rr: • Cji tlronski dnernil^l
IV Združenih druvaK
VeU* za m leto . . .	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto *	$7.00
- Za inosemstro celo leto	$7.00
P
la.
GLAS NARODA
Iistislovenskifi ^delavcev y Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States«
lined every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
PREMOGOVNI BARONI SE POGAJAJO Z UNIJO
NRA DELA NAJVEČJE PREGLAVICE PRAVILNIK ZA AVTOMOBILSKO IN PREMOGOVNO INDUSTRIJO
Lekarnarjem je bil vrnjen pravilnik, ker po mnenju NRA ne soglaša z zakonom. — Pomožni administrator Robert A. Lea je zelo optimističen glede avtomobilske industrije. — Po posredovanju predsednika Roosevelta so se sestali zastopniki premogovnih baronov in majnerjev.
WASHINGTON, D. C., 25. avgusta. — Odno-Šaji med delom in kapitalom so se znatno izboljšali. Prepad med premogovnimi baroni in kopači mehkega premoga, ki se je zdel nepremostljiv, bo kmalu premosten.
Največjo zaslugo pri tem ima predsednik Roosevelt, ki je zastavil svoj mogočen vpliv ter spravil skupaj zastopnike United Mine Workers ter lastnike neunijskih majn v okrajih mehkega premoga.
Včeraj se je vršila prva konferenca, in kakor kaže, bo kmalu dosežen sporazum.
Konferenca se je vršila v uradu trgovinskega de-partmenta. Pri mizi so sedeli zastopniki nasprotujočih si skupin ter temeljito razpravljali, kako bi bilo mogoče doseči sporazum glede pravilnika za industrijo mehkega premoga.
Debata glede pravilnika se vrši že tri tedne, toda dosedaj ni bilo zaznamovati še nobenega bistvenega uspeha.
Industrijalni administrator Hugh S. Johnson je bil skoro vse dopoldne v telefonski zvezi s predsednikom Rooseveltom. Od njega je dobil natančna navodila, in okrog poldne se mu je posrečilo spraviti skupaj operatorje in unijske voditelje.
Pol ure pozneje je sedel Johnson v svojem ura-du ter izdal poziv na javnost, naj se vzdrži vsakih komentarjev, da bo "tem resnim možem dana prilika izčistiti zapleten položaj".
Johnson je posvaril javnost pred prevelikim optimizmom, češ, da pravilnik za premogovno industrijo ne bo tako hitro sestavljen kot bi mogoče kdo domneval.	<
' Unijske premogarje sta zastopala predsednik United Mine Workers, John L. Lewis in Philip Murray, podpredsednik organizacije.
Operatorje, ki kontrolirajo sedemdeset odstotkov industrije mehkega premoga, so zastopali J! A. D. Morrow, predsednik Pittsburgh Coal Co., J. D. Francis iz West Virginije in R. L. Taggart iz Vir-ginije.
Johnson je rekel, da ima največ zaslug za ta sestanek predsednik Roosevelt. Zmaga ni bila izvo-jevana na pritisk, pač pa z mirnim prigovarjanjem, i Glavno oviro tvorijo takozvane kompanijske u-nije. Premogovni baroni so dosedaj odločno vstra-jali na stališču, da je treba te lokalne organizacije obdržati, dočim zahtevata Donald R. Richberg,
Trst-prosta luka za Avstrijo in Madžarsko
4 UMORI	j POLICIJA
V DRUŽINI1 JE ZAJELA
Mati je napovedala, da bo sedem moških v družini umorjenih. — Do sedaj so bili umorjeni že štirje.
Philadelphia, Pa., 25. avgusta. Prerokovanje matere, da bo iztrebi jenih iz družine vseh sedem moških, je prišlo bližje uresničenju. ko je v sredo ponoči že četrti bil ustreljen.
Zločinci so poiskali četrto žrtev v družini in ustrelili 20 let starega Johna Larro, zeta Mrs. Kaehele Marazzo, ki je napoveda la to moritev. Larro je bil ustreljen na pragu svoje hiše v South Philadelphia. Pa.
Zadnjih šest mesecem sta bila ustreljena dva sina Mre, Marazzo in brat.
_ODVAJALCE
Skupina odva jalcev je določila več trgovcev, da jih odvede. — Detektivi so ujeli štiri.
Hartfort, Conn., 25. avgusta. — Kot trdi detektiv Edward J, Hic-kev, je bila v jet a cela tolpa od-vajalcev, ki so nameravali odvesti več bogatih trgovcev in industrijalcev v zapadnein delu'države Massachusetts. Hie key je s pomočjo svojih tovarišev aretiral štiri, med katerimi sta dva obdol-žena, da sta izdelala načrt za od-vedbe.
Med aretiranimi sta Mario Ca-pisi, katerega označuje državni
MACHADO SE j VES KREDIT ZA TA USPEH GRE JE ODPELJAL	AVSTRIJSKEMU KANCLERJU
V FLORIDO RIM, Italija, 25. avgusta. — Sele sedaj se je iz-
S tremi tovariši se je z vedelo, čemu je pred par dnevi nemški kancler dr. aeroplanom odpeljal vi Eneelbert Dollfuss obiskal Mussolinija in dolgo ča-
Miami, Fla._Prosil je^sa konferiral ž njim. Baje sta se sporazumela, da
1 bo postal Trst prosta luka za Avstrijo in Madžarsko, kar bo v velik prid avstrijskemu in madžarskemu gospodarstvu. Stroški za import in eksport se bodo na ta način znantno zmanjšali.
za stražo.
pravdnik Hugh Alcorn kot ubijalca, in Ernesto C'orvo. Oba sta; šil, da je prvič, odkar se nahaja Do sedaj še ni bil vjet noben [ iz Middletown in sta že dolgo po-j v Nassau, prasil za policijsko morilec.	| znana policiji. Vsak je bil postav- stražo.
• Miami, Fla., 25. avgusta. — Ke-ko poročilo iz iz Nassau na Ba-hamskih otokih naznanja, da je v
carinsskem uradu naznanil svoj Trst Je bil Prea vojno nekaj odhod aeropltn z odstavljenim ku-J^asa svobotlna luka za Čehoslova-banskim predsednikom Macha-dom in tremi njegovimi spremljevalci. Aeroplan je odletel iv Miami, Fla.
Nassau, Bahama, 25. avgusta. Ker je bivši kubanski predsednik Gerrardo Machado dobil iz Havana svarilo, da mu preti nevarnost iz zraka, se je tako prestra-
ško, ki se pa ni s pridom posluževala te ugodnosti.
Tudi Avstrija in Madžarska nimata svojih trgovskih ladij, s katerimi bi importirali oziroma ek-Jt.portirati blago. Namesto tega bo v Trstu trguvski glavni stan za Madžarsko in Avstrijo.
Larro je dobil sedem krogel iz j ljen pod 25,000 varščine, strojne puške Zločinci so streljali I Dva druga, katerih imen pa o-iz mimovozečega avtomobila Lar- blasti niso objavile, sta bila stav-ro je sam sedel na pragu svoje t ljena pod varščino po $5000 kot hiše, ko je avtomobil rzavil mimo [glavni priči.
vogla. Ker je slutil pretečo ne-' Hickey pravi, da njunih imen
rvarnost, je napol vstal, toda krogle so ga takoj podrle.
Krogle so se odbile od opeke hiše in so skoro zadele žene in otroke na pragih sosednjih hiš.
I^arro in njegov svak Dominick Marrazzo, star 3*i let, sta bila 29. aprila aretirana, ker sta nosila revolverje.
Pri zasliševanju naslednjega dne je Mrs. Marrazo prosila sodnika, naj oba izpusti.
—	Ena, dve, tri — so ubili moja sinova J osupli a in Johna, nato 'brata Antona Sehiavo, — je tedaj rekla. — Ubijalci bodo iztrebili tvseh sedem moških v moji družini.
V družini so še ostali trije sinovi.
—	Tudi te bodo dobili, — je jo-kaje vzdihovala Mrs. Marazzo.
SPALNA BOLEZEN SE SIR!
ne sme objaviti, ker je njuno življenje v nevarnosti.
Detektivi so Corvo in Capisija zasledovali dva meseca, dokler ju niso v torek ponoči vjeli v Windsor Locks, ko sta bila na potu v Springfield, Mass., da odvedejo svojo pnvo žrtev.
Pri njima so detektivi našli en revolver, železno palico in močno vrv.
AEROPLAN PADE
ZA PAPEŽEM
I WASHINGTON, D. C.. 25. avgusta. Po mnenju administratorjev industrijalne postave se bo v pri-
šajo žuželke. Zvezni zdravstveni urad j-e poslal nr St. Louis že tre-
St. Louis, Mo., 24. avgusta. — Ker se je epidemija spalne bolezni razširila že tudi v sosednji državi Kansas in Oklahoma, so zvezni in državni zdravstveni uradi obrnili svoje pozornost na žuželke, ki »o na sumu, da raznašajo to bolezen.
Zvezni ravnatelj za javno zdravje dr. J. P. Leake pravi, da bo-*1 KID A • I •	...	. lezen ni posledica nečiste vode,
pravni zastopnik NRA; in Lewis, naj imajo maj-.temve5 jeP prepriča*. da jo razna! nerji pravico pridružiti se katerikoli uniji ter pravico do kolektivnega barantanja potem kateregakoli svojih zastopnikov.
Samo v St. LouLsu je bilo do sedaj 191 sluča-jev spalne bolezni. Največ bolnikov živi v predmest-
l. j -L j l o. j l ji »m ~ i	t .ju v zapadnem delu mesta. O
nodnjih dven tednih odločilo, ce bo program za ob- lSinirtnih slučajih vsied spalne bo-
novo ameriškega gospodarstva uspešen ali ne. jienu poročajo tudi iz Wichita, Administrator Johnson je izjavil, da bi bilo naj-^Kansa* €ity'Kans in War bolje in najbolj pošteno, ako bi bil izdelan pravilnik za premogovno in avtomobilsko industrijo v so- vilIe'	^IuskoSee» 0kla glasu z delavci in delodajalci, če pa tega ne bo mogoče doseči bo administracija, diktirala industrijam določbe pravilnika.
Pomožni administrator Robert W. Lea je precej optimističen, posebno kar se tiče avtomobilske industrije.
Lekarnarjem je bil danes vrnjen pravilnik, češ,
Ciampino, Italija, 25. avgusta. Aaeroplan je padel na cesto med Rimom in gradom Gandolfo nekaj minut za tem, ko se je papež vozil -z gradu v Vatikan.
Aeroplan je izadel v telefonsko žico in je padel na cesto. Pilot je bil le malo poškodovan.
Papež je obiskal grad Gandolfo, katerega predelujejo v papeževo vilo za poletno bivanje.
Poveljnik bahamskih konstab-lerjev Weibel, ki je postavil oboroženo stražo okoli hotela, v katerem stanuje general Machado, je rekel, da je odredil, da konstab-lerji neprestano pazijo na aeroplane, katere pričakuje, da se pokaže nad kakim Bahamskim o-tokom. Poveljnik Weibel je rekel, da po njegovem mnenju Machado vo življenje ni v nevarnosti na otokih, pač pa v zraku.
