da bi zaplenili tretji največji parobrod nemške trgovinske mornarice. Rooseveltov tajnik je de-
^ASHINGTON, 20. dec. Reuter. Ve-nemški potniški parnik »Kdumbus« Pripada Severnonemškemu Lloydu. Ko »e izbruhnila vojna, se je zatekel v mehiške vode. V četrta se je založil z gorivom in hrano ter krenil iz Veracruza s potniškimi listinami, namenjenimi v Oslo. Parnik je spremljala eskorta ameriških vojnih ladij. Ameriška križarka »Taskaluza« ne javlja, zakaj se je parnik otopil, z druge strani se je pa zvedelo, <ia so na odprtem morju čakali na »Ro-
ja!, da |e verjetna domneva, da so Nemci sami potopili parnik, samo da bi ne prišel Angležem v roke. Nemci so na ta način potopili doslej že 23 lastnih potniških in tovornih parnikov. Skupna tona-ža vseh 23 parnikov je znašala 139.407 ton. Francoske in angleško vojne ladje so pa zaplenile doslej 19 nemških parnikov s tonažo 88218 ton.
Mornarji ostanejo 60 dni v USA
NEW. YORK, 20. dec. Havas. Po izjavi vselitvenega urada bodo člani posadke parnika »Kolumbus« dobili dovoljenje ostati v USA dva meseca pod pogojem, Že se izkaže, da so pripadali trgovinski mornarici. V primeru, da anketni odbor vselitvenega urada dokaze, da pripadajo
vojni mornarici, pa bodo zadržani na Ellis Islandu (otočku v newyorški luki), dokler se ne bo končno odločilo o njihovi usodi. Rudolf Rainer, vselitveni komisar, je izjavil, da bodo v bodoče tuji mornarji smeli na kopno, toda po 60 dneh prebivanja bodo morali zapustiti USA.
.11
Beg »Arauce
FORT LAUDERDALE, 20. dee. Ass. Press, v neko floridsko luko se je za-4.354-tonska nemška tovorna ladja »Arauca«. Umaknila se je pred neko bridko bojno ladjo v teritorialne vode Ameriških Zedinjenih držav. Kapitan Friderik Strengler, poveljnik nove hldro-6lektrlčne tovorne ladje, ki je bila na svojem »deviškem« potovanju, je izjavil, J* le ukazal pluti proti obali pri Po« Evergladesu.	_
NEW YORK, 20. dec. Reuter. Pomorce oblasti sporočajo, da je nemška ci-sternska ladja »Arauca« zaplula v ameriške teritorialne vode, ker jo Je' |anjala neka angleška križarka v bližini j/oride. Angleška vojna ladja je izstre-llfe granato v znak opomina. Bilo je to
Nove žrtve pomorske vojne
KJEVENHAVN, 20. dec. DNB. Sporoče-J10 je, da sta se blizu škotske obale po-;°Pila danski 1950 tonski parnik »Boge« '•> vzhodno od angleške obale 2750 tonski Parnik »Ite«. Naletela sta na mine. Dan-slca trgovinska mornarica je od začetka ^ine izgubila že osem parnikov in nad ^mornarjev.
KJEVENHAVN, 20. dec. Danski parnik je na poti iz švedske na škotsko Zaletel na niino in se blizu škotske obale P°Jopil. Od 17 članov posadke jih je ne-*ai rešil angleški remorVer, usoda ostalih ni znana.
2 London, 20. dec. Reuter. Kapitan in * Članov grškega parnika »Germain«, ki j" je potopila neka nemška podmornica, dospeli v neko pristanišče na zahodni "S!eški obali. Posadka je izjavila, da je vjflmonvca potopila lartio na odprtem 'antiku.
v ameriške vode
tri milje od floridske obale. Poveljnik »Arauce« je dejal, da je v skladu s pomorskim pravom, če se je zatekel po strelu v floridsko luko, kjer se je zasidral na meji teritorialnih voda.
Internacija posadke »Admirala Špesa
BUENOS AIRES, 20. dec. Havas. Argentinska vlada je včeraj odredila internacijo kapitana Hansa Langsdorfa, poveljnika potopljene križarke »Graf vou Spee«, ter njegovih 1039 mornarjev in častnikov.
BUENOS AIRES, 20. dec. Havas. Argentinska oblastva so odredila prevoz poveljnika, častnikov in moštva bivše nemške križarke »Admiral vou Spee« na
otok Martin Garcia, kjer bodo internirani do konca vojne.
MONTEVIDEO, 20. dec. Vse angleške bojne ladje med La Plato in Brazilijo so odplule v južni del Atlantskega oceana. Sodi se, da so dobite nalog, naj izslede in uničijo še nemško križarko »Admiral Scheer«, ki je popolnoma enake konstrukcije, kakor je bila »Admiral Spee«.
von
Finci potopili veliko sovjetsko križarko
LONDON, 20. decembra. Exhange Te-legraph. Po poročilih iz Helsinkov je bila baje včeraj potopljena v bližini Karelj-ske ožine velika sovjetska 23.256-tonska križarka »Oktobrska revolucija«. Potopile so jo finske obalne baterije.
HELSINKI, 20. decembra. Reuter. Čeprav ni podrobnih poročil o potopitvi sovjetske ladje »Oktobrska revolucija«, vendar zatrjujejo, da je finska obalna baterija potopila to vojno ladjo ob Karelij-
ski ožini blizu Koivitsoma.
HELSINKI, 20. devembra. Havas. Vest o potopitvi sovjetske vojne ladje »Oktobrska revolucija« se trdovratno širi, čeprav finske oblasti tega kategorično ne trdijo. Finska cenzura je pustila vest v svet le kot nepotrjeno informacijo. V sporočilu dodajo, da so Finci uporabili vso zvitost in zvabili oklopnico čim bliže, kjer so jo zasuli z granatami in potopili.
Novo zbiranfe na holandski meji
LONDON, 20. dec. Exchange Telegraph. Po poročilih »Daily Telegrapha« so pričeli Nemci v zadnjih dneh znova dovažati nove čete na meje Luksemburga, Belgije in Holandije, število sedaj tja poslanih čet je mnogo večje, kakor je bilo pred mesecem, v času znane napetosti. Gre za okoli 20 armadnih zborov. Posebno je ogrožen del Holandije med Clevesom in Nimvegenom. Vojaški strokovnjaki govore o možnosti, da poizkusijo nemške čete bliskovit sunek skozi Holandljq. Z ozirom na to novo koncentracijo nemških čet, so tudi v Holandiji in Belgiji segli po primernih varnostnih ukrepih.
AMSTERAM, 20. dec. Stefani. Obmejni promet med Nemčijo in Holandijo je od sinoči dalje preko noči od 20. do 7. ure popolnoma ustavljen. Obratovati smejo samo mednarodni vlaki.
MORILEC DR. WALTERJA ENGEL-BERTA PRIJET NEW YORK, 20. dec. Neka prodajalka je pripomogla k aretaciji moža, ki je umoril tajnika nemškega generalnega konzulata dr. Walterja Richarda Lngel-berta. Morilec je neki 24-letni boksar KMhler. Izročili ga bodo ameriškim oblastem, ker ne mara biti izgnan v Nemčijo. Morilca so aretirala v Torontu-Ontariju.
Usodni dnevi finskega odpora ali zloma
Sovjetske čete pritiskajo na Fince * vseh strani in z vedno večjo silo - Na severu se mo rajo finske čete stalno umikati pred sovjetsko premočjo - Letalski napadi na finska mesta
boji. Sovjetske čete so utrpele velike izgube povsod tam, kjer so Finci skrbno pripravili svojo obrambo. Pred sovjetsko premočjo pa so se finske čete umaknile tudi na Mannerheimovi črti na severne postojanke. Na severu, kjer Je središče poveljstva generala Vileniusa glavno mesto Laponske Rovaniemi, je položaj tudi lak, da se bo moralo to poveljstvo po vsej priliki umakniti proti jug«, kjer napredujejo sovjetske čete proti njemu hkrati od severa in vzhoda. Pri vsem tem pa vendar prevladuje upanje, da se bo finskim čftam posrečilo zaustaviti sovjetsko napredovanje, ker razpolagajo na tem bo* jisču z znatnimi rezervami. Taktika sovjetskega poveljstva je sedaj taka, da skuša z napadi na najrazličnejših frontnih odsekih zmesti finsko poveljstvo in na ta način zmanjšati lahkotnost, s katero je doslej izvajala svoje taktične manevre. Rezultat teh bojev bo pa odvisen v glavnem le od rezerv, s katerimi Finci razpolagajo. Smo v tem primeru, če bodo Finci v stanju, da vržejo na različne odseke onve rezerve, bodo zaustavili sovražnikovo napredovanje.
OSLO, 20. decembra. Reuter. Po vesteh z norveško-finske meje so ruske čete včeraj zasedle vse finsko arktično ozemlje, ležeče med Norveško in Rusijo. Glavna komanda ruskih čet je zdaj v Kalmijasviu. Tuji opazovalci poročajo, da so poleg motoriziranih čet na tem področju operirale tudi pehotne čete kakih 10 tisoč mož, dočim se je na finski strani bojevalo samo kakih tisoč mož. Ruske izgube so zelo velike. Opaženo je tudi, da so ruske čete, ki operirajo južno od pet-samskega področja, zelo dobro opremljene. Zima je vedno hujša.
STOCKHOLM, 20. dec. Ass. Press. Ponoči so ruske čete na najsevernejši finski fronti napredovale 180 kilometrov južno od mesta Petsama, kjer se je sovjetski napad pričel, do mesta Naatsi. Preden so sovjetske čete vkorakale v to mesto, so morale premagati hud odpor finske ob ram be. Finske čete so bile potisnjene nazaj do kaskamskega okrožja.
HELSINKI, 20. decembra. Exchange Telegraph. Tekom včerajšnjega dneva so sovjetska letala napadla znova Helsinke, Turku in Viipuri. Sovjetski bombniki so odvrgli veliko število bomb, ki pa niso
povzročile posebne škode. Tudi število žrtev je le neznatno. Finski protiletalski obrambi se je posrečilo zbiti pri tem 12 velikih sovjetskih bombnikov.
MOSKVA, 20. decembra. Tas. Sovjetsko vojno poročilo pravi, da je bilo v spopadih zbitih 12 finskih letal, a samo eno rusko. Včeraj ni bilo večje aktivnosti na frontah.
