Josip   Vandot                                     '                            ¦   .
Drejkine verne duše                       (KOnec)
Botra se je je res razveselila in ji je    bridko.   »A  vidiš,   da  ne   morem,   ker
dala hlebec,  ki ga  je  zanalašč  spekla    ne znam poti do tebe.«
za Drejko. Hlebec je bil okrogel in je        A  v    razmišljevanju   jo  je   zmotila
imel na gorenji skorji zapečeno belo     tropa dečkov, ki so prihajali po poti
okroglo sliko, podobno zvezdi  s štiri-    navzgor in so šli k Drejkini botri zbi-
mi roglji. In Drejka se je hipoma do-     rat hlebce.  Pri Drejki se  niti  ustavili
mislila Tinka, saj je imel ponoči prav    niso in bi bili šli naprej, da ni zaklical
tako zvezdo na glavi, le da se je tista    mizarjev Šimen, največji in najnemir-
zvezda svetila in je bila živa.                 nejši med njimi: »Glejte, kako lep hle-
»O, ta hlebec spravim za Tinka,« si    bec ima Drejka!  Gotovo ga je dobila
je dejala. »Najlepši je, kar ji'h imam    pri botri. Daj, pokaži mi ga!«
v košarici, pa je tudi najlepši, kar jih       A Drejka ga ni hotela pokazati, ker
je na svetu. Tinek bo zadovoljen, ko    je   bil   ta   hlebec   Tinkov   in   nikogar
pride drugo leto ponj.«                            drugega. Vstala je s kamna in skrila
Botra jo je pogostila in jo hotela za-    hlebec za hrbet.  No, Šimen je postal
držati pri sebi. A Drejki se \<t mudilo    še bolj radoveden. Prijel je Drejko ^a
domov. Rada bi  pokazala materi lepi    komolec in jo stisnil prav hudo, da bi
hlebec  in   jo  vprašala,    kako   naj   ga    mu vendarle pokazala hlebec.  Drejka
shrani, da bo dober še takrat, ko pride    je zavpila, ker jo je zabolelo. Sama pa
Tinek ponj. Zato se je kmalu poslo-    pri tem prav nič ni vedela, da je izpu-
vila od botre in je odhitela naravnost    stila hlebec, ki se je kotalil po strmini
•    proti  domu.  Onkraj   jarka  se  je  spet    naravnost v prepad.
ustavila   nad   prepadom.   Sedla   je   na       »Ojoj!« je zavpik prestrašena. »Hle-
kamen in  je vzela iz košarice  botrin    bec mi je padel v prepad, Tinkov hle-
hlebec. Od vseh strani ga je ogledova-     bec. Pa kaj naj shranim zdaj za Tin-
la in čim bolj ga je gledala, tem bo!j     ka?   Drugo leto  pride,   pa  ne   najde
ji  je  ugajal.   Posebno krasna   je   bila    hlebca.  Izgubila  sem   ga —  jojme,   v
bela zvezdica, ki je bila tako lepo utis-    prepad je zdrknil.«
njena v skorjo.                                           Drejka je jokala in v prvem trenut-
Pa se je domislila, da bi bilo prav,    ku niti vedela ni, kaj bi počela.  Gle-
ako bi mogla že danes izročiti Tinku     dala je v prepad in je  videla,   da je
ta hlebec. Saj je še čisto svež, da pri-    hlebec obležal   globoko  doli  na  skali,
jetno diši od njega. Gotovo bi ga bil     tik nad drvečo vodo. Pa se ni prav nič
Tinek vesel, ako bi mu ga prinesla. A     pomišljala, temveč se je pogumno spu-
kako mu ga naj prinese, ko P-a je da-    stila po strmini. Previdno se je opri-
leč nekje v nebesih? V nebesa pa je    jemala   skal   in   redkega,   prithkavega
težko priti, ker živ  človek ne  pozna    grmovja,  ki  je   rastlo   tu   pa   tam  na
poti, ki vodi tja gor. Zato pa ga bo že    čmikasti  skali.    Videla   ni   pod  sabo
tnorala spraviti doma v skrinjo. A dru-    strašnega   prepada,   temveč   je   videla
go leto ne bo več tako lep in dehteč    samo hlebec, ki je ležal doli nad vodo.
kakor Ietos, pa čeprav pravijo ljudje,    še slišala ni  dečkov,  ki so vpili gori
da se hlebci, pečeni na ta dan v spo-    na poti,  naj  gre nazaj, ker jo v pre-
min vernih duš, nikoli ne starajo. O,    padu čaka samo nesreča. Drejka se je
Drejka je bila prepričana, da bi Tin-    spuščala od skale do skale,  ki  so  jo
ku prav zdajle na vso moč ugajal bo-    zbadale v roke, da se je pokazala kri.
trin hlebec, če ne radi drugega, zaradi    A še zmenila se ni za to in se je usta-
bele zvezde pa gotovo, ker nosi Tinek     vila šele tedaj, ko je stopila na skalo,
prav tako zvezdo na glavi.                       kjer je ležal hlebec.
»Saj  bi   ti  rada  prinesla  hlebec  že        Bila je vsa vesela, da ga je spct dr-
danes,« se je posmehnila Drejka prav    žala v roki. Nič se ni obotavljala, tem-
Sl
več je pričela plezati nazaj. Otroci so    Zagledala je hlebec, ki ga je še vedno
jo gledali s strahom,  a aajbolj  se jt*    držala v roki, in se je veselo nasmeh-
bal zanjo Šimen, ki je bil kriv nesreče.    nila.