Pachado je prasil za stražo, ko je prebral brzojavko iz Havane: "Vsi ste v neposredni nevarnosti. »SJvetujem. da odpotujete. Aeroplan odleti danes".
Ottawa, Kanada, 25. t v gust a. Kanadska vlada je v brzojavni zvezi z Machadovimi tovariši glede Machadovega prihoda tv Kanado. Vsebina brzojavk, ki so bile izmenjane med Machadom in kanadsko vlado, ni znana, vendar pa se domneva, da hoče ostati v Kanadi.
Mussolini je obljubil kanclerju Dollfussu, da bo Italija importi-rala dosti blaga iz Avstrije. Predvsem bo importirala iz Avstrije les za vladne gradnje. Iz Madžar-
DO SMRTI JE _ STRADALA
Mrs. Dach je bila zaradi umora obsojena na smrt. — V 37 dneh je jedla samo trikrat.
Lagrange, Tex., 25. avgusta. — Farm erica Mrs. .Marta Dach, sta-6ke bo importirala Italija pšeni-Jra 36 let. ki je bila zaradi umora co, v zameno bo pa eksportirala v SV0Je?a hlapca, 5S let starega Avstrijo blago, ki ga je slednja Henrjrja Stoever, obsojena na
dobivala iz Madžarske.
smrt, je ušla smrti na električnem
• stolu s tem, da je vsled stradanja Mussolini in Dollfuss nista skle-. umrla v svoji celici, nila še nikake pisane pogoefbe, | Mrs. Dach je bila v maju ob-pač pa gre v tem slučaju le za ust- dolžena umora in je skoro takoj men dogovor.	[pričela s postom. Ko je prišla v
__.__• ječo. je tehtala 200 funtov in nje-
I na teža je vidno padala, tako da
UPOR V IRAKU JE ZADUŠEN i fulrji-smr,i "h,aia sau,°100
_	-	f Tekom 37 dni je jedla samo tri-
Zeneva, Švica, 25. avgusta. — (krat. Ko je umrla, je pričakova-Liga narodov je prejela brzojav- ia odločitev glede svojega prizi-ko zunanjega ministra Iraka z na-,Va na
PROCES PROTI P0Ž1GALCEM

ANDORA SE NE
VKLONI FRANCIJI
Andora, 26. a gust a. — Državljani male republike Andore so v javni demonstraciji glasovali, da
Obravnava se bo pričela 21. septejnbra. — Ob istem času bo obravnava v Berlinu in v Lip-skem.
znanilom, da je bila vstaja krščau škili Asircev za rta.
Zunanji niinLster zavrača trditev, da so se iraški vojaki posluževali nasilstev proti asirskim kmetom. Zunanji minister pravi, da so uporniki mrtvim vojakom rezali ušesa in nosove, in da so morili žene in otroke.
Zadnja poročila iz Iraka naznanjajo, da se vrše boji v severnem delu dežele med asirskimi kristjani in iraškimi vojaki. V teh bojih je na obeh straneh padlo nad 600 mož.
ZAMENJALA STA SI ŽENE
višje sodišče.
•Mrs. Dach je bila druga žena, ki je bila v Texas obsojena na smrt.
Pred njo je bila zaradi umora svojega moža obsojena na sinrt. Mrs. Clara Mur. pa je bila pozneje pomiloščena na dosmrtno ječo.
Stoeverjevo ožgano truplo je bilo najdeno 16. aprila »zakopano na vrtu za hišo Mrs. Dach.
Xajprej je trdila, da se je Stoever sam usmrtil, in da ga je nato sama pokopala. Pozneje pa je priznala, da ga je ustrelila, ko je spal, ker je <v decembru nad njo storil silo.
FRANCOZI BODO
OBDRŽALI OTOKE
Berlin, Nemčija, 25. avgusta.
Predsednik kriminalnega senata
nemškega najvišjega sodišča dr.
....	, . . , . Wilhelm Buenger je odločil, da
se ne uklonijo posebni francosk. obravnavo proti kOTnunLst0Bli ki
komKiji, katero podp.rajo oroz- KO obdolieni> da s0 28 februarja!«" prednja Bradford«™ tjega izvedenca v nalezljivih bo-	^^^alipalaeo poslanske zbornice spomladi z McDonaldovo ženo na | navzlic
leznih v os,bi dr. h. L. Williamsa. Prebiva,,i so protestirali proti,* ^Tava^bo ri^bene^
vpadu orožnikov, ki so razorozih „ r»__i- . i •	. ^ ,
, ^ .. .. '	. , „ v Berlinu, kjer i« bil izvršen zlo-
domaco policijo, kar je kršenje • T-i	• •
,	• •	•	, cin, m v Lipskem, kjer je sedež
narodnih pravic in so sprejeli re- nem.k MiviM sodišža v
solucijo, 3u zahteva, da se franco- Berlinu se bo vrfila obravnava v
dežele" 1	"palači poslanske zbornice, ki je
'.skoro že .popolnoma popravljena.
rensburg, Mo. Za to boleznijo je tudi obolelo nelkaj oseb v Mary-
Sklenili so tudi, da se bodo vršile volitve 30. avgusta, ne pa 31. avgusta, kot komisija.
Med obtoženci je holandski ko-
, munlst Marin us van der Luebbe, zahteva francoska ki je bi, vjet> ko je sMal pobeg.
niti iz gorečega poslopja; voditelj komunistov v nemškem državnem 2boru Ernst Toergler, katerega dolže, da je zasnoval .zločinsko dejanje, in šest bolgarskih komunista v.
Toerg-lerja bo zagovarjal pozna-
da ni so soglasju s postavo in da ga je t ret a bistveno izpremeniti.
Prihodnji teden se bo podalo na delo 1*500,000 prostovoljnih agitatorjev za NRA. Hodili bodo od 'ni berlinski odvetnik dr. Alfonz hiše do hiše, od trgovine do trgovine ter poučevali jSac^ ki odločen p^tai nazij-
i. j. j iv ..i i • ..i . .	Km A	I cev in za katerega je prosil Toer-
Ijudi p dolžnostih, ki jih imajo napram NRA. \eieT ^m
Fort Leavenworth, Kans., 25.
avgusta. — Kavalerijiiki stotnik
William B. Bradford je svojim I	-
tovarišem predstavil svojo novo' Pariz, Francija 25. avgusta. — ženo, katero so prej poznali kot Francoska »vlada namerava ovre-'Mrs. Katherine McDomald. ženo či japonsko zahtevo, da odstopi irrfarterijskega majorja Stuarta Japonski devet koralnih otokov v C. McDonalda.	| kitajskem morju blizu Filipinskih
Pozneje pa se je izkazalo, da je otokov. &a .preišnja iBradfo^dora žena | Francoska okupacija otokov bo
japonskemu protestu o-počitnice". v Arkansas, kjer sta stala gotova in stalna.
obe dobili ločitev od svojih mož. In Mrs. Bradford je postala žena MoDonaldova.
Obe ženi sta si najeli skupno stanovanje v Bentonville, Ark. ter sta tam živeli kot prijateljici. dokler jima ni sodišče prisodilo ločitve.
PREDSEDNIŠKA PALAČA OROPANA
Varšava, Poljska, 25. avgusta. V predsedniško palačo je prišlo vec kot zidarji preoblečnih tatov, ki so vlomili v blagajno in odnesli 26,000 zlotih ($13,115). Odnesli so tudi mnogo sodnijskih li-
Francoska zastava je že razobe-sena na otokih Thi-tu, Deux-Ues, Itu-aba, Laotta, Tempete in Am-boyene; ostali otoki pa bodo v kratkem zasedeni.
PET UBITIH V JAPONSKIH MANEVRIH
Tokio, Japonska, 25. avgusta. Tekom japonskih mornariških manevrov je bilo ubitih pet vojakov in eest ranjenih. En mornariški a-eroplan se je izgufbil. Morski -valovi so mnogo romarjev vrgli čez krov ladij.
Manevri, ki so bili končani 21. avgusta, so se vršili več sto milj
' ___ j /n_	• . .	'M i.
stin, rvečinoma prošenj kazaiencev. južno od Tokio in so se jih udele-za pomilostitev.	I žiie me bojne ladje.

TELEFON: CHel—a 8—8878 \	Bnfred aa Btcond 01a— Matter September 21, 1908, at the Fort Office at New York, H. Y., under Act of Ooagr— of March 8, 1870	TELEFON: OHelsea 8—8878
N°1?X)1.~ ŽTEV 200	NEW YOEK, SATURDAY, AUQU8T 26, 1933. — SOBOTA^. AVGUSTA 1933	VOLUME ILL — USTWIX Xli.
CXB VXIOOF^
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 36. 1903
»J K. 1 ■
OvMd and PnbUsb«d by BLOTKNIO rUBUBHINQ GO MP AMI (A Oocpocatfos)
of the corporation and addr^we* of above otflcen:
•f Manhattan. " New ¥wk City, N. V.
THg LARGEST 8LOVCT1 DAILY fel 0. B. JL
'	....... ■ 11	==^=3=Bg .

OBLAKI NAD mSKO
•O L A S NARODA" <V4m W the PeotOe)
Efrery X>ay Eb^pt Sundays and Holiday«
|a celo leto Telia m Aserlko 1ft
Kanado...............
^ pol leta ................................$8.00
> «atrt leta..........,.......Il-M
fct New York sa celo leto......f?.00
Sa pol leta......fSJtt
Za lnoseautro ee <*k> leto ...... #7.00
Za pol leta.................... 9S-SU
Subscription Yearly NJ 00
Naroda" i^iaje vaakl dan l«Teemftl nedelj ln pr»«nl*<w.
P.H.. podpise ln ostbsoati se ne ptioMnJejo. Denar naj m blagovoli leEUatl po Money Order. Pil epreneabl kraja naročnikov, proetmo. da •• ^mmp tudi preJAnJe MrallHu aimanl, de hitreje najdemo naslovnika.
-6LA8 NAHODA". Sit W. ISA Street, New	N.
Ttlnphwi; CHeleaa 8—4*71
SVETOVNI MIR
Dne 16. maja tekočega leta je naslovil predsednik Franklin D. Roosevelt na kongres v Wasliingtonu posejano poslanico, ki je vzbudila vsepovsod splošno zanimanje.
V tej poslanici je napovedal vojno zarjaveli diplomaciji in državniški umetnosti stare šole.
Odločno je obsodil 44malenkostno manjšino'' . narodov, ki v svoji sebičnosti in kratkovidnosti zavzemajo stališče, katero ogroža politični in gospodarski mir sve)ta.
Pozval je vladarje vseh narodov, naj sklenejo pogodbo o nenapadanju, naj prenehajo oboroževati, naj pozabi-jo malenkostne nacijonalne cilje, naj ne pošiljajo vojaštva preko svojih meja in naj kratkomalo delujejo v duhu, ki miora zajamčiti mir in gospodarsko ozdravljenje sveta.
Te dni je dospelo iz Washingtona poročilo, da je namočil Koosevelt "neuradnemu poslaniku" Norman H. Da-.visu, naj podpira na razoroži t veni konferenci v Ženevi predlog, ki so ga svoječasno stavili Francozi, naj namreč jkonltrolira oboroževanje poseben mednaroden odbor.