HELSINKI, 20. decembra. Exchange Telegraph. Vsi znaki kažejo, da se je Sovjetska unija po dosedanjih neuspehih v akciji proti Finski, ki so zelo neugodno odjeknili po vsej državi, odločila, da napne vse sile in ne glede na napore in žrtve stre finski odpor. Proti Finski se pošiljajo vedno nove čete, ki so sedaj dosti bolje opremljene in oskrbovane, kakor so bile prve. Posebno silovito pritiskajo rdeče čete na severnem bojišču, kjer so Finci najšibkejši. Istočasno so pa pričele tudi ofenzivo na jugu. Pod pritiskom premoči so se morali Finci tekom včerajšnje ga dneva na več mestih umakniti. Boji so se nadaljevali tudi tekom noči in trajajo še dalje.
HELSINKI, 20. decembra. Havas. Na skrajnem severu se bijejo še vedno krvavi
f
Maribor, 20. decembra.
Evropski problem razračunavan.i med posameznimi narodi postaja tembolj ne razumljiv, če ga presodimo po državno-pravnem in življenjskem razvoju Zedinjenih držav Severne Amerike. Saj je bila vprav Evropa, ki je dala v letih od 1776 do 1820 250.000, od 1820 do 1919 pa 33,200.103 izseljencev Ameriki. Ti izse Ijenoi so zapustili evropske države raz nih narodnosti, pa so kljub temu našli v Novem svetu dovolj razumevanja, složnega nastopa in zavesti za skupno usodo v Zedinjenih državah.
O ameriški rasi kot posebni edinici med narodi sveta je dal znani strokovnjak v izseljenskem vprašanju dr. Laugh-^ zanimivo analizo. Zanikal je trditev, da ameriška rasa sploh ne obstaja. Kljub temu, da uporabljajo v USA angleški jezik in da velik del prebivalstva poteka z Britanskih otokov, je intelektualni in moralni priliv drugih evropskih ras zelo močan.
V	Evropi je prenehalo preseljevanje narodov že pred tisočletjem. Poslej so nastajale rasno izenačene celice znotraj zemljepisnih mej poedinih držav. Latinizirana kultura Evrope petega stoletja je bila karakterizirana z visoko prosveto, toda degeneriranjem krvi. Nadaljnjih pet do deset stoletij so se poediue izolirane ■skupine v prirodnih zemljepisnih mejah evropske celine razvile v relativno stalne nacionalne tipe, vsak s svojimi posebnimi rasnimi in jezičnimi kriteriji. Če bi bilo v tedanjih časih toliko medsebojnih stikov kakor jih proži naš moderni promet, bi bila danes Evropa v rasnem in jezikovnem pogledu homogenejša. Moderni narodi te celine bi se razvili hitreje in zlili v gospodarske, kulturnopolitične enote, med katerimi bi bilo izključeno toliko vojnega gorja, kakor ga beleži do naših dni njena zgodovina.
Zedinjene države ameriške so imele samo tri stoletja na razpolago za razvoj lastne narodnosti. Prvi kolonisti, ki so prišli v neposeljeno zemljo, so bili rasno homogeni. Njih vpliv v izgradnji ameriškega značaja in rase je bil močnejši od j.3?”6®1 doseljencev. Zgodovina in statistična matematika ameriškega naroda dokazujeta, da so prvi doseljenci, Angležu Francozi in Spanci, vtisnili karakter današnjim Američanom. Rasno mešani tvropci so se zlili po vseh državah v socialno enoto in se oprijeli angleškega jezika. V naglem razvoju prometa, tehnike m javne uprave so rasla naselja, selile so se skupine iz države v državo m stvorile rasno otipljive komponente v evgeniki ameriškega naroda.
Američani so tedaj presajen narod, katerega temeljni značaj so vtisnili prvi naseljenci. Vsak individuum, ki je prišel preko Atlantika in je imel potomce, ie sodeloval pri izgradnji bodočega rasnega karakterja naroda, ki je dvignil USA med prve velesile sveta. Američani so se kot narod že precej odmaknili zgodovini, nagrmadili so mnoge pravne, administrativne in krvne tradicije. O ameriškem narodu kot posebni edinici lahko trdimo v njegovi jurisprudenci, književnosti m znanosti. Uvažnjoč vse to lahko rečemo, da je ameriški narod bela rasa, «i se dopolnjuje v nacionalnem mozaiku, sestavljenem poglavitno od nazadujočih evropskih uarodov Britancev, Ircev, Nemcev, Skandinavcev, Francozov in Nizozemcev, ki jim daje plodnejšega pri-hva s<mtje z Indijanci, Židi, Španci, Italijani, Slovani in drugimi narodnostmi.
Naravni instinkti in svojine raznih do-seljenskrii skupin v USA modificirajo njih narodne ideale v razmerju s števL om priseljencev teh skupin. Rase hi kul-ture se lahko mešajo, zliti se pa dajo samo do določene meje skupnih heredi-tamih instinktov m čustev. Danes je še nemogoče oceniti rasne in socialne posledice ameriškega vseljevanja dokler se ne izmenja nekoliko rodov, da se pokažejo rezultati končnega zlitja. Na splošno pa lahko rečemo, da je kljub nacionalnemu mozaiku, kakršnega ima tudi Evropa, Zedinjenim državam uspelo, dopolniti narodno in kulturno samoniklost v individualni celini že leta 1860. Zato so v sedanji evropski vojni vprav USA edinstven primer, kako bi tudi evropski narodi, ki so s svojim odtokom prebivalstva dejansko ustvarili Novi svet, s količkaj dobre volje lahko našli pota in
I aomaa zaojsto
f
0
Na včerajšnji seji vrhovnega zavezniškega vojnega sveta v Parizu so razpravljali predvsem o Finski
predstavnike. Kolikor se izve, jc bila ob začetku seje pretresana splošna situacija s svojimi najnovejšlmi momenti, to je napad Sovjetske unije na Finsko in izključitev SSSR iz Zveze narodov. V nekem poluradnem poročilu je rečeno, da ie vrhovni vojn! svet s svojimi včerajšnjimi sklepi omogočil Franciji in Veliki Britaniji, da zavzameta svoje stališče v pogledu mednarodnega ravnovesja, razmajanega od vojne akcije Rusije in njene obsodbe v Ženevi.
PARIZ, 20. dec. Havas. Zavezniški vojni svet, ki se je sestal včeraj v Parizu pod predsedstvom Daladiera in Chamberlaina, je izdelal načrt za pošiljanje orožja na Finsko. Takojšnja pomoč Finski je bila osrednji problem razpravlja-
PAR1Z, 20. decembra. Havas. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je izkoristil včeraj svoje bivanje v Franciji za sejo vrhovnega zavezniškega vojnega sveta. Seje so se udeležili z angleške strani poleg Chamberlaina še lord Hali-fax, lord Chatfield, Dogan in generala Ironside ter Gort, s francoske pa Dala-dier, generala' Gamelin in Nuilleiu ter admiral Darlan.
PARIZ, 20. decembra. Reuter. V dobro poučenih krogih je bilo opaženo, da se je na včerajšnji seji vrhovnega vojnega sveta, ki je trajala tri ure, potrdila prejšnja odločitev o francosko-angleškem sodelovanju na vseh poljih in v polnem obsegu. Iz razumljivih razlogov ne dajejo nikakih obvestil o teh diplomatskih in vojaških sklepih, toda posebno se poudarja dejstvo, da sta se te seje udeležila lord Halifax in sir Alesander Cado-san, kar pomeni, da je Foreign Office poslal na ta posvet najbolj poklicane
nja
KODANJ, 20. dec. Ass. Press. Diplomatski krogi javljajo, da sta dva angleška parnika odplula iz Anglije, obložena z letali za Finsko. Število letal ni znano.
Zakaj ie Italija ostala nevtralna
RIM, 20. decembra. Havas. Italijanski isti objavljajo še vedno komentarje k Cianovemu ekspozeju pred korporacijsko zbornico. Ti komentarji postajajo celo vedno bolj zanimivi, ker odkrivajo svetu še več, kakor je odkril sam govor zunanjega ministra. Tako piše n. pr. »1 ribuna«, da je bilo mogoče izluščiti z Cianovega govora dvoje novih dej. stev. Prvič to, da je nemška vlada postopala v dneh, ko se je pripravljala vojna, na svojo roko in se ni ozirala na obveznosti, ki sta jih podpisali Nemčija in Italija. Drugič pa dejstvo, da nemška vla-da. italijanske ni obvestila o svojih pogajanjih s Sovjetsko unijo, ampak jo je postavila pred že dovršeno dejstvo. Italija je Izvedela za nemško-sovjetski spo-
razum šele tik pred podpisom. »C^r-r i e r e P a d a n o« pa pravi, razpravljajoč o istem problemu, da Italija ni niti najmanj kriva za širjenje boljševizma v Evropo. To je izključno le zadeva Nemčije same, kajti Italija je bila o sovjetsko-nemškem sporazumu obveščena šele 21. avgusta, torej le dva dobra dneva pred podpisom v Moskvi. Italija je spoštovala smisel in vsebino italijansko-nemškega pakta in se zato ona sama s svoje strani ni izneverila csj Rim-Berlin. Po brezuspešnem Italijanskem posredovanju za preprečitev vojne in po posegu Sovjetske unije v razplet dogodkov je Italija mogla storiti samo eno, ostati s puško ob nogi ob strani
Vst pešieav: Srbi Hrvati skupaj
Minister dr. Budisavijevic je ^ jevu govoril tudi o b^anskili ^ ya? vam manjka v banovini.	srbst:
po Hrvatski in opazil, d	žiffl0V rai■
kmet oddahnil od terorja in . Srt! nih vzgojiteljev Lepoša ve. P ^
na oktrp! Cernu to in proti grbi if je vzklikati: Skupaj vsi po d onili Hrvati, da branimo skupno hiso ki jo hočejo rušiti!«
Bolgarsko „Slovo" 0 dr‘^vo:
Sofijski list 'Slovo* ton.'" obisW f ki ga je imel dr. MaeeK » . _ ^ f patriarhu Gavnlu in zaključuj •	#|)V
goslovanskega edinstva * kti^ duh, ki je zagotovilo k»n je g0. dela in napredka. Besede,^ ^ voril dr. Maček P^.vsJ™Zso^ svetom na pojedini pn patrk^«- |tev čilne, posebno če se ’ čas, v katerem živimo fflj£aJnske Šibile izgovorjene. Za nas ba vane pomenijo še tem '
Dr. Cincar o zunanji	a	flel^
Dopisniku atenskega Usta » v * je dal naš zunanji n111115.*®;, ja j teri je med drugim naglasil. jj s vija ne zahteva od nikogar ^ vjej. trudi, da prijateljsko sod	]aj
sosedi. Od začetka vojne je^ £
Jugoslavija svojo nevtraln a j nikakih razlogov, dabi^Pjj^r mer, ki imajo za cdj	odfc
in nevtralnosti. Z ^Bol2_ jug0Siavi!3 . izredno zadovoljujoči ra . DJ-en vs z iskrenim veseljem oSOč\\i vS v kombinacijo, ki bi on _ rušenje miru in reda na	^
Nismo se borili Pr0 ujjjji
zato, ker ie «*£ »*
Angleži o rezultatih letalskih bitk
. LONDON, JO. dec. Reuter. V oktobrn in novembru je bilo v 51 letalskih bojih uničenih nad Anglijo in njenimi teritorialnimi vedami 21 nemških letal, dočim so ostala vsa angleška letala nepoškodovana. Ranjen j® bil Ie en pilot. Od omenjenih 21 nemških letal jih jo bilo 13 zrušenih na kopnem ali morju, ostala so bila sestreljena, ko so se že vračala v svoja nemška oporišča. V bojih, ki so se
razvili minili teden nad Frizijskimi otoki, je bilo sestreljenih pet nemških letal tipa Messerschmitt, nad 12 pa v predvčerajšnjem spopadu pri iieigolandu.