Že je vrgel na tla platneno malho, kjer         r\   t>-    i    i     j  u-         •   ui u
.    .     ,           ,.     K     ,          11 l-          »O, Tinek le dobi svoi  hlebec,«  je
je imel  spravljene  nabrane hlebcei   m    ^        ,a tflk    tih     da jo  .     liSala ko_
je zejiotel splezat, siromasni dekhci    mJ mati   kj se je jokaje sklanjala k
"        C'                                                nji. »Joj, pa še danes mu ga prinesem,
A v tistcm trenutku je glasno zaro      da mu ne bo treba čakati nanj vse le-
potalo doli v prepadu. Šimnu so se na-    to. To bo Tinek vesel, joj, to bo ve-
ježili lasje in je zavpil od strahu. Za-    sel...«
kaj videl je, da se je premaknila skala,         DrLJkin  §         ¦    utihnil> na ustnah
za katero je bi a prijela Drejka. in se          .. je ^ veseh smehljaj) ostal tu.
skotahla s praske ajocim bobnenjem v    ^              k<> ^   .    iniH  rdeči  sončni
globocino. A za skalo je zdrknila tudi     .    ^. iz izbe in je odšla Drejklna Ju.
Drejka in izgimla nekje za crnimi pe-    §ica % njimi na lepo ^ k- yodi y ne.
cinami.                                                     besa. Sončni žarki so jo nesli v višine
Šimnu je zastalo  srce od groze, da    in so jo tam posadili na zlat oblaček;
se   je  sesedel nad  prepadom. Ves  je    ta pa se je dvigal z njo, dvigal, dokler
odrevenel, da s€ niti ganiti ni mogel.    je ni prinesel naravnost do Tinka, ki
Otroci so pa kričeč zdrveli preko jarka    se  je  zasmejal  veselo,  ko  je  zagledal
naravnost  do botrine   domačije in so    Drejko in Lepi hlebec. povedali  da je padla Drejka v prepad         Veme du-e SQ SL        nile kro    nji.
Boter je h!tel tJa doh in se je spustil    ju {   g<> bUe skoro     tovo žalostne. Saj
v globocmo  A za nJ1m je splezal tudi    nobena ni imda tako krasnega hiebca,
Simen in solze so mu neprestano tekle    kakor        je imel Tinek  Pa ^ ni žu_
po  hcih   saj   mu  je  bilo  v  srcu  tako    dno  _ tfl   hkbec  je   prinesla  Drejka
strasno hudo.                                           sama    Drejko   so   pa   prinesli   sončni
Drejko sta našla skoro tik ob vo-    žarki  in zlati oblaček,  ki  je  najlepši
di. Za obleko se je bila zataknila za    na vseh nebesih. In zato pa je Drejka
grm in je visela tam brez glasu. Z le-    tudi najlepša dušica med vernimi du-
vico je krčevito stiskala k sebi hlebec,    šami, igrajočimi se po širnih nebesih,
ki je bil še popolnoma nepoškodovan.     ki jim ni nikoli konca ne kraja. Oči je imela zaprte in Šimnu se je zde-        D            mkd jc        tavU boter nad
lo  da je ze mrtva, ker je skoro gotovo           adom lep spomenik.  Na debelem
zadela z glavo ob kamen.                        dmgu jfi bUa pritrjena bela deščica) na          j
Z   največjo   težavo  sta   jo   prinesla    deščici pa je bila naslikana Drejka, ka-
iz prepada. Boter je odhitel z njo na    ko pada v prepad in kako nosi na zla-
svoj   dom   in   jo   položil   na   postelj.     tem oblaku Tinku hlebec v nebesa. Na          j
Drgnili so jo z octom, da bi jo spra-    sliki se Drejka smehlja, smehlja prav
vili  k   zavesti.  A  je   bilo   vse   zaman.     tako veselo, kakor se je smehljala, ko
Drejka se ni zganila niti za trenutek.    je bila še živa.
Samo roka ji je tcsno stiskala hlebec         Na   Veme   du§e   hodijo   tod   mimo
in ga m hotelai izpustiti. Simen je hitel    otrod zbirat hkbce k botrovim. Pa S€
v vas po Drejkino mater in zdravnika.     ustayijo ob            niku  in  sc odkrije.
A tudi zdravmk m opravil mcesar. Po-    JQ   Smehljaje gledajo Drejko in pmsi. vedal je, da bo Drejka zdihnila vsak          da bJ Je Qni dobiH tako j     Webe
hip, ker se je premocno udar.la z gla-    kakof ga Dfejka ^ y svoji rokL pa
vo ob kamen.                                           ^ ne dobiJQ yLČ   saj  Drejkin hlebcc
Večerno   sonce   se   je   spuščalo   za    je bil Ie eden in še ta je bil tako kra-
snežnike in njegovi zadnji rdeči žarki    sen, da ga je lahko nesla v nebesa po-
so se usuli v izbo. Tedaj pa je Drejka    kazat.   Takega   hlebca   pa   ni   več   na
vztrepetala   in   pogledala  okrog   sebe.    svetu.
82.