S tem seveda ni rečeno, da so se Združene države postavile v zadevi razorožitve na stran Francije. Dosti bolj #>e približujejo programu angleškega ministrskega predsednika Ramsaya MacDanalda, naj ima vsaka država toliko vojaštva, da bo lahko preprečila vsak sovražni vpad.
Volilni svetovni državniki se še v^ino niso ničesar jiaueili in drve s svojimi državami vred v prepad.
f • Svetovna vojna je bila posledica zavisti in sovraštva kaltero so yzbujali in podžigali kratkovidni mednarodni Jiujskači.
Narodi so dandanes prežeti z istimi nazori kakor pred »devetnajstimi leti, ko se je začelo klanje v masali.
f # Svet je zopet podoben sodu smodnika. Mini ne bo. •dokler se bo vršilo tajno ali javno oboroževanje, dokler bodo na mejah skladovnice orožja, ki bodo neprestano o-',grožale sosednjo deželo in dokler bodo narodi navdani s $ trakom in nezaupanjem.
■ Predlagana kontrola nad orožjem se bo mogoče izkazala kot mednarodno pomirjevalno sredstvo. Člani odboja bodo morali seveda popolnoma nepristransko ravnati, in se ne bodo smeli vdajati nobenim sebičnim vplivom, si-jcer ne bodo kos svoji težki, obenem pa vzvišeni nalogi.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO M ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JHOOSLAfUO
Din 200	........$ 4.40
Din 300 jlIju.....xX 6.50
Din 400.......-..................4 8*5
Din 600......-...................$ 10.60
Dta. 1000 ..........................4 21-—
Din 5000.......................$103.25
V IX ALi J Q
Lir 100 ...................... t 8.50
Lir 200 ............................ $16.50
JAT 300 ............................ $2^.75
LAr 400 ............................ $32.80
Lir 500 ___________________________ $41.—
Lir 1000 ............................ $81.50
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE
CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QOR1 ALI DOLI
•• i----- ——-:-:-
Za	mčJLh ^neskov kot sgoraj navedeno, bodisi T dinarjih
«01 lirah dovoljujemo de bolje pogoje. ,. WfclffrLA V AMBUSXIH POI.4KJTH I	Ža lapueno $5.00 morast	% tj*

•• \ »» Jt >
" f " tlOJOO
M v tttjoa
M M
j	99	<1fiQjQ0 M	r _
T***** **» t m*m
WttJna oakftrU« iwrrtofroo po CaM# Lett«p ^piMoJbtao fL—
SLOVENIC PUBLISHING COMPKNY
}	d*	«.*	•	o


isnr J9W* r.
.' .■ i* 'j '.'
Pre'd dvema letoma je znnagal pri volitvah, na Irskem De Vale-ra in •z njim ekstremna nacijona-iisti^na struja. Do skrajnosti naj bi se po tej zmagi uresničil revolucionarni program iz leta 1916 in 1921, za katerega so takrat re-gljale strojnice in pokali topovi po dubjinakih ulicah. Vendar ee je od tedaj že dosti spremenilo in Irska je postala dejansko svobodna država, vezana z imperijem le še po formalnostih, zlasti po obvezi, da morajo vodilni državni funkeijonarji priseči zvestobo angleškemu kralju kot reprezentan-tu britsk?ga imperija. Zato pa je poljedelska Irska, ki se rada naliva "zeleni otok", črpala iz o-gromne industrijske Anglije neprecenljive gospodarske koristi; kar je pridelal irski kmet. je lahko in dobro prodal na bojratem sosednjem trgu.
Vendar strastno sovraštvo, ki je gonilo irskega tlačana 6toletja v borbo proti angleškemu fevdalnemu lordu, se ni .zaustavilo pr<rd železnimi vrati neizprosne stvarnosti. Trski iiacijoualisti so zahtevali tudi v formalnem pogledu neodvisnost on Anglije in De Va-lere, asket in fanatik, je začel izvajati rtjihov in svoj program. Odpravil je prisega zvestobe brit-ski kroni ter izgnal na način, ki 6icer ni običajen v dipomatskem življenju, generalnega guvernerja. predstavnika angleškega ini-peria, in na njegovo mesto postavil svdjega nekdanjega prijatelja i^za velike revolucijonarne dobe Buckley*, malega trgovca, iz du-blins.kega predmestja. Vsi ti samovoljni ukrepi so sicer vzbudili v Londonu proteste in ogorčenje, toda ukrenili niso Angleži ničesar, ker je vrhovno nače-lo londonske politike, do skrajnih možnosti o-liraniti mir v ogromnem imperi-ju.
Irci pa so ustavili tudi letno plačilo 5 milijonov funtov angleškim veleposestnikom za zemljo, ki je bila razglašena po agrarni reformi. Tu ni šlo za idejne interese. ki se jih oklepajo politični fanatiki, tenuveč za zelo otipljivo materijalno zadevo pretežno pri-j vatno pravnega značaja. Zdaj ' je zpanila tudi angleška vlada in | segla ]H> .represalijah. Zaprla je angleški trg irskemu uvozu, dokler Irska ne bo pristala na osnovne zakone mednarodnega prava. Posledice niso izostale. V irsko vas s" je naselila črna ••evščina. Vsi ukrepi, jih jili je vlada odredila. da omili katastrofalne posledice angleške zapore, so se Izkazali -za nezadostne. Lakota je do-vedla kmečke množice, do razmi-šljana, ali je politika fanatika De Valere za državo res koristna.
Pod vplivom tega razvoja se je vnovič " začela gibati opozicija Cosgrave-a. ki ga je De Valera po svoji zmagi potisnil popolnoma v politično pozabljeiije. Dve leti so stali njegovi pristaši malodušno ob strani in gledali brez moči, kako vodi De Valera državo po nevarni poti. Razšli so se po otoku in dokazovali preprostemu človeku, da separatistična irska politika Angležem ne škodi, pač pa Irsko tira v prepad. Njihovo delo olajšuje med konservativnim Jtmečfkim prebivalstvom tudi dej-stvo, da se precejšen del De Wa. lerove zasebne vojske '".rake republikanske garde" m-očno na-giblje h konrunistieni ideologiji. Ce pa sme imeti De Valera svojo vojno organizacijo, zakaj je ne bi smela imeti tudi opozicija? Tako je •Cosgrave ustanovili slične oddelke, ki jih na zi vajo "modre srajce", se pa službeno imenujejo "narodna garda". Ta organizacija je prejemala velike podpore od irskih izseljencev v Ameriki, pristaši pa so ji prihajali v vedno
lllllllr^'isili^illtilllr^ 'lllHllllllllllu>l^J)i II
večjem številu pred vsem zaradi njenih gospodarsko socijalnih gesel, ki so. cisto prevzeta iz fašistične orožarnice in mnogo bližje j miselnosti preprostega Irca kakor gospodarski liberalizem ali komunizem.
De Valera se je ustrašil tega pojava, zato je odredil razpust in prepoved Cosgra-veove organizacije "modrih srajc". Toda fašistični pokret je že tako močan, da je morala vlada odrediti izjemno stanje, da je preprečila na; povedano demonstracijo "modrih srajc". Nekaj časa se je bilo bati, da bo prišlo zopet, do državljanske vojne, ki je ravno na Irskem terjala že toliko žrtev. Toda fašisti so se v zadnjem hipu uklonili in odpovedali nedeljsko demonstracijo. Nevarnost pa s tem še -ni odstranjena, ker še niso odstranjeni vzroki. Nad Irsko vise še vedno temni oblaki.
r
Dopisu
St. Marys, Pa.
Priloženo dobite Money Order $G.OO za naročnino list Glas Naroda, in se vam zahvalim, ker in i ga točno pošiljate. Sedaj zopet pišejo v dopisih, da se po mnogih krajih boljše dela, kar vsak čita-telj z veseljem čita.
Tudi tukaj >v St. Marys je plavi orel nekoliko izpremenil razmere. V usnjarni kjer delajo tukajšnji Slovenci so določili po 40 ur dela na teden in za en košček kruha več plače. Po trgovinah tudi gleda iz vsakega okna plavi orel kar pomeni, da moraš za živež dosti več plačati.
Tukajšnji člani S. X. P. J. smo sklenili, da priredimo piknik v nedeljo 3. septembra v korist društvene blagajne. Zato tem potom vaibim vse Slovence iz tukajšnje okolice, iz liidgewav, Emporium in Durant City, da nas poselite na ta dan. Vabimo tudi naše prijatelje kz Gowande, N. Y. Imamo še nekaj tardčega newvorčana (hej. Zgaga!), za popiti.
Piknik se vrši na istem prostoru kot prejšnja leta.
Torej ua svidenje, 3. septembra !
Eden. ki bo tam.
B- O ft AN -
PR0KLETSTV0
LJUBEZNI"
%
je tako lep in pretresljiv, da ga boste črtali z največ. - jim zanimanjem.
CfiNA$l#35
V zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
Iz Slovenija
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Janko N. Rogelj prvi glavni nadzornik JSKJ in tajnik združitvenega odseka, Hi se je kot zastopnik JSKJ podal na konvencijo Slovensko-Hrvatske Zveze v Caliunet, Mich., poroča, da se je konvencija Sloven&ko-Hrvatske Zveze s 17 glasovi izrekla za združitev iz J. S. K. Jednoto.
-— V Henrvetta, Okla., je Louis Strukel, star 43 let. in doma iz Nove vasi pri Logatcn umrl za rano, katero mu je prizadjal z nožem neki Američan. V par urah je bil mrtev. Pokojni 'je bil v Ameriki 25 let.
— V Dillon, Mont., je Andy Papesh prejel vest iz Wenatchee-ja, Wash., je 5. it. m. tam uimrl •G-eorge Lasič, star. 74 let in eden najstarejših slovenskih naseljencev v omenjenem kraju. Bil je iz Bele Krajine in zapušča dva sinova in štiri hčere.
"GLAS NARODA
zopet pošiljamo v do-ipovmp. Kdor ga hoče naročili za svoje aorod* laike prijatelje* to labko aftorL Naročnina zastari kraj V Italijo lista ne po-
1
VH.*
miTK^^Imnn!^^ CENA
DR. KERN0VI6A BERILA JE ZNIŽANA
Aaglesko'ftlaven&ko
(bholuh noma «U«MI P P« -
KSUKARH 'OAS KAROMA'
Zločinci s Čemšenika v rokah pravice.
Orožništvii se je prav hitro posrečilo 'vloviti <zločince, ki so vlomili pri posestniku Mihaelu Svetlimi v Čemšeniku, pobrali nekaj dragocenosti in storili še dvojno drugo nasilje. Aretirani so 20-let ni Pavel Ovčak. kleparski pomočnik iz Preserja pri Mengšu, 21^1etni Lojze Kralj, pekovski pomočnik iz Kamnika in Stanko Pančur, star 20 let, doma na Jesenicah pri Nevljah, brez pravega poklica.
Ovčaka so orožniki izsledili v Kamniku, skritega v neki sobici v tovarni Karla Stareta. Po konfrontaciji s Svetlinovo hčerko Frančiško in vnukinjo Karolino, ki sta ga prepoznali, ter po preiskavi na njegovem domu >v Pre-serju se je Ovčak vdal in priznal zločin, ^zdal je tudi svoja pajdaša. Kralja so prijeli 13. avgusta, Pančurja pa 14. avgusta v Mekinjah. Izgovarjajo se drug na drugega. priznavajo pa. da so načrt Ka vlom skovali v nedeljo 6. avgusta v neki gostilni v Kamniku, ker so pač. nekje culi. da so Sve-tlinovi dobiLi 15,000 Din iz Amerike.