LONDON, 20. dec. Reuter. Britska letala. ki izvršujejo patruljno službo, so bila ponoči zelo aktivna. Posebno živahni so bili poleti izvidniškili letal nad Frizijskimi otoki, vendar niso metala bomb na nemška letalska oporišča.
Dogodki na zahodnem bojišču
PARIZ. 20. dec. Havas. Neka lahko oborožena francoska patrulja se je na indijanski način splazila v nemške linije v Vogezlh, uničila neki nemški oddelek in ujela štiri častnike. Neka nemška patrulja, ki se je borila na vzhodnem bregu Mosele, je bila zlahka odbita. V teku vsega včerajšnjega dne so se vzdolž Rena v lauterbourški pokrajini živahno oglašale puške, strojnice in artilerija. Poročilo ne navaja velikih izgub.
DUFE COOPER O OBRAMBI FINSKE
NEVV YORK, 20. decembra. DNB. Bivši angleški mornariški minister Duff Cooper je imel v Bridgsportu v državi Connecticut predavanje o sedanji vojni in situaciji v Evropi, v katerem se je med drugim dotaknil tudi sovjetsko-finske vojne. Duff Cooper je dejal, da stori Velika Britanija vse, da podpre Finsko v njenem iu-naškem odporu. Ako bi pa F nska morala podleči sovjetski sili, bo Velika Britanija napovedala Sovjetski uniji vojno, ker ne bo dovolila, da bf Finska bila zbrisana z evropske površine.
HITLER ODPOTUJE NA FRONTO
LONDON, 20. dec. Agex. Po poročilih iz Berlina bo odpotoval vodja in državni kancelar Adolf Hitler za božične praznike na zahodno fronto.
načinov za složno sodelovanje v Zedinjenih državah Evrope, kakršne bi v vse drugačni meri prispevale k srečnejši bodočnosti, beli rasi v svetu pa zagotovile nadaljnjo premoč in potreben pravični ™ir-	-ine.
PRIJATELJSTVO MED TURČIJO IN ITALIJO
ANKARA, 20. decembra. Stefani. Turški list »Vakit« piše v komentarju zadnjega Cianovega ekspozeja, da prijateljstvo med Turčijo in Italijo tudi dejansko že obstaja, da ni le na papirju in predstavlja važen doprinos k varnosti Sredozemlja.
PROPAGANDNI LETAKI V TURČIJI
CARIGRAD, 20. dec. Ass. Press. Devet Nemcev, med katerimi so tudi uradniki nemškega veleposlaništva, je priznalo, da je tiskalo in širilo nemške propagandne letake po Turčiji.
OBNOVITEV SOVJETSKO - TURSKIH POGAJANJ BUDIMPEŠTA, 20. decembra. MTI poroča, da se bodo po vesteh madžarskih listov baje že v kratkem obnovila zadnjič prekinjena pogajanja med Sovjetsko unijo in Turčijo. Za obnovitev se zavzema zlasti Stalin sam.
ŠE VEDNO TRANSPORTI Z BALTA
GDINJA. 20. dec. DNB. V pristanišče je priplul parnik »Orotawa«, ki je pripeljal zadnje baltske Nemce, 271 izseljencev iz Talina. Preko železniške postaje v Gdinji se je vrnilo v Rajh nad 40.000 baltskih Nemcev.
Mariborska vremenska napoved. Prevladovalo bo pretežno oblačno in megleno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota
0.4, danes najnižja —2.6, opoldne —2.4.
Borza. C u r i h, 20. decembra. D e v i-z c :	Beograd 10, Pariz 9.97, London
17.f>0, Newyork 443%, Milan 22.50, Berlin 178.62, Praga 5.30, Budimpešta 3.35, Bukarešta 3.30.
Tako je dejal na	B^fso
varu narodni zastopa , z$to,
»Bili smo proti Beo#.. o3 la$o v njem nebratsko Hrva^ opogtf' Bratje Srbi, ki žive Ja ja ptoti ^ vedo, da nismo vodi'1 . $ je v11 du, temveč proti kriv1 nas kakor nje.«	*
A"se
čitamo.kako se mal ilc0«i, kerJe i«;0 cio brani pred sovr* vne raZpL us°d° ten in je odložil vse v0fJiost z vsi prevzeli složno odg ^ je .^e naroda. Veliki francoski n*'^ #.t. magljivi skupnosti zd d„o moči: ustvaril je vsen	na*
V	Angliji je opozicija vfes**d«S na vlado, nikogar n‘> Srb°v.t, lr slabil moč države. leti je odločila izid	nar0d
kaj? Ker je bil ves srbsk ^ ge Naš čolniček je nez"^irl v bra A mo, da bomo le složni1 varitih P? o«** nosti odvrnili čoln o dogai3111^1 h”""10 i>»“ penimo «“!'
S. (“»U P-"*«). • . • I
w— T , orehra113 ^ t^° Dobro organizirana P	vsaUr
stVa je za državno, obra	,
važna kot orožjc sa.no P	f
ski besedi« dr. Dinko r . za p treba blago, d.iga b)aga d°v0jt$, blvalstvo. V državi j žjtnicC) zad naj odpre sv^tnah, naj se zaloge v tov , |jenj s
Najprej naj bodo.z^gre laflk0)Jžiti domačini, šele pdg *. sme*J
tujino. Zaščitna can^ skiranju visokih	Je «0^
„e indnstrijsk.m^eienalJ1, ^ fg
^ti prodf c^0 apt*g$eȣ
še no uvesti s^°ne bo val dr^ ^ jc storit! vse, * ^ ^ da ga manjkanja nara:
goče več za.iez.tt- ^ gr0f^-
gusta T strožki
O 11.	I'•	.
vodov za 4-3, >”	KU1V  )p
vodov za	k''r.ta	13.8 ®'
o,	obH;,> za hjaga za ostale^1?1*
21
ijave za 8>
•VeSernff*
Stran S.
novice
Nikar n© prikazujte razmer na podeželju s Potemkinovimi vasmi
je zadržala rastlinje v rasti in razvoju m ravno je vino letos izredno dobre kako-s tem uničujoče vplivala na množino in vosti in so izgledi, da se. bo cena vinu kakovost pridelkov. Tako smo n. pr. na dvignila, so vinogradniki radi pomanjka-
Kdor čita naše meščansko usmerjeno .časopisje in gleda na življenje na vasi skozi očala, ki mu jih to časopisje natika, gotovo živi v prepričanju, da se našemu kmetu sedaj dobro godi — da živi v obi-Hci in blagostanju. Pod vplivom tega napačnega mnenja nastajajo tudi zahteve, da moramo kmetje sedaj točno plačevati anuitete in druge javne in zasebne obveznosti, kakor da doslej kmetje tega nismo-storili, kolikor nam je to z odtrgo-vanjem od ust bilo mogoče. Ker imamo vtis, da se pri nas z nami gospodari po receptu-: daj konju samo toliko jesti, da še zmore voziti, ker se ti sicer preobje in Postane objesten •— pa tudi jahati se ne bo pustil vsakemu nasilnežu — smatramo * slikanje Potemkinovih vasi za poziv odločujočim, da Se nas radi »ugodne« gospodarske konjunkture še bolj gospodarsko stisne.
Uspeh kmetskega gospodarstva in s tem razvoj konjunkture pa ni razviden ze cen, po katerih špekulanti na borzi prodajo pšenico in koruzo, po kakšnih ce-ttah prodajajo, mesarji meso in mast ini po Šem točijo gostilničarji »cviček« iz »Gadove« peči in »jeruzalemca«, ampak je to °dvisno predvsem od tega, koliko in po kakšni ceni lahko kmet svoje pridelke Proda;
. befojme leto je bilo za kmetsko pro-^v°dnjo tako neugodno, kakor že dolgo bObeno.. Spomladansko deževje in povodnji so v veliki meri uničili zimske in ravno tako tudi pomladne posevke. Marsikatero njivo je bilo treba ponovno preorati in znova posejati. Kdor tega ni storil, mu je zrasel na njivi sam plevel, kdor je predaval je imel-dvojno delo in dvojne stroške za setev. Dolgotrajna poletna suša
Krškem polju in okolici pridelali krom pirja v najboljših slučajih komaj toliko, kolikor smo ga posadili; koruze, ajde, prosa polovico povprečnega pridelka; sena, otave, detelje ter pese in repe pa komaj tretjino do polovice običajnega pridelka.
Ker komaj v dobrih letinah pridelamo dovolj živeža za domačo potrebo, bomo morali letos primanjkljaj v hrani izravnati z zategovanjem pasu, s stradanjem živine in z odprodajo vsega, kar se še da odprodati od gospodarstva, da dobimo denar za nakup najpotrebnejšega živeža.
