—   271   —
Ozir v stare čase.
Od kod Martinova gos? Že od starodavnih časov je navada, da v nekterih deželah na sv. Martina dan, 11. listopada, mora pečena gos na mizo priti; tudi v naši prati ki je ti dan zaznamovan z gosjo.
To ve vsak, tudi prost človek. Od kod pa ta navada ? to je morebiti le malokteremu znano. V pratiki češke kmetijske družbe se bere o tem sledeče:
V 4. stoletja po Kristusovem rojstvu je živel na Francoskem nek menih, Martin po samostanskem imenu, kterega je zavolj njegove pobožnosti, priljudnosti in poštenosti vse častilo in ljubilo. Zavoljo tega je imel za škofa Tours-kega izvoljen biti. Al pohlevni mož se take časti ni vrednega čislal, — torej jo pobegne iz samostana in se skriva tako dolgo, da bi nov škof izvoljen bil. Njegovi prijatli pa si vse prizadevajo ga najti; zato ga grejo na vse strani iskat. Po dolgem iskanju zadenejo na deželi na velik germ, v kterega čeda gos gaga. Kaj nek to gaganje pomeni? reko iskavci terpre-išejo germ, za kterim najdejo svojega prijatla. Z veliko slovesnostjo ga peljejo domu, in naj se pater Martin brani kakor koli hoče, mogel je biti škof. Veliko let je opravljal mu posiljeno visoko službo po volji božji, dokler je kot siv starček umeri 11. listopada leta 1402 ali 1410 (o tem so si zgodovinarji navskriž). Veliko ti-suč ljudi ga je spremilo k grobu, ki so bili po pogreba gostovani s pečenimi gosmi; tako je sam veleval v svoji oporoki (testamentu). Na to vižo se je maševal pohlevni mož nad gosmi, ki so ga ovadile prijatlom njegovim, ko se je skrival, da bi se bil odtegnul preveliki časti.
In tako je ostala navada, rajnemu sv. škofu Martinu v spomin vsako leto 11. listopada gos aldovati (ofratf), ki se je ohranila do današnjega dne in do današnje pratike.
Iz pečene Martinove gosi hočejo kmetje tam pa tam tudi prihodnje vreme prerokovati; pravijo, če je persna kost tiste gosi, ki se speče na sv. Martina dan, rajava, bo hud mraz; če je pa bela, bo veliko snega. — Nam je lepo pečena debela gos veliko ljubši, kakor vse prerokovanje iz njene persne kosti, toraj radi vremenskim prerokom kosti pustimo, cenam pečenka ostane.