Elektrifikacija Notranjske.
Delo na zgradbi daljnovoda Vrhnika-Cerknica se bliža koncu. V teku prihodnjih dni bo zagorela žirovska, sedaj banovinska elektrika tudi £e na Rakeku in Cerknici. S tem bo prva. važna etapa elektrifikacije Notranjske izvršena. Želeti pa je. da bi se vod čimprej potegnil še do Starega trga in Sv. Vida. s čimer bi bila vsa Notranjska preskrbljena z električno energijo.	tako bo dana možnost večjega razmaha hi napredka predvsem v tujsko-pro-metnem pogledu.-
Na vožnji s kolesoim ga je ubila strela.
Po večdnevni neznosni sopari-ci, ki je vlalala «v ptujski okolici,. ro se 12. avgusta zvečer okoli 20. u<re razgrnili težki črni oblaki nad
Ptujem in Dravskim poljem. Okoli 22. ure je nastala huda nevihta, med kat-ero se je neprestano
-b&skttl^ in treskalo. Z -dežj«m je bila pomešana tudi toča'. Ob hudi uri s« je vračal domov 20-letni kmečki jsin ^Lovrenc Svenšek iz Grečje vasi, zajfoslen 'V Mariboru kot zidarski vajenec. Nesrečni mladenič je bil oddaljen od doma komaj dobrih 5 minut, vozeč se •n^ kolesu po olbčinski >oti, ki se odcepi od državne ceste Maribor-Ptuj. Naenkrat se je zabliskalo in že je treščilo vanj.
Mladenič se je zgrudil s kolesom vred na. tla, bil je pri priči mrtev. Našli so ga šele drugi dan zjutraj, ležečega tako. kakor je prej sedel na kolesu. Tragična srni rt je posebno prizadela njegove starce in sosede, tembolj, ker t>e je ugotovilo, da se je mladenič sicer vedno vračal domov že okoli 18. ikre. baš v soboto oa mu je nekdo ukradel >v Mariboru kolo, nakar se je fant z iskanjem tako zakasnil in mu je slednjič kolo posodil njegov mojster. Nesrečne-gra mladeniča so pokopali na pokopališču v Hajdini.
0^-enj na poslopju šestih posestnikov.
12. avgusta rib 14.30 je nenadoma sredi Žužemberka izbruhnil ogenj, ki bi bil skoraj postal katstrofalen za ves trg. Mogočni ognjeni zublji so najprej izbruhnili iz gospodarskega poslopja posestnika Feliksa GMihe hišna številka 13K er je bilo na podu o-krog deset vozov sena in je bilo poslopje krito s slamo, je ognjeni element z vso naglico zajel vse gospodarsko poslopje ter se razširil še na gospodarska poslopja posestnikov Janeza Novaka. Ivana Vehovea. Jožefe Ko.šičkove. Petra Okorela in Leopolda Paša rja. Z gospodarksih poslopij se je končno razširil še ua njihove hiše. tako da je 'bilo nazadnje v ognju šest ihiš in pet gospodarskih poslopij.
Umrl je na svoj rojstni dan.
V Toplicah pri Zagorju je umrl Lovro Turk, posestnik. gostilni: čar in rudniški upokojonec. star <54 let. Pred pol letom je moral leči in pred mesecem se je moral zateči v bolnico. 15. avgusta so ga <v brezupesšnem stanju pripeljali nazaj iz Ljubljane, ponoči ob 2. se je še poslovil od svojcev, nato pa mirno izdihnil.
"DUHOVI" ODNESLI 400 TISOČ FRANKOV
Prijatelja sta se srečala. Po naključju. seveda.
—	Salament! — vzklikne prvi. — Kako dolgo se že nisva videla.
—	Da. dolgo — pravi drugi in nekaj na prste sešteva. — Tako dolgo, da je naneslo z obrestmi vred na dvainštirideset dolarjev petinsedemdeset centov.-'
Neki list je objavil sledeči oglas:
—	Pred petindvajsetimi leti je nek i Anton Hroma r zapustil svojo ubogo ženo in šest mesecev starega otroka ter neznanokam izginil. Ako se vrne, bo imel priliko občutiti trdo pest zgoraj orne-njneiga šest mesecev starega otroka.
*
(Naši ljudje so strašno iznajdljivi. Prejšni teden sera slišal v Downto.wnu modrovati dragega rojaka:
—	Ja, sedaj v tej draginji -moraš izrabiti vsako priliko, da prideš na svoje in da te prav prokle-to ne ociganijo. Jaz zelo rad hodim v kinematograf. Toda pred-no grem not.'i, si ga privoščim kva rt ali dva. Vstopnin0 plačam toliko kot drugi, vidim pa dvakrat več.
*
—	Kaj pa tvoja žena? Ali kaj prida govori? — so hoteli vedeti.
—	O. govori pa, govori. Tako govori, da bi najbrž šele čez par mesecev opazila, če bi jaz kar naenkrat mutast postal.
To je primer današnje moderne mladim*:
H krstu so nesli. Štirje osebe so t»e zbrale v župnišču: dva moška in dve ženski, pri sebi so pa imeli kričavega otroka.
Mežnar je šel budit župnika'iz prijenega popoldanskega spanja.
Župnik je bil po naturi prerfej čemeren, fe so ga pa iz spanjd zbudili, se je moral zne.sti nad kom.
Jezno je torej stopil k mlademu človeku, ki je držal kru-ača v naročju in ga nahrulil:
—	Hm. ne vem. če bo kaj. Hm. ne vem. kako bo. Malo premladi se mi zdite za botra.
—	Saj jaz nisem bot^r — je odvrnil otovorjeni. — Moj tova-
j riš je boter. Jaz sem le oče otro-. ka.
V Penpignauu na Francoskem se je trgovec Emil Pinadel dal strahovito »opehariti. Njegova sestra mu ni dala miru in ga končno prepričala, da je dobro, da prežene duhove s syojega posestva, ki so krivi slabih letin. Sestra je iz njega izvabila najprej '220.000 frankov in jih izročila neki španski ve-deževalki, ki je znala preganjati zle duhove. Tudi drugega brata je prepričala o potrebi, da se izženejo duhovi, in izvabila <>d njega 180 tisoč fraJiškov. Ko sta brata upoto-vila, da sta bila opeharjena, sta zadevo naznanila policiji. Bilo je že prepozno, ker so Španka in vsi njeni pomagači že davno pobegnili.
DRUŠTVA
KI NAHOAYATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"QLAS NARODA" «* ČU* um ni«
člantfcvo, m* pu	Slo»«nd t rail okoMct
«
M 'i HI I J 11*1 I »! MM	| j j , l | , , , , ,, H
i	♦ »
CBff M OGfcASE SO ZMERNI,
Wlf.L... II
Žena v kuhinji — mož v kleti. Žena: — Ali imaš kako praznD steklenico ?
• Mož: — Ne. nobene ni. Ali bi jo rada takoj imela? j Žena : — Da. takoj.
Mož: — Počakaj par sekund.
Sprla sta se. in ona je sklenila, j| da ga zaveduo zapusti.
Bila .sla sierr šele leto dni poročena, toda ;v nekaterih zakonih se if po enem letu dogajajo taki slučaji.
Pospravila je par zidanih etl-njie v kovčeg, stopila k možu, u-darila s peto ob tla rekoč:
—	Daj mi denar >za vožnjo. Bom šla k materi.
Mirno ji je odštel sedem dolarjev in trideset centov.
—	To ni dovolj — se je v »penila.
—	Kolikor mi je znano — je rekel mirno — ni vožnja več kot sedem dolarjev in trideset centov.
—	Pa za nazaj? — je siknite.
Italijanska vlada je prepovedala slovenskim starišem dajati o-trokom stara slovenska imena.' Le z italijanskimi imeni jih je treba krstiti.
Ime je stranska stvar. Mož je vse.
Dobe se ljudje, ki se pijejo Hrast, pa so strahopetci prvega reda.
Gflovek po'imenu PaNjek je v našem kraju z golimi >rokami tri žandarje omlalil.
Ena najbolj narodnih slovenskih rodbin v Postojni ima lajko ime — Patemost.	• •
Eden največjih Jugoslovanov se je pisal za Strossmayerja.
Eden največjih fašističnih krf-čačev na Primorskem ima slovensko im«. Piše se Bombi g (B&flp-bič).
»
"Glas Naroda"
Peter Zgagi
La»

NEW YOftJC, SATURDAY, AUCIU8T 26, 1993
mm
mm
m LMmam MLormam daily HO.ii
JANKO KAČ:
Po naslovu (umetno aaMruplje-nje krvi) sodeč hi kdo sodil, da <rro za novo iznajdbo, podobno umetni mrzlici po okužbi paralitikov z
SEPSIS ARTEFICIALIS
vihar polegla in bi asistent Seiyej ni vso noč. zatisuil očesa in da ga
nikoli ne izvedel o tej srčni zade vi, če bi ne bil nastopil kot njena posledica strašen zločin, o katerem
malarijo. N'ikakor ne. ker imamo. tli pisal noben časnik, temveč je coper malarijo dobro orožje kinin. šla le mi ust do uw»s beseda: sep-
katerim polj uho ustavimo mrzlico. d oči m smo pri scpsi kljub tolikim — inom. — \inom in — linom še vedno brez tno<*i. Kakor imavsaka vera »vojejra hudiča in imajo zamorci, kakor pripovedujejo. celo belega, se mr-nuje v kirurgiji hudič sepsa. Strah in trepet /avlsda v bolnici, kadar se pokaže in prične daviti nedolžne kile. slepiče ali celo ateroroe. kakor tisti nemarni Herod betlehemake otroči-če. S. O. S. sredi Oceana ni prožnejši kakor SPS v bolnici.
Dobro! Sedaj že vemo, kaj je sop*a, toda kako j«* r. umetno .se>p-f-o. še nisi nič povedal! Vem, da si tako mislite in vam bom tudi to tukaj raztolmačil. Samo vedite, da je to tako grozna povest, da mi ledtni «"milo v <peresu. Zgodilo se je nedavno v Rusiji, tislem boljše-viskem raju. ki ga ne morejo nekateri skrivaj prehvaliti. na glas sr ne upajo zaradi zakonov. Zpod-bo ie zapisal baje Vsevolod Ivanov. LJhje pravim. ker prvič močno dvomim, da bi se smelo v diktatorski Rusiji kaj takega zapisati, ker bi ga seveda imeli, drugič je pa nisem sam citoi. temveč mi je pravil o tyej neki češki uiatiee.
Tatjana Andrejevna je bila o-prraeijska sestra v neki bolnišnici, sr pravi, imela je nalogo, skrbeti ra razkužeumje kirurških priprav in le-te podajati zdravniku pri o-peracijah. Deset • let je že vršila dan za dnem tn posel in se ga je tako navadila, da ji niso bili bolniki. ki so krvaveli pod no&*m. več ljudje, temveč le bolj ali manj za-ivmivi "slučaji". Po je že tako, da človek v svojem poklicu s «'a-som otopi in se .i«' bivši avstrijski krvnik Lang celo tako daleč povzpel. da je napisal svoje spomi-
sis artifieiale.