Glavni dohodek naše kmetije iizvira iz živinoreje in vinarstva. Ker se pa nepi-tana živina (pitane nimamo) prodaja kg od 2 3.50 din, mladi prašiči (7—10 tednov stari) po 50—-80 din, pršutarji pa 6 do 7 din kg, je izkupiček iz živinoreje malenkosten. Tudi vina smo letos pridelali znatno pod povprečno količino. Dasi-
nja denarja prisiljeni, da ga prodajajo po 3 do 4 din liter.
Medtem ko imajo naši pridelki še vedno obupno nizko »predvojno ceno«, ki v nobenem primeru ne krije proizvajalne stroške, je pa cena našim potrebščinam, kakor: usnju, obleki, špeceriji, železu itd. narasla za 30 do 50 odst. in tudi več. Istotako so se tudi dvignile javne dajatve.
Že iz prednjih bežnih ugotovitev se vidi, da kmetje doslej ne čutimo nikake za nas ugodne gospodarske konjunkture, ampak nasprotno le poslabšanje svojega gospodarskega položaja. Medtem ko posameznikom prinašajo sedanje razmere in krivični gospodarski red velike profite in bogastvo, je nasprotno kmetsko delo najslabše plačano in kmetijska produkcija nerentabilna. Radi obstoja naše vasi in s tem našega naroda zahtevamo pravičnejši gospodarski red.	T. H-ič.
Otroške košare
Z ozirom na številne prošnje in povpraševanja glede vlaganja prošenj za -pode-j Utev otroške košare sporoča Unija za zaščito dece vsem prosilkam, da predpisuje čl. 6 Pravilnika Fonda za otroške košare sledeče: Otroške košare se poklanjajo samo na podlagi tozadevnih predhodnih utemeljenih predlogov. Predlog mora vsebovati: ime m priimek prosilke; točen kraj in naslov; število rojenih živih in umrlih otrok; starost matere; poklic očeta, oziroma matere; popis socialnega stanja družine, z navedbo mesečnega zaslužka moža in premoženjskim stanjem; kdaj predvidoma pričakuje porod. Predloge stavijo bolnišnice, zdravstveni domovi, občine, šole, župni uradi, v uniji včlanjena društva, zaščitne sestre, babice itd. Predlogi se pošljejo Jugoslovanski Uniji za zaščito otrok, sekciji za dravsko banovino, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1.
Popravite krivico reduciranim invalidom
Leta 1929 so mnogi invalidi utrpeli zelo težak udarec. Takrat so namreč mnogim invalidom iz neupravičenih razlogov odvzeli invalidnino. Znani so nam primeri, ko trpe zaradi te krivice že skoraj 10 let cele družine veliko pomanjkanje, Res je, da nekateri. reveži niso brez rok ali brez nog, ali da nimajo vidnih poškodb, vendar pa so morda še huje udarjeni. Posledice vojne so se pri teh trpinih pokazale na drugačen način, v raznih neozdravljivih boleznih, zaradi katerih so za
Grebenšek in tovariši pred sodiščem
Celje, 20. decembra.
Včeraj se je pred petčlanskim senatom celjškega okrožnega sodišča pričela razdava proti Alojzu Grebenšku ih tovari-fem Sodnemu dvoru predseduje s. o. s, ir Farkaš, votanti so s. o. s. dr. Dolničar dr Lobe. Detiček in Božič, obtožbo zastopa namestnik državnega tožilca dr, Rus, zagovorniki so dr. Sernec, dr. Ra; , dr. Rakun in dr. Riebl. Zagovarjajo se iOletni pekovski pomočnik brez stalnega bivališča, Alojz Grebenšek, pristojen v VeleHie, 251etni pos. sin Avgust Zgank J? Založ pri Polzeli, 281etni zidar Andrej ank z Ločice pri Polzeli, 311etm zidar Pavel Arh iz Založ in 201etna natakala Julijana Terčičeva iz Medloga pri Celju, Grebenšek, Avgust in Andrej fgank ter Pavel Arh so obtozenu da so v noči na 28. marec v Sešcah pri
Št. Pavlu umorili Franca Janšeta in nje. govo ženo Julijano ter jima odvzeli 3700 dinarjev gotovine; Grebenšek, Avgust Žgank, Pavel Arh In Terčičeva so obtoženi, da so letos , v noči na 20. junij v Medlogu pri. Celju umorili gostilničarja Antona Ocvirka in njegovo ženo Rozalijo ter ju oropali. Grebenšek,. Avgust in Andrej Žgank ter Arh se zagovarjajo tudi radi cele vrste ropov, vlomov, tatvin m telesnih poškodb, izvršenih v celjskem, vranskem in šoštanjskem sodnem okraju. Vsega skupaj so obtoženi okrog 30 deliktov. Razprava je strogo tajna, V razpravni dvorani straži pet paznikov, 2 policijska organa, pred vrati razpravne dvorane stoji jetniški paznik s puško in z nasajenim bajonetom. Razprava daneš še traja in bomo o izidu iste poročali.
delo nesposobni. Vsem takim je bila in validnina odvzeta. Lani je bil sprejet zakon, ki je tem revežem ponovno priznal pravico do invalidskih podpor. Toda krivica jim Še sedaj ni popravljena, ker še, vedno čakajo na bore dinarje, ki so jih nujno potrebni. Zdi se, da je reševanje prošenj mnogo prepočasno. Pospeši naj se to vsaj sedaj za praznike, da bodo tudi ti trpini, ki so žrtvovali zdravje domovini, imeli lep Božič.
,,Krišpaii in Fridolin ' in še druge zabavne točke.
Letošnji lov na Murskem polju je precej obilen. Samo v križevskih loviščih jc bilo več večjih pogonov in so lovci ustrelili preko 400 zajcev. To je lep lovski plen in so lastniki posameznih lovišč zelo zadovoljili. Ustrelili so tudi precej fazanov in par srn.
Ormož
Tukaj se je v dvorani Kletarskega dru-Va vršila v torek, 19. t. m., vinska raziva in sejem. Na razstavo je bilo podanih 156 vzorcev iz ormoško-ljutomer-kin goric, Štrigove, Vinice in Haloz.
so v splošnem dobre kvalitete,
. .--ar še ne dovolj dozorela. Opaža se, A je večina vin že v rokah vinskih trgovcev in da imajo kmetje le še male %ge, zato je pričakovati v kratkem rjasta cen. Obisk razstave in sejma je 1 občutno manjši, kot smo bili vajeni a'sličnih prireditvah doslej. Sicer je pa ' ecember za prirejanje razstav absolut-
hrerant Čas, kot se je to ponovno do-*alo. .	_ie.
Iz Prlekije
Vi-k zadnjom trenutku preprečen požar.
ban i?k°va hiša v Križevcih je v petek 1 ll°U skoraj postala žrtev požara. Na strešju so imeli namreč urejeno doraa-V ^®?cko dimnico za prekajevanje mesa.
S"Ksi
s^odhi noči so v dimnici "kurili in ker
saj.,;	tla dimnice obložena le z eno
, ne,? ..0Peke sc je vnel tram in začelje hosu-Pd strop spalnice. K sreči je začel zburt-'!	zrak v spalnici zadušljiv, kar je
r}a u‘<u ljudi. To je bila sreča v nesreči, bain°i Pravočasno’ prišli na to, da gori SortAj r ]>i se v najkrajšem času sesul ves bitjJ1 strop na spečo družino. Požar so 0 Pogasili in irpi gospodar precejšnjo
škodo. Dimnico so pa takoj podrli, da ne bi drugič nastal resnejši požar.
Zdravstveno predavanje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je priredil v soboto v katolškemi domu dobro uspelo skioptično predavanje o boju proti jetiki. Nad 200 krasnih skioptičnih slik je po-nazorovalo predavateljeva izvajanja.
Agilnost sokolske čete pri Mali Nedelji. V zimskih mescih, ko imajo kmečki ljudje dovolj časa, oživi na deželi tudi kulturno in prosvetno delo. Tako bo sedaj agilna malonedeljsika sokolska četa priredila na Stefanovo popoldne, v svojem preurejenem domu, lepo božično prireditev z božično igro. Na Silvestrovo pa priredi zopet veselo silvestrovanje z burko
za božično številko
»Večernika"
vljudno prosimo, naj se jih odda najpozneje
do petka
22. t. m. do 19. ure v ogl. odd. Večernika
Zlata nedelja je bila v Ljutomeru in bližnji okolici precej živahna. Odeta je bila v belo odejtv, ker je ponoči zapadel prvi sneg. Ljudje so kupovali, a vendar ne v taki meri kot prejšnja jela ker pač ni denarja in draginja precej pritiska.
o Osnovna šola Pragersko, bo uprizorila na Štefanovo, dne 26. t. m. krasno igrico „Petrčkove poslednje sanje". Začetek igrice bo ob 15. uri.
o Tehtnica se bo gradila na Pragerskem. Po dolgem času in po večkrabiih sejah jc občina Spodnja Polskava—Pragersko ven -dar sklenila, da se bo občinska tehtnica gradila. Tehtnica bo stala blizu nakladalne rampe in bo za občino velikega pomena.
Ceffe
C Zlata nedelja. Nedelja 24. l. m. bos v Celju zlata nedelja. Trgovine bodo odprte od pol 8. do pol 13 .ure.
, ?	*	motornega kolesa. 47 letni
skladisčmk Karl Rezar iz Zg. Ložnice pri Žalcu je padel na cesti v Žalcu z-‘motornega kolesa in si zlomil desno nogo v gležnju.
c Hlod je udaril pri vožnji lesa 25 letnega dninarja Štefana Remiha iz Žalca po desni nogi in mu jo zlomil nad kolenom.
c Celjski trgovci so si prav lepo in okusno uredili svoje božične izložbe. Razloženega je mnogo raznovrstnega blaga, ki vabi kupce k nakupu božičnih daril c Mestna občina celjska razpisuje dobavo omare iz hrastovega lesa. Ponudbe je vložiti do 30. t. m.
e S peči jo padel Slelni sin posestnice Franc Kugler iz Šmartnega v Rožni do-luu. Pri padcu je dobil težke poškodbe na glavi.	1
c Jubilejne zletne značke. Sokolsko društvo Celje-matica sporoča na razna vnra-sanja interesentov dodatno k razpisu o izdelavi zletne značke ob priliki 50-letnicc Celjskega Sokola, da se naj besedilo glasi kot sledi: „Celjski Sokol 1890—1940
• ,	to dopusti, se lahko vsta-
vi tudi številka 50 (let).
c Prednaznanilo. 10. januarja bodo v celjskem mestnem gledališču uprizori': 'v nborčam dramo „yia Makri.
Ptuj
al^5* je preložena.
Nameščenske m delavske strokovne organizacije so pripravljale protidraginjsko zbo-rovanje ki bi se nai vršilo še pred prazniki. Vsled tehniških ovir pa bo zbo-ro^e om°tto£fno šele po Novem letu.
p Mestna občina bo v soboto obdarila reveže. Poleg denarnih podpor še bo razdelila večjo količino drv in premoga. Sedai se javlja na mestnem uradu vsak dah vrsta revežev, la so nujno potrebni bomo či Obdaritev revežev pa je tu™E od .prispevkov bogatejših občanov p Resen obračun med bratoma. Brala Rcpova v Dragoviču pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se nista marala. Te dni jc prišlo
v ka-
terem je zadobil Jakob zabodljaj v orsa" Zdravi sev tukajšnji bolnišnici, ino;	kino	Ptuj	predvaja	danes	:
juui ,.Krivec . Francoska rodbinska dr
mg.
})1
dra-
Božična likovna razstava v Celju
V nedeljo dopoldne so odprli svojo božično razstavo v Celju delujoči slikarji, in sicer ga. Vera Fišer-Pristovškova, gg. Albert Sirk in Cvetko Ščuka, profesor tukajšnje realne gimnazije, ter gg. Miroslav Modic in Karl Mehle, ki se je tokrat prvič predstavil javnosti/
Ob tl. se je zbralo v sejni dvorani Mestne hranilnice veliko ljubiteljev umetnosti, ki §o skoro napolnili dvorano. Ker je bil upietpostni zgodovinar prof. dr. Franjo Šijanec nenadno zadržan, je odprl razstavo senior razstavijalcev prof. Albert Sirk. V svojem govoru je poudaril tudi potrebo likovnih razstav kljub
težkim in nemirnim časom, v katerih ži< vimo, ker le ob umetnosti borno našli od dih in notranji mir. Dalje je namen razstave, da tudi likovni umetnik pokaže v tem času svoje delo javnosti, ki ga naj z odkupi razstavljenih del v njegovem delu podpre, ker umetnina je in ostane najlepši dar. S pozdravom in zahvalo za tako obilen obisk, je prof. Sirk otvoril razstavo.
Razstavljenih je vsega skupaj 85 del. Pogled v razstavo napravi na obiskovalca zelo lep utis. ker je prostor zelo lepo prirejen, kar je zasluga razstavnih sten iz žakljevine. Tako so vsi drugi vtisi
te bogato okrašene dvorane izločeni in razstavljena dela učinkujejo samolastno, ^e. *reka’ da razen obeh razstav CKI še ni bilo nobene tako moderno in okusno aranžirane likovne razstave v Celju. Torej smo tudi v tem oziru napredovali. Kakor pri otvoritvi, je bil tudi skozi ves dan zelo lep obisk. Bilo je okoli 300 obiskovalcev. Upajmo, da bo razstava privabljala dnevno lepo Število obiskovalcev in da bo tudi njen gmotni uspeh zadovoljiv. Prve dni je razstavo obiskalo že okrog' 400 ljudi.
Darujte za azilni sklad PRI
wnMHmn
Vsak osm
Na Ljudski univerzi je predaval dr. Robert Neubauer, ravnatelj zdravilišča za tuberkulozne na Golniku o sodobnem zdravljenju jetike. Predavateljeva izvajanja so na koncu zaključile slike, ki so na primerih zdravljenja jetike na Golniku pokazale način in uspehe zdravljenja jetike, te ljudske bolezni.
V naši državi umre vsako leto za jetiko najmanj 36 tisoč ljudi, kar se pravi, da umre v naši državi Izmed 10.000 prebivalcev vsako leto 23 ljudi. V sami Sloveniji^ pa umre na 10.000 prebivalcev letno 15 do 16 prebivalcev, vseh smrtnih 1 žrtev zaradi jetike pa je v Sloveniji letno ’ • -500. Povprečno umre v Jugoslaviji naj-1 več prebivalcev za jetiko med evropski- j mi državami. Štirje jugoslovanski držav- ■ bani izgubijo vsako uro svoje življenje zaradi jetike in vsak osmi prebivalec naše države umre za jetiko. Iz predzadnjega predavanja na Ljudski univerzi ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Iva Pirca pa smo zvedeli, da umreta v Mariboru in najbližji okolici celo 2 prebivalca za jetiko na 1000 prebivalcev. (Op. ur.) Vse to so strašne izgube na narodnem premoženju, v težke milijone gredo te izgube že za malo dravsko banovino, še bolj katastrofalno pa je, da pride na vsako smrtno žrtev naimanj pet bolnikov s težko, odprto jetiko pljuč.
Se do zadnjih desetletij preteklega stoletja je veljala jetika za neozdravljivo bolezen, danes velja za ozdravljivo v večini nezakasnelih slučajih. K uspešnemu zdravljenju jetike sta pripomogla v prvi vrsti napredek tehnike in organiza-toričen napredek. Seveda je prav zdravljenje jetike močno povezano s socialnimi motivi in prilikami. Ozdravljiva je bila jetika šele takrat, ko smo spoznali povzročitelja jetike in pripomočke za odkrivanje bolezni v človeškem telesu kakor v pljučih. Povzročitelja jetike, bacila jetike je odkril 1882. pod drobnogledom zdravnik Robert Kooh. Bacil jetike (Kochov bacil) »žre« pljuča, da nastanejo kaverne in postane jetika odprta, s čimer pa postane velika nevarnost za okolico bolnikovo, kajti tak bolnik z odprto jetiko»izloča bacile, ki lahko prehajajo na bližnje ljudi. Močno pospešu-. Jejo nagli razvoj jetike alkohol in neredno življenje, pa tudi težko delo obolelega za jetiko.
Prvo načelo uspešnega zdravljenja jetike je čimprejšnje zdravljenje. Jetika je nekdaj veljala za dedno bolezen, kar pa je danes ovrženo, pač pa so pri potomcih jetično obolelih prednikov večje dispozicije za jetiko, ker je organizem lahko manj odporen.
Poskusi zdravljenja jetike so prastari, saj piše že Hipokrates o zdravljenju jetike. Potem je veljalo v polpreteklih desetletjih načelo, da je treba jetičnim bol-niicom^za zdravljenje miru, dobre hrane m svežega zraka. Današnji način zdravljenja jetike je aktivno zdravljenje. Leta l«92. je zdravnik Forlanini tvegal prvi poskus zdravljenja jetike z umetnini P n eumotoraksom, ki je še danes najuspešnejše sredstvo za zdravljenje jetike. Prostor med rebrno in pljučno 'mre-no se napolni z zrakom, s Smer se stis-Wlo pljuča in z njimi vred kaverna, r iuca mirujejo in kaverna se laže zaceli. Ce pa so pljuča pripeta na rebrno mreno se kaverna ne more stisniti. V tem Slučaju se pomaga z operacijo - z Jakob a u sovo operacijo, s pomočjo matere se odstrani zarastline. Če se potem Kaverna zmanjša, lahko računamo
Z SSS?10. Srrl3enie ^ Danes je ‘ i j31	^a, Povprečno od 100 bol-
nikov 60 odstotkov ozdravljivih. Zdravljenje s pneumotoraksom traja dv* in ^ več let. Z izbranim pneumotoraksom sc stisne samo del pljuč.
Pri približni tretjini bolnikov pa ni in0. goče uporabljati pnenmotoraks, tein bolnikom stisnemo nato pljuča s pomočjo dvignjen ja prepone. Nato je predavatelj orisal zdravljenje s plastiko, kjer je tre-ba odstraniti pri popolni plastiki 10, pri nepopolni 5 do 6 reber, da se stisnejo pljuča in se kaverna zaceli. Kajti pljuča moramo stisniti, da mirujejo in da je mogoče zdravljenje.
Zdravljenje brez kirurgije se uporablja redkeje pri jetiki. Manj se uporablja tu-
V M a
Jugoslovan umre za jeti
berkulin, bolj pa injekcije zlate soii. Brez uspeha za zdravljenje pa so po navadi različni preparati, ki se ponujajo z reklamo.
Pri nas sc je največ storilo v borbi proti jetiki z dispanzerji, kjer pregledajo vsakega bolnika, trebalo pa bo nuditi
ljudem možnost, da se bo lahko ozdravil vsakdo. Maribor je rešil ta problem vsaj delno preko lige. čeprav se čuti za Maribor in okolico potreba po prostornejšem in večjem oddelku za zdravljenje jetičnih,	—rč.
Tudi na mariborskem trga se pozna da je božič pred vrati. Stojnice so skoraj vsak dan dobro založene z raznimi tržnimi dobrotami. Cene so se seveda zaradi ugodne konjunkture nekoliko zvišale, kar pa naše gospodinje, razumljivo, ne odobravajo.
Mleka in mlečnih izdelkov je zarad; bližnjih praznikov nekoliko več na trgu. Cena mleku je doslej ostala še neizpre-menjena. Liter je po 2 do 2 50 din. Smetano prodajajo po 10 do 12.50 din liter. Surovo maslo-je po 32 din kg, kuhano maslo pa po 36 do 38 din kg. Jajca so nekoliko dražja. Prodajajo jih po 1 do
Predbožični trg
so
1.75 din komad. Nekoliko cenzjša konservirana jajca, ki so po dinarju.
Zelo živahno je na perutninskem trgu, ki je zlasti ob tržnih dnevih zelo bogato založen. Cene so ostale v glavnem na-izpremenjene. Kokoši so po 20 do 32 din kljun, par piščancev je po 22 do 65 din, gosi so po 40 do 50 din, purani po 45 do 80 din, race pa po 20 do 28 din.
Na zelenjadnem trgu je mnogo raznih solat: endivija, radič, motovilec itd. Cene so običajne, in, sicer kupček dinar, endivija pa od 50 par do 2 din komad. Na trgu je velika, borba za krompir, ki je po 1.50 do 2 din kg, ali merica po 10 din.
VELIK USPEH RAZSTAVE »BRAZDE«
Razstava- »Brazde« je doživela do sedaj zelo lep in prodoren uspeh, tako pri občinstvu kakor tudi glede prodaje slik, katerih je že nekaj prodanih. Skoraj odkritje na tej razstave pa so dela mladega Kozjačana Šušmelja, ki se je udeležil razstave kot gost »Brazde«. Na razstavi se nahaja radio-aparat, ki ga je za to priliko posodil iz naklonjenosti mariborski optik Petelu. Razstava bo odprta od 22. decembra vsak dan od 9. do 19. (7.) ure.