Sef dotičnega kirurškega oddelka. stari felčer Xikifor Vavilov. je spoznal, da ne spada več v ojiera-cl.isko dvorani in je prosil za upokojitev. Ril je uslišan. Kakor veri uo. se je vnela tudi za njegovo nicsto ostra tekma. Vsak prosilec je nape) vse zveze, da bi uspel, le a-sistent Serge j ni imel nikogar, ker je bil šele pred kratkim prišel iz daljnega .-pokrajinskega mesta. — Upal pa je vendar, da uspe. ker «»a je Vavilov sam. ki je imel velik
"On ni kriv. Jaz sem!" -"Kdo ]>a ste vi?,? je vprašal predsednik tribunal a. Ne da bi pričakal odgovora, je rekel straži . Odpeljite bolno žensko iz dvorane!"
"Xe. ne! Poslušajte!" je vila roke Tatjana. ".laz sem operacijska sestra iz bolnišnice. Rada imam gospoda asistenta Mižiirina. pa sem dajala Belinskemu okuženo svilo za operacije."
Strahovit trušč je uastal v dvorani. da je predsednik komaj npo-»;tavil mir in vprašal:
Kako ste pa to delali r** "Pri nekem hudem primeru sep-videl, da j* ves trebuh napet. Bol-	vw,a I»°noei. ko je ležal
niku se je vnela trebušna mrena. |mvl,Y' v mrtvašnici, gnoja iz rane Brž so ga iprevezali. Ko je Belmalci jin namočila Šivalno svilo vanj. fM.pledal gnoj |kk1 mikroskopom, j To ^ i1'"*'"- vdeto v šivanke. g« je spreletel mraz po .vsem tele- (»Pravljeno v škatlici veti no pri »e-sn, daje kriknil:	j'* M'	našel. Belinske-
"Stafilokoki!"	|mn senj dajala te šive, Mižurinu pa
Čez dva dni je umrl odlični fcj. j razkužene." j e pripovedovala nik na sepsi kljub vsemu prizade-i h,ast°° Tatjana in položila škatlo \anju Belinskega. Se tisti da« sta
trese mrzlica. Belinski je pogledal na temperaturni listek: 39.8. Flrž je potegnil odejo z bolnika in
dobila vročico dva druga operiran-, ca. eden z nedolžno bulo na roki. drugi s čistim slepičem, lil sta oba umrla. Vsak operiranee se je od tedaj gnojil.
Belinski je kar divjal. Vse naj-vpliv v SV (Sojuz vrač^v). oseh- s«rožje mere niso prav nič ponia- | no priporočil. Mesta pa vendar ni'gale. Ko je videl, da ni druge po-, riehil. ker so nastavili slovitega ki- 1 rrrga dr. Damjana Belinskega. Ko so v bolnLšnici »zvedeli o imenovanju, je asistent Sergjej l<> t rameni skomignil. Tatjana pa je bruhnila v krčevit plač. Začuden jo je pogledal Sergej. a je brž uganil skrivnost. Dobro mu je dela njena privrženost, da je pomladil Tatjano licu:
"Tatjana, ne jokajte! Bo že še dtugače."
"Bo! je trdo rekla Tatjana in si obrisala solze.	so.
Novi .primarij je prišel, prevzel Preiskava je res dognala, da ni oddelek in pohvalil Sergjejevo de- j robeden Sergjejovih bolnikov oholo. Že prvi teden so prihajali od j je| za Sepso. Na dlani je bilo. da je daleč imenitniki pod spretni m>ž i bila sopsa pri Belinskijevih bol-Belin.skega. Kakor nmetnikova ro-jp^^j^ limetna in da jo je po.vzro-k:; na harfi je šla kimrpova rokaj^eval as extent Sergej iz jeze. ker med mišicami, kitami in žilami j nj dobil primarskega mesta. Za-sredi belega platna. Tatjana je to ; pru ^ „.a postavili pred tribunal videla in težko ji je delo.	— tam gre takšna reč prav naglo
Lepo je sla deJo prvi mwiee iz-,— in obsodili na smrt. Prav nič pod rok in so naglo odhajali o- ni pomagalo njegovo zatrjevanje.
na nmo.
"Izvedenci IkkIo preiskali šive, zato prelagam obravnavo in izvršitev ol>sodbe nad Mižurinoiu na jutri ob osmih," je sklenil predsednik tribunala. "Oba odvedite!" "Oospod asistent. Sepgjočka. go-jloheek. odpustite!"
Kakor takrat, ko je jokala, jo je uoči. je zaprl oddelek za ves teden j SorKjeJ pobožal: in pustil vsako najmanjšo ree te- ' Tatjana, ne jokajte." In je šel meljito razkužiti. Mesec dni je hi- J 7M stražnikom.
h* dobro in si je Belinski oddahnil. I Izvedenci so ugotovili na svili bolniki so pa spet pričeli prihajati «tcfilokoke. i>oysem identične s ti-na orperaeije.	• st'roi l,r» *epsn»nih bolnikih. Tri-
Tedaj pa se je spet ^javila *ep- b,m«> drugo jutro ohsodil Ta-.»a: deset bolnikov je vzela.	tjano na smrt zaradi premišljeive-
Belinski je hodil .zamišljen o- ga umora 1H ljudi. Popoldne ob pe-krrg. nekega jutra so ga pa naslij*'!« "*» ustrelili. Zadnje njene v mestnem parku ustreljenega. Po- besede so bile: Irg njega so našli listek: "Nisem Kriv. čeprav sem imel le jaz sep-
"O. da bi postal Sergjočka primarij."
In je res postal naslednik Belinskega.
SREČA IN PROSTOVOLJNA SMRT LEPOTICE
V beaujonski bolnici v Parizu je umrla 28Ietua Madžarka Lucy v. Polnay. Končala si je življenje iz proste volje. O motivih njene smrti so se razpisali na dolgo in široko skoraj vsi pariaki listi — iz dveh razlogov.- pokojnica je bila znana ariartoferatka iz Madžarekc. igrala je v pariški družbi veliko \.ogo. kajti ne le <la je govorila francoski, angleški, nemški in ita-
Madžarka medtem izčrpala tudi svoja denarna sredistva, jo je obšel silen j+bup. Iz hotela, kjer je prej stanovala v prilično udobnih razmerah. se je morala proeliti v »kromnejse stanovanje in ker je biLi brez sredstev, ji je moralo parkrat priskočiti z denarjem na pomoč celo madžarsko poslaništvo. Ta |>ota so ptarta-jala končno zanjo tako utrudljiva in poniževalna, da
lijanski. kakor bi bila rojena v teijjsi je skleuila vzeti življenje. Po-
deželah. ampak je nmela zabavati družbo o kolu sebe z vsako'vratnim
vžila je strup, zaradi katerega so j jo morali oddati v bolnišnico, kje
umetni jami. Bila je zelo nadarje- je izdihnila. Okolica pokoj nice trna pianistka in slikarica. In dru- j dovratuo vzdržuje vest. da je pri-rf,(' — kar je za Francoze na j za m- šlo do samomora zaradi vpliva
mrvejše — Pohiaveva je bila zaročenka pisatelja ^ Ca urite Deko-bre, ki ]>a ni hotel ost a v it i svojega samskega stanu nji na ljubo.
Lucy v. Pol nay je bila hči Eu-sfena Pol nay a, ki je bil po zatretju komunistične tliktature na Madžarskem nekaj časa minister za prehrano in vladi Štefana Fried-richa. Po svetovni vojni se je Lu-1 cy seznanila z bi\-šim a\Mm>v:r- ! skini častnikom. Izvrstnim jaha- i
tretje osebe. Kdo je t-a skrivnostni človek, raziskuje z<lai pariška krili. inalna policija.
TAT IN SLEPAR, KI IMA SREČO
Pred sodiščem »v Budimpešti se le dni že drugič zagovarjal «'le-čem. Ta aport. jo jc tako navdušdl. I jfautno oblečen mož zabeležen v da%inu je slednjič kijirb svoji iula- polieij.skill in sodnih aktih kot d«>sti dala roko. Proti pričakova- j brezposelui bivski pomočnik Ka-ica razšla.	rel Szeidler. ki se je zaradi slepa-
zdravljenel Lz bolnice.
Pa je prišel v bolnico predsed-
da je nedolžen. *' Dokažite."
mu je na rge^rocve
nik sovjetske uprave, zelo ugleden, besede z nasmeškom ponavljal dr-
dasi še mlad mož. Nič posebnega ;>ui ni bilo. Za lešnik veliko kilo si je dobil pri skoku s konja!
žavni pravdni k. "odkod sepsa pri bolnikih Belinskepra in zakaj! Vaši holnrki niso oboleli. Saj sta de-
"V osmih dneh bova zdrava." j ]n]a po^em pod istimi pogoji/' L je smehljaje potrepljal Belin- "Saj to je tisto, česar ne razi
ne "Krvnikov dnevnik". Nekaj
drugega je bilo: Tatjana je bila ,pa je smeiUjaje potrepgai uenu-; "Saj to je tisto, c-osaj- ne razu zaljubljena. To >amo po sebi w* ski in opravil operacijo prav vest : mom •» zrj pred sebe-Sergjej ! tudi ni r.ie hiideea. kakor tudi ne r.o. Belinski je pogledat na tempe- 44Mi pa razumemo!" je končal t.kolnost. da je bil \ itez njenega raturni listek: 36.6 in menil: j razpravo predsednik tribunala in vihar polejrel in bi asistent Sergej "Po auestezji se to večkrat, pri- [pristavil: "Torej — ob petih bo-Mičtirin, ki niti slutil ni. kakšen J peti. Prašek piramid/ma mu daj- istr ustreljeni!' In je vstal, vihar strasti divja v Tatjaninem | te. sestra."	i Tedaj pa je planila iz občinstva
{■rcu. Morda bi se »z časom tudi ta <*'etrto jutro je tožil bolnik, da ■ Tatjana in krilcnila :
RUSKO LWB5TV0 OB ŽETVI / BREZ KRUHA
Knjigarna *Glas Naroda1'
isLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 Wc*t 1 &th Street. Niw Yorkte
POVESTI In ROMANI
ji
...M
Plloiefttkm zgodb* ..............—
Fr» Diarolo .............................
(•olipedarica aveta ..................
Ooatllae t »tarl LJublJaui ................M
BrUka, Xyfl^lfa .............................t^
GRUNT, roman :„.;...„..................
Guarjl -------------------------------Ji
Gusar v «HMdb _____________________________M
.......JU HjmUJ Hun$ (X«UtoJ) ------------.4«
H« WW r ta. »«- _______________________V—
HektorJ«? art
Uc4vlka ............................................M
Hudi	Btaf« dvka, ^elolgra .1%
Ulj«— acetonu __________________41
Hod« Brezdoe ril. sv.) .................
9nm»r+*. Um*ImM J» Mf .
yemno —^—.......— i i, ,
broKfuo •.•»■•«uiMMH(<,i.lwHii«...">ft
1«tat t. &rtm**m -----------------------UM
Irtraai	9 JHbmm___f
la talaaatl kMi ..._m
la »toam ir^U. trio ta.....ljf§
labraal spM dr. ivaa fcifctfer;
2 TOka .............................1M
ffrafte, broil rano
•■■»■■(»■■•■■■MIHI.........
to Meti* <sa otroka) -------JN
Jalrl (Strug) tate #a ..................-JB
brofc ............v.»■'..i.......................40
JwrWtrt
Popolna tedaj« tsMi 10 «> tid^r, tepo vecanlU____________________________________.1*,—
lan MatAja (htMrt li ^Utaga
Uvljeaja ......... , . ..........
■aka m Mto'iMi
(AMtoftc) I. aaaaak 'i* jnj^par
<»HHnfan» PL	g
.M M
tLmrrjakm brate, povaat U mlstjooov » Koreji____..._____________________
Krvna osreta .........
Kaaeiki poni (fteooa) -------------.....
* Kuhinj« pri kraljici gaaji adlel ..J*
Kaj se Jc Markaru sanjale __________25
Kazaki ________________________________________It
K rižev pot patra Kupljenika ______7t
Kaj m Jo iEpdolll dr. Oko ..............45
' Levstikov! zbrani sptol .
1« zv. Pešal; Odo in elegije; Se-netje; Roasanee. balade to
teren*«; Tolmač (LevaUk ....
.71
S. sv. Stika I.«vsttka in njegovo kritike in polemika ... ........
UoMjanalw aUke. Hlfinl laitnlk.
Trgovec, Kupčljofcl stražnik, Umdnlk. JesiCnl doktor. Gostilni Sar, Klepetulje, Natakarca,
Duhovnik, Itd........
Lov na ieoo (romani .....................Ji
Lncifsr _______________________________L—
Kar mnogi in mnogi niso hotv-li verjeti in se zdi nemogoče, je vendarle rv«niea : Rilsko ljudstvo kljub obilni žetvi strada. 'Ten-tropreas". ki snvjetom nikakor ni nasprotna, poroča iz Harkova:
V zadnjem ea.su priliajajo iz raznih krajev Ukrajine vedno ]>o-^osteje vesti o težavah v prehrani. ki -kažejo, da ljudstvo ponekod -že rtobe.s*xlno strada. Kruh je izginil iz trgovin za tujce, v kalerili pa uiore klorati vsakdo, a seveda le s srebrnim ali zlatim denarjem odlnosno z inozemskimi valutami.
•Nameščenci v sovjetskih i>odje-tjih do-bivajo sedaj samo j>o 200 prraniov kritlia na dau. Masti s-ptoh ni. Mleka dobiva po<<am*izna oseba po eno osiuiuko litra na dan. Namesto, .sladkorja dele Kladkor-čket a š<4 to v zelo neznatni količini. ln vendar je bila Ukrajina vedno središče .sladkorne industrije..
Po. ulieali ukrajinskih mest je pogosteje vidoti ljudi, ki .se ju^i lakota f»d daleč .pozna. Ljudje so .<*plosr>o .shujšali za do 20 k*.
Kajznaeilneje pa je. da se vse to dograja v easu obilne žetve. Torej lakota 'bre-z slabe letine. Vzrok je v trtn, ker vlada obrača vso svojo fkrb v to, da bi napolnila svoja skladišča za vojsko in državno polieijo (GPU) in strogo pazi, da živ?e\ž ne pride v zasebne rake. Vse krajevne sovjetske u-stanove in komru>Otmolske organizacije so prejele nalopr, d-a na vsak način zagotove žetveni prispevek za državne magacim*, ne »lede na t-o. ali (preostane kaj za prebivalstvo ali nič. Kst-kor začasa strašne lakote leta	—22 (pošiljajo vse preostanke živeža na sever 8SSJR. To položaj še pogoršava in še bolj otežuje prehrano ukra-
I)ju pa .'rta »e zakonca
Potem je i-rnela lepa ločenka nekega snubca iz diplomatskih kro gov — u ta zaroka sm- razbila Obupana nad neuspehi srca. sr je sklenila posvetiti odru. Imela je namreč precej ler)) glas. s katerim bi bila rada nastojjala v operi. Šla je nekajkrat na poskušnjo, tk>kler ji ni kapelnik odkrito priznal, da je ne mone poslati na oder. Ni pa zaradi tega izgitbila ]>oguma. Obrnila je opereti hrbet in .se je -začt1-!a vaditi za film. Napravili so tudi par poHiietkov. s katerimi ni i-mela sreče. Po teh obilnih razočaranjih doma je obrnila nesrečna krasotica Madžai*»ki hrb«»t in se odpeljala v Pariz.
V Parizu se je vrgla v najbur-nejse valove družabnega življenja. Pošiljala je poročila iz Pariza pariškim. londonskim in budiinpe-j štanstkim listom. Trula tudi tu ni ! dosegla zažel jenega uspeha. Spet jn !jt začela nemirna kri gnati k gle-j dališčii. kjer pf. s»» ni mogla uve-j 1 javiti. Slednjič j<» naletela na pisatelja Manrieea Dekobro. Prav:-| jo. da je napravila nanj velik vtis. j Odtlej so jo mino videvali v dni-jžbi romanofpiBca. Dekobra je i>o magal lepi Madžarki pri pisanju I podlistkov za d-nf»vnike. Njun«, skirpnost j<» bila tako javna. <la ni nihče vee dvomil o tem. da se bosta nekega dne poročila. Zato tudi ni nikogar presenetila vest v pariških listih o zaroki med lepo Ma-I džarko in .znanim pisateljem.
Toda nekaj dni po tem oznanilo jc ocfcpotoval Dekobra »ut daljšo vožnjo v Ameriko. Ko š«' je vrnil s |K»tovanja. se je začelo širši jat i v
Poziv!
IidajanjetisU je vsvsti
m velikimi stroški. Mno go jih je, ki so rsfH sla-' bih razmer tako prisa-deti, da so nas naprosili« da jih počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O, I,
rij in tatviii. zlasti žepnih. /.*- neštetokrat zagovarjal pred raznimi .sodišči. 1*1» barih in dru«rih nočnih lokaliJi je pa Sr/eidler znali kot "gospod grol". Izdajal je zdaj za grofa "Wenckheima. zdaj zop.>t za grofa lvinskejsa.
Prva obtožnica mu j«- očitala, da se je iv nekem budimpešlan-skem baru pridružil veletrgovini z žitom K-Lssu, ki je popival s plesalko Pirevjevo. Odpeljal ju ji* z avtomcibilom v ilrujri iHM*ni lokal, kjer je kipelo še živahnejše nočno življenje. »Spotoma je pa plesalka naenkrat opazila, kako se. ga "jrotspod grof" 'vinjenemu Ki^-su v notranji žep. iz,katerega mu je potegnil dobro rejeno denarnico. Plesalka jt- takoj izaklicala šoferju, naj ustavi, potem je pa poklicala blizu stoječega stražni-
je .pa tudi v tem primeru juiui*ko držal preti sodiščem. Izg<*varjal se je. da gre za usodno pomoto.' češ. da živi od j-voje zadnje kazni. ki mu je bila naložena ]»red štiri lela doeela po krivem, kot pravi gentleman zelo polteno. Odkod dobiva sredstva za življenje, pa ni povedal. Zatrjeval je. ila ga podpira ena njegovih ljubie. In ker je nekii plesalka preil sodiščem izpovedala, da je bil kritKlie-ga dne do jutra j »r i nji. je sodišč«* lir«/, nadaljnega priznalo njeno pričevanje za zadosten dokaz obtoženčev«- iH*dolžuo>.ti in je sleparskega pu-stojovea zopet oprostilo. Mož ima t ore j srečo ne samo pri ženskah, temveč tudi pri sodišču
CARJEVA NEČAKINJA FILMSKA IGRALKA
« ga pove č imel
ka. toda "gospod grof" je pravo- pripravi časno odnesel pete. K«» , zneje zasačili, seveda ni KLssove denarnice.
Pred sol iščem se je zagovarjal, da priča plesalka proti njemu i/, osvet-e. ker se on iu»č<» tako ponižati. da bi postal njen ljube.'k.
Pred stražnikom j>- baje pobeg-
Francoska filmska i ndustrija
Ija m<v film "I/epervier'
Hojo iivljenjo _____________
Hali Lord __________________
Miljonar brez denarja
krUamld &thk ia
Kladi h zanilcerneiov
ftive-
Mllnarjev Mnooltoo
Mrtvi (jaotoi .............................ss
Mali Klatil__________________M
MeoVJS __________________________Bi
ttalflnk** (Ivan AMwecbt) _______U
Iffadim Kroem Zbirka poveati aa ^
osjn ..................M?.
1» X . fi^^
■aijtlfrtf
Materina trtev...........................^liJjjnskega kjnptskega prebivalstva
n Sovjetsko časopisje systematic JI no prikriva lakoto med prebival-W stvom in 'ml političnih razlogov skiLŠa dokazati, da je katastrofa pogodila zapad in ne vzhod ter naglaša sijajno letošnjo letino. Reonieot pa je. da prebivalstvo strada sredi obilne žetve. Dobro se hranita sama rdeča armada in policija. Veliko zrnja proipade ob nepazljivi žetvi ia ob ,j>nevažanju v državna skladišča. Pa še v državnih skladiščili žito ntnogokrat uniči vlaga ta drugi nedoatatki.
ADVERTISE ia "CLA&NABODA"
( Kragulj mi v njem bo igrala glavno žensko vlogo princesa Natalija Paleveva. hči velikega kneza Pavla, ki je bil v boljševiški revohieiji um«>rjen s svojim sinom \/. <lru«re<ra zakona. \*eliki knez Pavel, bratrance tedanjega
, ruskega carja Xikolaja II.. je bil ml zato. ker m hotel imeti za pra- v }>rvPH| /.,u<>ll„ por(M-.,.n z j,rško
zen nič sitnosti u. opra«vka po-1 prim.PSO Aleksamlro. hr. tega za-lieijo. Sodišče njegovim pre- k<wia stll rodil« dva otroka, setveni verjelo tn je .sleparja opr.i- ,ik;i kne-injit Marija, ločena že-
Stilo. Češ. da njegova krivda m na švedskega princa Viljema, ki dokazana.	Z(j.,j pisateljica v Ame-
V drugem primeru je bil Szei-1 riki in )i<i veliki knez Dimitrij, ki
dler obtožene žepne tat vine. Na sta je bil zapleten v umor zlogla.sne-jališeu o\-tobus<»v se je predsta'vil <j;l Raj»j»utina.
staremu vpokojenemu notarju« Veliki knez Pavel je kmalu po-Vaj-du kot grof Kinsky in se zelotstal vdovec, in ker se je oženil z sumljivo suka! okrog njega. Ko Eriko Pistohlcoorsovo. roj. Kar-je prisj»el avtobus, j- staremu no- novic, ga jc ear izgnal iz Rusije.
pariški družbi, da je zaroka raz- iUrj" P»""»jral ivrfopii.. sam pati, Iz drugega zakona je imel sina
d rta, čeprav Dekobra ni pripeljal i v"to!>U	"TT"" <lv<? ^ K,m XatdAa; fe
s seboj iz Amerike druge neveste. IK*i<h\. "f11"'"	, f vojn, poroe.la s panskitn
Izjavil je samo, da ne misli opu-^* * .2,KMI ^o. ^»netnega ze-j kraljem krojačev J.elongom in je
'parja je spoznal okradeni po I o- igrala v pariški družbi veliko vlo-tografiji v allviunu zločincev. | go. Nedavno se je pa hw'ila iu po-Obtoženi kriminalni kavalir se Mala filmska, igralka.
st iti -svojega sanistva.