Podjetje ustanovljeno leta 1868
§
Dar trajne vrednosti
modema zapestna ara
a	od	urarja
_ M.JIger-|ev sin
Strokovna in solidna postrežba Prodajamo tudi na obroke brez povišanja cen
Muzikalij
ni ceni
allje dobavlja promptno po original-i knjigarna V. HEINZ, Gosposka 26.
m. Mesnice za Božic m Novo leto. Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov sporoča, da bodo mesnice v nedeljo ve6 dan odprte, na Božič zaprte, na Štefanovo pa samo dopoldne odprte. Na Silvestrovo ostanejo mesnice ves dan zaprte, bodo pa na Novega leta dan dopoldne odprte. Isto velja tudi za mesarske stojnice v Strossmajerjevi ulici.
m. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja, da pekovski obrati delajo v soboto, v nedeljo in ponedeljek pa mirujejo. Prodajalne so odprte v' nedeljo dopoldne, na božični dan in Štefanovo pa ves dan zaprte. Zadnje naj upošteva občinstvo, ker se morajo pekovski mojstri strogo ravnati po teh predpisih.
m Požar. V Andrencih pri Sv. Trojici je zgorela hiša posestnice Terezije Krambergerjeve. Ogenj je napravil okoli 40.000 din škode.
m Bolgarski sezonski delavci v Mariboru. Preko Mairibora še je vračala iz Nemčije s sezonskega dela večja skupina Bolgarov. Ker so bili brez vsakih sredstev, so jim Mariborčani s prispevki pomagali, da so lahko nadaljevali pot v domovino.
m Velik vlom na Pobrežju. V noči na nedeljo so neznani, storilci vlomili v Srno-dejevo mesnico na Pobrežju ter odnesli za 3000 din raznega mesa.
m Tatvina plašča. V neki gostilni na Meljski cesti je opazil kleparski mojster Pavel Cančar, da je okraden. Nekdo mu je odnesel skoraj nov zimski plašč.
m Trgovine o praznikih. P. n. občinstvo se opozarja, da si pravočasno pri-bavi vse potrebščine za praznike, ker ostanejo uiarihorske trgovine o božičnih dneh t j. 24., 25. in 26. decembra zaprle ves dan. — Združenje trgovocv za mesto Maribor.
m Na Teznem je Rdeči križ nabral za letošnjo božičnico 11.000 din, kar je gotovo zelo lep uspeh človekoljubnega dela.
t OČKA ŠKARABUT „■
V ponedeljek dopoldne 'je '^ preij za vedno ter se odselil večnega Sodnika eden | znanih obrazov na marioo ’ e kara-sodnijski poduradnik s■	v
bot. Pokojni Skarabot je Kanalu na Goriškem- v _ ŠK°fL Celju, po vojni 1920. paso# ribor. kjer je bil na maribors^m ^ do svoje smrti »Očka	^
so ga nazivali vsi na sodišču,
vse generacije so^nikoJ:ka §kabaro^
še dolgo spominjale, šel v kratkem v zasluzen P, pa je usoda hotela, da je o pokoj. Pogreb priljubljenega bo danes popoldne ob pol
——	:. nfl
* Najlepši nakit za božično drei' Zlati Brišnik.	------------
Krasne kristalne garniture, steklem ^
žepni razpršilci iz Drogerij*
  so najprimernlšajanl^^
Kam tako hitiš prijatelj? — ?eg^ $ le še 10 minut do odhoda^ J ^ # pa še nimam vozne karte.	s6^s
potujem s lem vlakom, P*1 včeraj vzel vozno karto P« ’Latj fE se mi sedaj ne bo treba P ^ za# * stajni blagajni m se.	^ t
vlak". — B. „Res	poptf!f
jaz tako pameten in skrbel vozno karto P1, ” uim, W&i
* Silvestrovanje z zapa	ml sporedom bomo ^elosPrp(jnrodaj8 vS
v Sokolskem domu. P P . ■	^
.,Putnik‘\ Vstopnina dm	prosIa^Se
* Slovo starega leta ba prosto1-^
Silvestrovem večeru v vs P^h p F;
kolškega doma. Zabaven P°
Danes
... Jef zadnjic
Kino
vir- _ V četrtek :.Lump -
V četrtek	,
Esplunade kino.
■ velefilm krasim vse
v glavm vlogi- .^,o fp-
Pt. Jrm&f
borni Beery-om
• Kino	•„	fijm
„Skrivnoslna uhca_ a _ te matskega dejanja m ” _
Union. . - film ^
Mariborsko
Sreda, 20.: Zaprto. r*p8 Četrtek, 21., ob %>■' ”
Zadnjič.	_
Petek, 22 : Zaprto-Sobota, 23.: Zaprt* UPVc. K Zadnja predstava "P^de retale
ta četrtek. Na ^tudi zar veli^b.I je.s tem izčrpan red.. , mdi predsla,ft
maje in se „Lepa ^ •jetr^^o^toli žijskih stroškov že ■„ je Pj’1 vsi jL poslovi od repertoarji gjedaj . je ® si to narodno opero^ jg je - zlasti naši razu®m** videli.	.
Smučarska porf»
pršiča na 40 cm P° _	<
* Kot	-
večji izbiri po naim a BRIŠNIK.
Veliko protidraginjsko zborovanje .
. .....	.	 cliiifiio.	*e	.,„5.bi
Sinoči je bilo v dvorani Ljudske uni verze protidraginjsko zborovanje, ki so ga sklicali Pomočniški odbor Združenja trgovcev, Društvo odvetniških !p notarskih uradnikov, Podružnica Zvezo privatnih nameščencev Jugoslavije in Slovenska nameščenska organizacija. Shod ic bil kljub nesolidarnosti dveh narae-ščenskih organizacij razmeroma precej dobro obiskan. Po uvodnih besedah ravnatelja g. G i 1 č v e r t a je spregovoril o neupravičeni draginji in delavskih ter nameščenskih plačah g. P e t e j a n. Pred njegovim glavnim referatom so pevci trgovskih nameščencev pod vodstvom g. Gibi ca zapeli dve priložnostni pesmi.
G. Petejan je nato v ogorčenih besedah orisal vedno večjo draginjo, brezvestno špekulacijo na račun konsumen-tov in kritiziral mestne protidraginjske odbore, v katerih so ljudje, ki pač ne morejo zastopati interese konsumentov. Poudarjal je, da je potreben popis vsega blaga po skladiščih in trgovinah in določitev maksimalnega cenika. Svoj referat je govornik podprl z zanimivimi statističnimi podatki in prišel do zaključka, da je v Sloveniji nad dve tretjini delavcev in nameščencev, ki imajo manj kot 1000 din mesečnih prejemkov. Draginja Pa je narasla za 30 do 100% ne samo bla-£u. ki ga moramo uvažati, tnarveč tudi blagu, ki ga imamo sami in ga celo izva-
žamo. Ob zaključku stvarnega poročila je zahteval, da podvzame oblast energične ukrepe proti draginji in za zvišanje prejemkov. Prav posebno pa je naglašal, da naj se ukine nekontroliran izvoz živil v paketih v tujino. Dokler morajo naši ljudje trpeti pomanjkanje, naj se ne dovoli takšen nepravičen odtok uašth živil. Z apelom na skupen nastop v borbi za obstanek je ob pritrjevanju zaključil g. Petejan svoje izvajanje.
Sledil je izčrpen referat g. ravnatelja G i 1 č v e r t a kot predsednika Društva odvetniških in notarskih uradnikov. Pred vojno so bili prejemki uradništva po odvetniških in notarskih pisarnah mnogo boljši, kakor sedaj. Svetovna vojna pa je skoraj uničila pridobitve zasebnega uradništva. Leta 1919 je bilo v Mariboru le 17 odvetnikov in trije notarji, pri katerih jo bilo usluzbenih 21 uradnikov in 25 uradnic. Sedaj pa je 51 pisarn, v katerih je samo 6 moških in 50 ženskih pisarniških moči. Nato je omenil učinkovito mezdno gibanje, ko so z zagroženo stavko dosegli prav lepe uspehe. Zanimivo je bilo poročilo o položaju po sedanjih odvetniških pisarnah. V zadnjih letih zaposlujejo 15 do 16 letne deklice, ki so na »brezplačni poskušnji«, kakor da bi bile odvetniške pisarne učilnice za strojepisje in stenografijo. Kljub temu, da ne dobijo nikake plače, jih odvetniki
vendar pridno zaposlui^ dobijo po celoietru brezPi pla e-mai 150 do 300 din	rj
Nato je govoril g-	5e
Pomočniškega odboraik0,n z ^«r
izvajanjem ?redg.°J° p0ložai
nai trgovci izboljšajo P	(a|{0	.
£fŽS.v. Njihove
ne, da dostikrat ne 23
najpotrebnejše.	je	v
Gdč. C e r i n s k o v a stvareQ
meščenk podala 1«P	!ožaj n^ 3 P
S katerim je ”aslSlno»a Dekleta delajo vfč« difl tof
.rado aB »
nu
p e s t o t n i • ožigosa' 'vai
govoru .Pan0 ^atero i^ffraginisK'ii^ špekulacijo, * K , protidras v
no h S	«	wii,
• ?	m«”; 11
bore, ki J“* reS Kon»»;-;ia sv da bodo vn h «s draginjo. Nl\ .harnirn spremljana z uspelega l k
nameščenci	0‘S
tia vsa v .
ložeiia na v- r jutri. ja bomo objavih
Tibor ickhardt o zbližanju z Jugoslavijo
Priznanje vodje madžarske opozicije junaški srbski vojski
Madžarski tisk nadaljuje s komentiranjem govora, ki ga je imel zunanji minister grof Ciano v Rimu. Vsi listi nagla-sajo z velikimi naslovi, da je Ciano ime-iioval Madžarsko v zvezi z Jugoslavijo 'li se o obeh državah toplo izrazil. V Budimpešti naglašajo, da je madžarsko-iugoslovansko prijateljstvo zagotovilo ®iru na Balkanu in v jugovzhodni Evropi.