To je 'bilo pa prewliko razoča- | ran je za gospo Lucy, tki je že ra- j čunaJa s tem. da bo v kratkem žena slovitega romanopisca. Ker je
ARCIBASEVA VDOVA ŽIVI V
H5W ! f
Ko je izbruhnila ruska revolucija, je pobegnil med drugimi veljaki earake Rusije v inozemstvo tudi *iavni ruski pisatelj Mihael Arci-bašev. Dolga je avtor 4'Sanina" faval po svetu, končno se je pa u-stkvil v Varšavi, kjer je dobil službo v uredništvu ruskega lista "Za svobodo". Komaj se je nekoliko pomiril, je začel spet iplsateije-vati in v Varšavi je izdal med drugim svoje .zanimive spomine "Pisateljevi zapiski". •
Po Arcibaševi smrti se je izselila njegova žena iz Poljake, kjer je živela v zelo težkih razmerah. Napotila se je v Rumunijo v na-di, da bo tam laxje živela. Toda vse njene nade so splavale po vodi iu žena slavnega ruskega pisatelja živi zdaj v bedi, ki jo je deloin.-i zakrivila težka kriza na književnem tagn. Aresbaiev je bil prodal izključno pravico do izdaje svojih del »»katerim inozemskim založnikom, ki pa zdaj zaradi zastoja na književnem trgu Arcibaievih del
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
$
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
U
vi- O
KRATKA DNEVNA ZGODBA
AgllaUr (kerxilk) brni. >. Andrej Hafer....................................M
Beneška \t4ctevaUw .....................,JB
Belgrajalii Uht .........................-M
BHa aa^t, mali jaaak ....................M
Baiitoa dar«vi ................................JU
»•ija p« na Btodu^.._______________M
tWWk ^MWIi bpit ..M.......
Mimo iivljaoja -------------------M
Moj® ^VIJCOJ® »•»•l»<*«»M4lil«M«»M*»*t9,
K«liuu>«ko-TuvAUA vajatui .............M
BatluuHk« vejiks. • alikaial _____tS
m* im Mpaca. pava^ ___________M
Btapte V#ttcc» f«tvt4« ---------M
im ni «•>*« .—---------------m
Cmvki
CftJto mm»».....................M..........m...«M2|
...............-.........1»
črtlM h Mvtjeaja m km**___U
DraMa, ta mm m^t
...............
Bh»-----------------/ff
MOfeS la BIMmT!!__H__l3'
« ------------------m
Dm mi: - M0«ft; m**rn	\
...j...(M«fko> ___________________..Ji1
ndmJ^hl^ __ ||I
Di»A l^pmffll Mm**, tm J
^"••PWP n— "n»w	www '»
fliiiiii«mii»iiii . I. ......,mi
.T—TT^
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 2«, 1993



THE LAEOE8T SLO
DAILY teU.fl.JL
^siREGINA
Roman iz
: življenja:
ZA M O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H.
( 15
BOGATI ZNANSTVENI ZAKLADI
Odprava Svena Hedina v osred- gini je odprava raziskala deželo, ki rgo Azijo je po šestih letih potova- so razteza, več kot 4000 kin v dolnja zakljiK-ena. Razinkovalec se je žino od Peipinira do Kašarja ter
brez vesti od svojih vsotrudnikov., Z izjemo dveh članov cfcspedieije, in sicer dr. Xielsa Aml>olta. ki je najprej zašel ter izpuhi) karavano 85 kamel, m« pozneje javil ter na koncu i>o.st'al žrtev svojega podviga. ter nekega kitfrskega udeleženca. se je vrnil Hedinov štab živ in '.drav na svoje mesto.
SvctUski raziskovalec je prinesel v. eksj>edicije ugriuacn material, ki obsega -10 velikanskih sveženj zapiskov.
Peipinški poročevalec londonskih "Times'' je imel priliko govoriti s Hedinom in podaja v svojem listu kratek pregled uspehov, ki jiii je dosegla odprava.
Kazkritja se nanašajo na inn >ge stroke človeškega znan'a. Tako so prirodoslovvi odkrili majcene žuželke, ki so se izza dobe pred 1(M) milijonov let ohranile v skalovju.
klima, orodja, na zgodovina.
p ret! vsem pa ptsa-
v Mongoliji in Tibetu. -Med dr
Na krovu je bilo malo otrok, toda vewdar dovolj, da pri igranju ni pogrešala tovariši je. Pa tudi med odraslimi je našla lTršika mnogo prijateljev, ki no »se radi ra-zgovarjali z lepim otrokom, ki j* zaial tako razumno odgovarjati.
Valt t»r in Regina sta se spoznala z nekim zdravnikom, ki se je že pred mnogimi leti izselil v Kapland in je v Kapstadtu imel svoj urad ter je dobro zaftlužil. Spre.mljevala ga je njegova žena. k katero je po dolgih letih obiskal domovino in kc je pri tej priliki t,i-di udeležil zdravniškega kongresa. Pred desetimi leti, ko je obiska! svojo domovino, se je poročil. Star je bil okoli .petdeset let, medtem ko j« bila žena stara okoli štirideset let.
Rejnini «e je »posebno držaja te družbe, ker je hotela izvedeti o življenju v južnoafriški uniji. In oba sta ji -draigre volje dala vsa pojasnila. Zdravnikova žena je bila pri tem zelo zgovorna in le težko jo je bilo dobiti, da bi bila ]»ovedaIa kaj bistvenega in tedaj je njen mož v kratkih besedah kaj pripomnil in povedaJ več, kot pa njegova žejia s svoini pripovedovanjem.
Zdravnik ®e je pisal dr. Franziiis in je bil tekom burtske vojne pri Rde« •em križu. Transvaal je' poznal dobro še pred vojuo, toda .po vojni *e je pod angleško vlado mnogo izpretnenilo, deloma na boljše, deloma na »Ubše. Rekel je. da še vedno pride do majhnih uporov, toda vse to ni nrč posebnega in resnega. Med ljudmi sicer vre še vedno, toda to je ipov>*id. kadar je kaka država narodu vsilila svojo vlado. Ko je pravil zdravnik, živi v tej državi okoli štiri milijone črnih Pantunov. četrt milijona Azijcev, in okoli "poldrug milijon belih. Sedež vlade je v Pretoriji. parlament pa zboruje v.Kap- i Velikaruske važnosti so tudi doku-Jtadtu. vrhovno sodišče pa .ie v Klomfontain. Vsako teh mest je iz- ^.mirane ugotovitve o spremembi gubilo nekoliko na svojem sijaju. Zelo zanimivo je pripovedoval « j^vršiue naše zemlje iaza časov pri-dijamantnih rudnikih v Kmiberlev. kjer kopljejo drage kamne že !mitivnega človek« Seveda se ie od leta 1872. Te rudnike je že obiskal in prične pripovedovati: K|,oredno s tem spremenila tudi
—	\ dijamairtnih rudnikih leže dijamanti v takoimenovani modri zemlji. Poprej so kopali dijamante samo na površju modre zemlje. pozneje pa so šli vedno globlje, ko so izprevideli. da se izplača in so slednjič v globočini tristo metrov našli najbogatejše sklade. Rovi so električno razsvetljeni in opremljeni z vso moderno tehniko. V začetku tega stoletja je slava rudnika v Kimberlev zateoi-nela. k«*r so petsto •kilometrov severovzhodno od tega mest* odjprli Premier rndnik. kier so našli največje dijamairte in med njimi Cul-linan di.ia»mant. ki tehta tritisoe dvajset karatov. torpj nad en kilogram. Tako. gospoda, sedaj sem imel celo predavanje in sem postal skoro tako klepetav kot . . .
Dalje ne govori, se nekoliko nasmeje in pogleda svojo ženo. VI pa ne vzame njegovih besed, kot bi bile namenjene njej. Zgovorni ljudje navadno ne vedo. kako zelo so klepetati.
Vadter in njegova žena sta bila zelo vesela zdravnikovega (poročila. Zapomnila sta si vse. kar je biLo za nju važno in tako sta -se poučila o razmerah svoje nove domovine.
Dr. FVanzius je tudi p<*znal tvrdko Vandervelde, Komer & Oo. in zadovoljno prikima, ko je izvedel, da je bil Kronek sprejet v njeno slibo.
—	Zelo zmožna in po celi južnoafriški uniji piznana tvrdka. To je zel o dobro ohstoječe podjetje in se nikar ne bojte, da bi bilo tam kaj narobe, — pravi zdravnik.
Valter mu odgovori, da ga to prav nič ne skrbi, ker je Justus Komer stric njegovega ^prijatelja, ki je dobro poučen o razmerah tvrdke. In rekel mu je. da ga zelo veseli, da mu je o tvrdki potrdil vse »to. kar .ie sam mislil. Tn tako so tedni na parniku zelo na-plo potekli. Gospa Regina je udobnost na parniku uživala kot dar z neba. Več tednov ii ni bilo treba skrbeti za gospodinjstvo. To so bile nad vse lepe počitnice za celo družino. Nekega dne pravi Valter svoji ženi:
—	Vse to si bom moral šele pozneje zaslužiti. Resi. Ta krasna vožnja je v gotovem oziru predujem za moje bodoče del:..
Regina se ga oklene okoli vratu in mu ponosno zre v obraz.
—	Nič iiie boš ostal dolžan. Valter. to vem gotovo.
Tn vsak dan slišita od dr. Franziusa in njegove žene mnogo
zanimivega o Transvaalu. Ko nekega« dne zopet sede na krovu v pogovoru, zdravnikova gospa z vso resnostjo pripoveduje, da ima celo pogorje Drakenbersr. po svoji obliki podobo zadnjega trans-vaalxkega predsednika Krugerja. kar je znamenje iz nebes, da je Bog to d (»žel o že od nekdaj namenil Burom.
Njen mož z nasmehom pravi, da .je v resnici pri dobri razsvetljavi videti v tem pogorju podobo čiloveške glave. Toda podobnost Krugerju. kakor zatrjujejo Buri, jp z^lo dvomljiva.
—	Po mojem mnenju bi mogel kdo tudi trditi, da je oblika tega pogorja tudi podobna angleškemu kralju. Buri seveda prisežejo, da je Bog v teh gorah ovekovečil njihovega Krugerja.
Dr. Franzius pravi, da sam še ni mogel dognati te podobnosti in njegova žena se razjezi in ga prične zmerjali. .. Tedaj pa jo prime za roko, rekoč:
—	Nikar se ne prapiraj. Suzama! Poglej vendar, midva sva najstarejši par in morava drugim dajat? dober izgled. Bodi dobra, jaz pa bom -potrudil, da bom res v teh gorah videl jiodobo starega Krugerja.