Tibor Eckhardt, vodja madžarske parlamentarne opozicije, ki uživa veliko avtoriteto v madžarskem političnem živ-Uetjjtj, je v uvodniku »Figetlen Magyar-orszagu« med drugim napisal:
»Med Madžarsko in Jugoslavijo vlada jtanes zajednica skupnega interesa, ki je primere v zgodovini obeh držav. Prijateljstvo Jugoslavije je za Madžare se tem pomembnejše.
Spomini na preteklost ne morejo več Predstavljati ovir za sodelovanje Budimpešte in Beograda. Hrabro zadržanje srbske vojske v svetovni vojni je ostalo ^ spominu madžarskega naroda, ki je °b£u<ioval to junaštvo. To občudovanje, k' ie nastalo v skupni borbi, predstavlja
KOLOMAN KANYA
hlv$i madžarski zunanji minister, ki je ?ave2al prve stike za zboljšanje odno-^/ev med Madžarsko in Jugoslavijo. Zu-
najboljšo osnovo za trajno prijateljstvo. Spomini iz preteklosti, ki bi lahko ovirali sodelovanje, se morajo odstraniti. Volja po boljši bodočnosti obeh narodov terja skupni imperativ sodelovanja.
Pred tedni sem bil v Jugoslaviji in
lahko sem se prepričal, da imajo službeni predstavniki države isto mnenje. Z zadovoljstvom tedaj lahko ugotovimo, da je med obema državama vez, ki ju spaja, vsak dan močnejša, kar bo mnogo pripomoglo k potnirjenju vse Evrope.«
Župan — letalec v obrambi mesta
Zanimiv primer se je dogodil v kopališču Wiesbadenu. Tamkajšni župan dr. Mix je bil že v svetovni vojni izvrsten pilot - lovec. V septembru letos je spet oblekel službo kot letalec na lovskem avio-nu. Njegovo letališče je bilo le šest km oddaljeno od Wiesbadena. Skupaj z nekim tovarišem se je 41 letnemu doktorju -županu posrečilo, da sta prisilila neko
francosko izvidniško letalo k pristanku. Tako vsaj poroča nemška diplomatska korespondenca.
Mobilizirani župan pa ob prostem času opravlja tudi svojo mestno službo. Tako je nekoč prišel na magistrat, ko so se bližala mestu sovražna letala. Vzpel se je v zrak in pognal sovražnike k umiku. Pre jel je za svoje zasluge železni križec.
Ustoličenje dietnega Dalaf Lame v Tibetu
Hi
w/j
flanjepoiitične okoliščine takrat še niso Wle povoljne za velikopotezno akcijo v Podonavju, ki utegne še boij učvrstiti miroljubne interese tega področja in Balkana,
Marij skalan.
Tibet je sicer vedno bolj zaprt vase, toda v tihih dolinah, kamor belec le težko pride, se razvija skrivnostno življenje, polno čudežnih zgodb. Kajti, če govori Tibetanec o čudežih, potem že morajo biti zanje izredne reči na dnevnem redu.
Tudi po šestih letih odkriti naslednik Dalaj Lame je za Tibetanca čudež. Otrok z velikimi ušesi, nenavadnimi lastnostmi je bil najden v oni smeri neba, ki jo je umirajoči trinajsti Dalaz Lama napove-
dal. Tam je treba iskati novorojenega 14. Lamo, in tam so ga našli.
V preteklih dneh so bile velike slavnosti ustoličenja. Otroka so oblekli v svečane obleke, nastopili so plesalci s grozo vzbujajočimi maskami, toda mali Dalaj Lama se je dobro držal in se jih ni zbal. Verno ljudstvo je seveda tudi to vzelo za čudež in z radostjo pozdravilo dan, ko je dobilo naslednika svojemu misticizmu.
Spor zaradi kanadskih petorčie
Kanadske petorčice, sestre Dionne so neke vrste narodne svetnice v državi. V Zedinjenih državah so prav tako popularne kakor v domovini, samo nevoščljivi so v USA, da se niso petorčice rodile pri njih.
Demokratski klub v Kaliforniji je zdaj zaprosil očeta petorčie, naj bi dekleta poslal tja, dokler traja vojna. Primerilo bi se namreč lahko, da bi jih v Kanadi iz-
nenadil sovražni bombni napad. Dragoceno življenje malih petorčie mora biti zavarovano, torej...
Toda papa Dionne je predlog odklonil. Odgovoril je z ljubeznivim pismom, da so njegove hčere podložnice angleškega kralja. Osebe iz rodu Dionneov se niso še nikoli izmikale nevarnostim, zato tudi hčeram ne bo dovolil, da bi si kaj takšnega privoščile ...
Pasfi ugriz mu je ©gr@xii ženitev
Dečkov oče j« tožil lastnico psička
Njujorško sodišče je imelo te dni opravka z značilno odškodninsko tožbo. Petletni deček, ki je že v mnogih tekmah najlepšega otroka odnesel prvenstvo, je bil v Centralnem parku napaden po nekem psičku. Ugriznil ga je v zgornje lice in kljub skrbni zdravniški negi je ostala na obrazu vidna brazgotina.
Pred direktorja stopi prosilec že tretjič.
— Že spet ste tu. Dal vas bom vreči skozi zadnja vrata!
— Oprostite, gospod direktor! član sem zelo ugledne družine!
— No, to je nekaj drugega. Oprostite, potem vas bom pognal skozi sprednja vrata ...
  ,----------- _a
odškodnino, češ da so izgledi sinčka za premožnejšo nevesto zaradi skaženega obraza manjši. Sodišče se je postavilo na stališče, da so okvare obrazne lepote pri ženskah važnejše kakor pri moških, vendar je v očetovi trditvi nekaj stvarne podlage .Lastnica psička je bila obsojena na 100 dolarjev kazni, 400 dolarjev ie morala plačati za zdravniške stroške, 1500 dolarjev za bolečine in 4000 dolarjev zaradi manjše možnosti dobre ženitve. Dejali so ji sicer, da lahko zasleduje nadaljnje življenje dečka in če se mu posreči, oženiti bogato nevesto, bo lahko dobila slednjo vsoto povrnjeno.
RAMAS in jora
ROMAN ZADNJIH
»Njemu. Ko je tvoj oče dovršil vsemir-, letalo, se ga je hotel polastiti sam, 2e|i mu nevesto, mojo hčer, in poleteti * njo z zemlje. Vsa tista zgodba, ki si jo liŠal, je izmišljena. Ni bil tvoj oče tisti,
! je Yagiriju zapeljal nevesto. Sadya ga n! nikoli ljubila, le on sam je lazil za llj°> ker je bila najlepše, najumnejše in ^jboljše dekle v Rayanipuru. Bila je, Uročena s tvojim očetom in bila bi se j ne davno poročila, ako Yagiri ne bi bil POroke preprečeval z zdravniškimi in sejami preiskavami. Posluževal se je sredstev, kakor se jih sedaj proti te-je sin zločinca. Vendar bi bil pro-P^del, da ga ni odstranil.«
HJmoril?«
»Počakaj, da ti povem po vrsti. Bilo je ^Hega dne zvečer. Sedel sem s svojo ® Ko j no ženo in hčerjo, tvojo materjo, do-c>a’ ko je nenadoma prihitel k nam Agar <n 'Ha, Yagirijev zaupnik in pomočnik. Poročil nam je, da je hotel tvoj oče sam . ,eteti v vsemirje, da’ je napade! Ya-jj,'la Seonija in njega in bil v spopadu Mr - ^ahko si predstavljaš, kako je ta asna vest vplivala na tvojo ubogo ma-
DUD9 NA imU\	40
ter in na mojo ženo. Bal sem se, da bosta znoreli. Prestati sem moral trenutke, ki bi bili kmalu zlomili tudi vso mojo silno filozofsko mirnost. Tvoja mati je terjala, da jo peljejo k truplu tvojega očeta, toda storili so to šele drugi dan. Na tisto pot sva jo spremila z ženo in videla res tvojega očeta mrtvega. Ležal je na mrtvaškem odru. Dan pozneje so vprizorili ceremonijo sežiga in moja hči je ostala brez ženina.«
»Uboga mama!« je vzkliknil Ramas frloboko prevzet.
° Kmalu nato se ji je pričel Yagiri Seoni zopet približevati s svojimi posudbami, toda odbijala ga je in mu povedala v obraz, da ga sovraži in se ji studi. Hirala je od dne do dne, čeprav je nosila tebe pod srcem kot plod ljubezni do tvojega očeta. Ko te je rodila, je omagala. Umrla je kmalu po porodu. Tedaj sva sklenila z ženo, da ne smeš nikoli ničesar izvedeti o svojem rojstvu. To sva sklenila sama, še preden je to zahteval Yagiri Seoni po sklepu senata, ki ga je bil pridobil za svojo namero. Vendar^ si prva otroška leta preživel pri nama. še-
le po smrti moje žene, tvoje stare matere, sem se vdal zahtevi senata in te izročil javnemu vzgojevališču. Vendar sem vedno budno pazil, da se ti ne zgodi nič zlega in da dobiš dostojno vzgojo in izobrazbo. Sam sem prevzel de! pouka in sam veš, da sem ti bil dober in skrben učitelj.«
»Zato sem vas izmed vseh najbolj ljubil. Nekaj me je že kot malega dečka nepremagljivo vleklo k vam.«
»Nisem se mogel vedno popolnoma prikriti, često so me premagala sorodstvena čustva, saj si bil po ženini in hčerini smrti edini moje krvi. Bili so tudi trenutki, ko bi te bi! rad objel in ti povedal, kdo si.«
»Ubogi stari oče!«
»A tega nisem storil samo zaradi nečesa, kar sem odkril šele pozneje.«
»Kaj ste odkrili?«
»Da tvoj oče ni bil v rejnici ubit in da ga tudi niso sežgali.«
»Moj oče še živi?« ie kriknil Ramas in planil kvišku.
»Živi in ne živi. Zgolj po naključju sem izvedel, da so ga le otrpnil! in spravili med ohranjene prednike.«
»Spodaj, kjer je ležal veliki Rayani?«
»Da.«
»Moj Bog! Potem ga lahko zopet obudimo.«
»Spravili pa ga niso pod pravim ime-
SPAAK, Min. minister Belgije | io v svojem zunanjepolitičnem ekspozeja ! v parlamentu opozoril na solidarnost Belgije z Nizozemsko. Nevtralna in ne-
odvisna Nizozemska je življenjskega pomena za Belgijo, ki bo vodiia tudi nadalje strogo nevtralno stališče do sporov v Evropi. Belgija upa, da bo lahko mnogo prispevala k rešitvi evropskega miru.
PET LET ZA »BREZBRIŽNIKA«
Ruski slikar Boguslavski, ki je pred meseci odnesel iz Louvrea v Parizu podobo »L’ Indiferent« (»Brezbrižnika«), je bil obsojen na 5 let ječe in na 5 let prepovedi bivanja v Franciji.
KAKO NAGLO SE MNOŽE ŠKODLJIVI GLODAVCI
Doslej je bilo znano, da Ima miš na leto 150 do 200 potomcev. Madžarski učenjak Vasarhely je pa dognal, da se ob dobri prehrani pomnoži poljska miš od enega samega para v treh generacijah in 11 mesecih na 2557 mladičev. Dr. Adolf Kerfs ie napravil poizkuse s podganami In dobil iz enega para v letu 772 samic in 875 moških potomcev. V dobrih okoliščinah živalce ne povržeio samo štirikrat j na leto, temveč zaporedoma vse leto.
— Ah, posodite mi trenutek vašo žepno svetilko. Ne morem najti svojih čevljev.
nom; na njegovi steklen; rakvi stoji napis .Anath Yagmi’ in tudi ostali podatki so napačni.«
»Zakaj ga niste obudili?«
»Ker nisem hotel, da bi se vrni! v življenje, ki mu ne bi moglo nuditi ničesar več.«
»A on hrani vendar skrivnost vsemir-skega letala!«
»To ve tudi Vagiri Seoni, pa ga vendar ne obudi. Zaveda se pač, da mu ie nikoli ne bi izdal.«
»Zato upa, da jo bo odkril Mahabali Patna...«
»Sin njegovega zaupnika in pomočnika pri tem zločinu.«
»Toda sedaj- ga moramo obuditi. Moramo, oče!«
»To bi mogel samo Chasi Khan.«
»Pojdiva k njemu!«
»Ne verujem, da bi to tvegal.«
»Zakaj ne?«
»Zaradi Yagirija Seoni ja.«
»Potem poidiva k velikemu, k Rayani-ju!«
»Bojim se, da nama tudi on ne bi mogel pomagati. Yagiri Seoni se ne bi stra~ šil nobenih sredstev, sanio da prepreči to obuditev.«
»To se pravi, da bi si upal seči tu da po Rayaniju?«
»Zelo verjetno.«
(Dalje jutri.)
Maccx perilo za
damo, gospode*
inotroV«
te ni tir. nogavice »n robci V« mod/i ih barvah
MARIBOR. Aleksandrova 9
svinčeni
upors^ni
prvovrstni
spadajo«
0(j najcene
nai«nejše
s'quVtrvji!“n,S5r®
MARIBOR ■ ALEKSANDRA CESTAI^^
Continental
Najprimernejše darilo za BoMli I«
"Pečenjak" (Salibrater)
naša patentna kozica
zala,	so	i&\1
povesti, pesmi
in romani,	tnla^ne
ki srce z njimi se hrani!	jsci	pravi
So pesniki m P avijoni,	.	■„	cyetej°
ti misli dvigajo, kj« miljeni -ihlieio iib
zvezdic, al’
Le brž v TisKOvn«>
želite si	^ ^
da more svetli dar poslati!
na ugodne mesečne obroke
Bagaioir Uivitk. uiia kMu Mi «
Maribor. Vetrinjska n!. 34 1,'ubl'ans Prešernova ul. 40
Razno
NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 36 (poleg tržnice) 9879-1
Hišni oosestnikJ in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike Dredno nastopi rima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10376-1
NAJCENEJE pošilja v inozemstvo petkilo-gramske pakete s salamami, prekajenim mesom »KAVALIR«, Gosposka 28.	12152-1
Fino olivno
OLJE
ijt din _ 19. , najfinejša kava,
& s i.adnef specialitete, li-icerji, 5 kg-paketi za inozemstvo, »Kavalir«, Gosposka 28 ____________12153-1
Najprimernejša A Viv
SOBO
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddani s 1. januarjem. Puškinova 11-1, vis-a-vis Ehrlich.____________12320-7
DVA GOSPODA
sprejmem na dobro domačo hrano. Strma ul. 3.	12403-7
Stanovanje
najnovejše vzorce prevzame v delo, preobleče gumbe, preša, plisira, ažurira in kroji po meri v nalnovejših vzorcih
Prva in največja trgovina klavirjev M. BAIJERLE, TYRŠEVA 24
priredi božični teden. Vsi izposojeni klavirji preidejo v najemnikovo last, ko doseže najemnina kupno ceno. 12417-1
GOSPODINJE!
Domače kekse, sadni kruh in najfinejši mlečni kruh do ne-zvišani ceni dobite v pekarni Rakuša, Koroška c. 24. 12375-1
Maribor, samo Glavni trg 24
STANOVANJE
enosobno, z verando, oddam s 1. januarjem. Jelačičeva ul. 12, Maribor.	12404-5
Kupim
PozorI
Staro železo, ^ ijenc suoj ’cl0 viso
ku,pU£,r » m
'^usrii
Ji/STI**..® kiieza ribor,	Tezg
, z*#**
DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Vprašati Kettejeva 11.
I.	nadstr.. vrata 4.	12408-5
RADIO
6-cevni, poceni prodam ali zamenjam za rabljeno pohištvo. Jezernik. Ciril-Metodova ul. 18, Studenci. 12401-4
POZOR!
Sanke vseh oblik, Drvovrstna domača izdelava, Vam nudi kolarstvo Slavko Krabonja, Maribor. Aleksandrova c. 19. 12391-1
PARNI STROJČEK
dobro ohranjen, za 6—8 let
starega dečka kupim. Naslov v oglasnem odd. »Večernika« 12369-3
STANOVANJE
lepo sončno, 6sobno, z vsem komforiom, takoj oddam, isto tam tudi lepo 2-sobno stanovanje. Vprašati Tyrševa ul. 24-1. Klavir-salon. 12418-5
$*M2f)0 C
RADIO-APARAT
skoraj nov, poceni naprodaj. Aljaževa ul. 6, Kladnik Štefan 12406-4
DAME!	POZOR!
ZAKAJ SIVE LASE? ko sl lahko za din 26 same pobarvate z neškodljivo berlinsko Omonell Henna-Shatn-ooo barvo Dobite lih v vseh niansah z navodilom pri glav* nem zastopstvu: Ludvik ller-šič. Ljubljana, Rimska 13. Tekoči Shamuon 250 gr a din 30.-._______________11287-1
SEIBT-SUPER-RADIO
za razvajenega ooslušalca, 5-cevni, 7 okrožij 3 valovne dolžine po din 3300.— in din 3.800.—. Zahtevajte ponudbe od zastopstva Ludvik Ileršič. Ljubljana. Rimska 13.
11288—1
PESA ZA SVINJE 1000 kg, naprodaj. Dol. Počehova 4.	12410-4
VAJENCA
za torbarsko stroko sprejme v učenje Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	12362-9
KOBILICA
2 in pol leta stara, na prodaj. Blažič, Cigonca 19, Slov. Bistrica.	12413-4
POMOŽNO KUHARICO
išče restavracija hotela »Novi svet«.	12405-9
POHIŠTVO
baročna mizica, omarica 7*1 knjige poceni naprodaj. Se-rap. Slovenska 36.	12414-4
POMOŽNA KUHARICA
dobi službo takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12409-9
kupite samo knjigarni In c pirnici
»VALVASOR«
I.	in II. izdaja, zelo ugodna prilika. Knjigarna Weixi. 	12415-4___________________
MLIN
na majhen vodni pogon ugodno naprodaj. Vprašati Činžat štev. 3, p. Fala. 12421-4
BRIVSKEGA POMOČNIKA
in frizerko, dobre moči, sprej me takoj Drljevič, pri glavnem mostu.	12425-9
Zgublleno
NE POZABITE
si nabaviti najboljše vino v gostilni »Prešernova klet«. Gosposka ulica. 12299-1
MAČKA
se ie zatekla. Barvarska 1-1, 12411-11
Kam, kje?
VELIK PRAŠIČ
ki bi se lahko še naprej redil, naprodaj. Tezenska 15, Pobrežje;_______________ 12422-1
PRI PLAUCU igra dnevno damska kapela. 12377-17
OBNOVA
MARIBOR
Aleksandrova ul. 13
Telefon 25*45
Otomane Madraee . _ Žični vložki
(Dipl. optik
E.PETELN
briljant«, zastavljalne listke išče nujno za nakup
DOMAČE KOLINE v gostilni »Zlati konj« sredo in četrtek jetrne in krvave klobase. Vljudno se priporoča Nekrep.	12412-17
F. NOV*«. »I-AVMI
MARIBOR • GRAJSKI TOG 7
OKASA
Maribor, Gosposka ulica 15
NAJBOLJŠE DALMATINSKO VINO
dobite v gostilni »Split«, Koroška cesta 39.	12423-17
VINOTOČ ŠTURM
Počehova, toči novo vino samo od 5 litrov naprej. 12419-1
ročen božični dar )e
tablete
Pn spolni slabosti lahko poskusite
sitifum
PRAVE DOMAČE
božične kekse, dobre in poceni si nabavite le v pekarni Čebokli na Glavnem trgu. 12420-1
POLENOVKO
novo, sveže namočeno, rozine, orehe, med. fino moko kupite najceneje v trgovini Albin Novak, Maribor, Olav-nl trg 18.	12426-3
OKASA
očiiteni
kg od din 7*- naprej cel puran din 18*. naprej
Dnevno od 10. —12. ure
dopoldne
Maribor, Cvetlična nlica 20
dvorišče
tablete za moške
100 komadov din 220'— proti povzetju
Zastopnik : Lekarna
Mr. Rožman Miroslav
Beograd — Terazije 5 0*1. r«*. S. 5M6 36
GARANTIRANO TRAJNI KODRI
z najnovejšim preparatom 45 din. Salon Kosem, Meljska cesta 63.	12432-1
VINO PO 7 DIN
od 5 litrov naprej vsak delav nik od 12. do 17. ure za Kal varijo, Bajde, prej Dr. Jan. 12427-1
Rum, konjak, sl*v droženka in klekovaca Specialiteta: Grenca
NA DBBELOI _
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskamo d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, no vračajo, — Uredništvo In uprava i Maribor, Kogališka ulica 6. — Teletom uredništva štev. 25-67. in upravo žtev. 28-07» •