In gospa Suzana je bil» zopet, takoj potolažena. Smeje se in pritisne Uršiko k sebi. Uršika je bila še nekoliko zbegana od prejšnjega dne. ko je parnik vozil čez ekvator in so bile s teim zvezane razne svečanosti, pri katerih se mornarji običajno obnašajo eelo surovo. Dr. Fratizius je Valterja že prej opozoril, kaiko se more odkupiti le prevelike nadJeinosti. Valter je med mornarje razdelil nekaj denarja in ie bil s svojo družino obvarovan nadlegovanja. Toda Uršika, je" videla mpogo surovosti mornarjev in je bila zelo razbnrjena. Vedno je izpra«°-vala. ako ne bo aopeit kdo drščen in še ponoči se je večkrat zbegana zbudila.
Prvič v svojem življenju je bila priča surovosti. To je napravilo na njo globok utis in iz njenega življenja je bil pregnan ve*, mir.
Vsi so s sta riši vred skušali pregnati nVeno bojazen, toda vedno se* ji je zopet vračala. Pri tem je bilo Reginino srce zelo težko. Mati jo potolaži. dA je vse bila samo šala in da nikdo pri tem ni mislil nič slabega.
Toda čimbolj se je pomirila Uršika, tem nemirnejša je postajala Regina. Ko se ie l®d*® bližala svojemu cilju, toda teh svojih skrbi ni nikomur izdala. Kaj naj pričakuje v taborišču? Ali bo mogla braniti Ur«iko pred »urovosto .podivjanih delavcev?
Peipinga do Kašarja ter podal na pot z mogočni mštabom (obsega celo srednjeazijsko pnačn-27 učenjakov, 75 služabnikov ter *•© med Edsin Golom in Pamir-HOO kamel. Vrhovno vodstvo ekspe-dicije ie bilo v Hedinovih rokah, čeprav so bili posamezni oddelki podrejeni drugim znanstvenikom.
jem.
Iz Jugoslavije.
Krvav zločin ciganov.
V bjelovarski okolici je bilo v zadnjem čas že več krvavih zločinov. ki so jih izvršili cigani. Te dni se je vrnil iz kaznilnice cigan Janko Gjurgjevič. ki je bil obso-Geolog II ed i nove ekspedicije dr. jeil 2ara<ii „boja. Takoj po vrni-Xorin. ki je prebil zadnjih eseja ;tvi je nagovoril dva svoja tova-
meseeev v severnem Tibetu', je pro-j ri>a. da bi se maščevali nad logar-IIedin je bil v tem času čestr. KČeval zemljo v povprečni višini j jem Andrejem Murvičein. ki je
(..">00 m. Moral je pretrpeti lin 1 nekdaj pričal proti ciganu .lan-
inraz ter je izgubil vso karavano. • ku. Zarotniki so s * v vasi Brezi-V prvi vrsti je proučeval lednike.1 na najprej liapiii. potem pa so se k; so v ledni dobi p >kri\«li tibet- j napotili v Žabjački Ing in napad->ko pogorje iu dolino Karako- li tam z gorjačami lojrarja Mil-
nim.
Obilno gradivo je dobil 1 led mi v Lu Lanu, kjer je odkril nad 50 tisoč primerkov orodja iz kamene ilobc.
Pri tem raziskovanju mu je bil v pomor zlasti dr. Folke B«-r«r-mann. Našli so sulice iz Hanove (ioh:>. steklene izdelke. gospiMJinj-^kc priprave, obleko in nakit. Tudi nad 10.000 pismenk iz II a nove «lo-ih» je prišlo v Iledinove roke. Ti dokumenti S4> stari nad 2000 let in ?>•» z njimi pisali na nekakšne lesene oblance. k » š»* »ii bil znan papir.
l)r. I.irger Boh lin je raziskoval severno zapadli i del KaiLsuja iti
livoča. Udrihali so po njem. dokler ni obležal brez glasu ia tleh. Meneč, da Je mrtev, so ga zavlekli na železniško progo Bjelovar-Ro-vištV pred prihodom v'aka proti Zagrebu Logarjevo puško pa so vrgli v jarek oh progi. K sreči pa se je hudo ranjeni umaknil .s proge Železniški delavci so ga pozneje našli v jarku ob progi in odpremili v bolnišnico, (krožniki so vse tri napadalce že aretirali in oddali sodišču.
Starce, ki je prehodil 2000 km.
Nad 7(1 let stari Vasilij Teci«"* iz Banja lu k e se je peš napotil v Romunijo. da bi obi>kal svojega bra-
SLOVENIC PUBLISHING CO,
TRAVEL BUREAU 218 WEST 18th STREET NEW YORK* I«. T.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
.............................................
Kitkunor. kjer j«' preživel tri leta. i ta, ki je menih v samostanu Su-
Zbral je ogromne množine fasilij. ostankov dinozavrov, rib. žuželk in rastlin, ki osvetljujejo dol>o 2') milijonov let. Nekatere na'dlie so
čari. Pri svojem bratu ;e ostal nekaj dni. potem pa se je peš napotil proti domu. V Kubotici so ga vsega Izčrpa nega in sestradanega
SHIPPING ^ NEWS
C« ' '	l^LXJLJ • Jc^--^
29.	avgusta:
Leviulhan v Cherbourg
30.	avgusta:
I >♦- ijr.iiwe v Havre
Muj«-Kti< v Cherbourg
Manlialtan v Havre L>**uts<->iUtii(| v Hamburg
11. avgusta:
Kremen v Bremen
2. sept-mtra.
Conie tli Savola v Ceno*
5.	septembra:
ll»- «lf Krance v Havre Statendum v Buulign«
6.	septembra:
Aguitaiiiu v Cherbourg New York v Hamburg
8.	septembra:
Oly m pic v Cherbourg
9.	septembra:
I'arb v Havre I V u l« ;t n v Trst j Volriidiim v H'-tilogni Kurupa v Bremen
izvrstno ohranjene, tako n. pr. lu- zajeli orožniki, meneč, da je kak
berač. Starca, ki j!4 prehodil pes okrog	km. so sedaj na ob-
slcine rib in «ipalke ogromnih Hedin je nabiral redkosti v.,eh 1/ma^kil. muh. Bohlin je našel tiuli
vrst ter je prinesel ne le avtenti-! ,ul>ine nojevih jajc iz terciarne do-^nske stroške odprem...........
čen material O Zgmlo\ini papirja Jt>r^1 dvema milijonoma let. Ta iti njegove uporabe, ampak tudi do- j najdha opravičuje hk|>otezo. da s:> kaze o okainenin »)i dinozavrov in M<>J> nekoč živeli tudi v 4000 ni vi-r^dkih rastlin. Dežele, ki jih niso sokem svetu, kjer f>a so bili ptqx»l-pofjrej še nikoli raziskali, je Hedi- |«'0ina otlrezani od <r>talega sveta, lu.va ««ks|>ediejja prvič k a rt oprati Dr. Nils Hoerner je odkril važu-rala.
Ogromen študij je j>osvetil lie- -o ga Mongoli imenovali Karako-j zadnjem času je navezal trjrovskc
ŠE METULJE PONAREJAJO
Bi •nei-an Antonio Kut"t«», tloka.'j znan naravoslovec, ima mednarml-iu:jdbe v zasutem mestu Edsini. ki j ur. \poštevano zbirko metuljev. V
din kultu lamaizma na Kitajskem. • to. Ta kraj Je obiskal svojčas tiuli (stik" 7. inozemstvom, k«r
•u- ' znani svetovni potnik Marco I*ol ). i dajal hredno lepe izvt
I
mor je pro-jde re<lkih
j net uljev. Tola vod:a nekega an-j gieškega muzeja, ki je ^sklenil z • nabiralcem več kujM-ij. jt- ugotovil ; v svojem laU.ratoriju. da so bili dragoceni metulji narejeni iz sv i-Inirga p?pj);rj:». Sodi*e v Benetkah .>«• preje!«, ovadbo. Antonio RuTf.«
]:-r l»il olisojen T a visoki glolni in bo i»M»ral vnaprej označiti izvor svojega lilatra. kar pomeni, da bo iz £iibil »IcKedanje kupcc.
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
Nikdar ni odkrila ^voje bojazni proti svojemu možu. Xi mu povedala, kmko te«no ji je pri arcu,- Vedno j^ bila vesela, to^a to jo Je veljalo mnogo moči.
Trideaet dni po odhodu iz Hamburga je parnik pristal v Swa-boponundu. Ne-kaj potnikov je izatopilo, toda prišli so »opet novi. ki »o a« hoteli peljati iz 3wakopmunda v Kapetadt. Po kratkem postanku je parnik nadaljeval svojo vožnjo proti rtu Dore na de.
(Dalj« prihodnjih)
FRENCH LINE:
'TLB DE FRANCE" preko Havre
"PARIS" preko Havre "CHAMPLAJN" preko Havre
ITALIAN LINE:
"VITLCANIA" v Trst "SATURNIA*' v Trst
"REX" preko Genoa
"Conte de SAVOIE" preko Genoa
CUNARDLINE:
14AQUTANIA1' pr. Cberbourga *1BERENGARIA" pr. Cherbourga
N. Y. ZA TJA LJUBLJANA l.\ NAZAJ
5. SEPTEMBRA.. $101.23 23. SEPTEMBRA
9. SEPTEMBRA 20. SEPTEMBRA
9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA
16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA
0. SEPTEMBRA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA
$ 99.23 $ 91.73
$ 97.50 $109.50
$102.34
$182.00
$178.50 $171.50
$171.50 $185.50
" T $182.00
HAMBURG-AMERICAN LINE:
"DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 30. AVGUSTA ...
27. SEPTEMBRA
"ALBERT BALLIN". pr. Hairiburga 13. SEPTEMBRA
NORTH GERMAN LLOYD:
"ETJROPA" preko Cberbourga
$ 91.73 $171.50
a
BREMEN" preko Cherbourga
9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA
31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA
$104.84 $185.50
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. T. 1
13. septembra:
Lafayette v Havr* Manhattan v Havre Kerenparla v Cherbourg Albert HaJlin v Hamburg
15.	septembra:
Kottfrrium v Boulogne .Maj«*.vtK v Cherbuura
16.	septembra:
Rex * (irnua Kr.-m^n v Bremen
18. septembra:
llrlliince v Hamburg
20.	septembra:
Clii&mplain v Harrt
21.	septembra:
Aquiliinla v Cherbourg 23. septembra:
Satuniia v Trat
lie de France t Havre VreiMliim v Houlofiit
36. septembra:
Kiir<i|.a v l!r»-m«-n Mtat<-ndam if Boulufna
27.	septembra: \V.iM>ii(tgtun r Havre .Maui et.inla v Cherbiurg l>mt«< litam". v Hamburg
septembra: I'arw v IImvre olymi.ii v Cherbourg
JO. septembra: C»ole dl Savola v Ginoa
2. oktobra:
UcH>lulr v Hamburg I. ektobra: X. vv York v Hamburg Hn mm v Hrenien l»i-iiKiiria v Cherbourg J oktobra:
.\iaj*-xtl<- v Cherbourg 7. oktobra: Miivvalllir-e v Hamburg VoUendam v Boulogne Aug lint u» v Trst l.alayrtle v li.ivre 1> oktobra:
Ailt-rt I'.nJIin v Hamburg Manhattan v Havre .\<|t:ltanla v Cherbourg
12.	oktobra: Kuro).;! v Bremen
13.	oktobra: Kotienliii?) v Iloulugne
14.	oktobra:
K«-.v v ilcnua
II«- «1«- Krunt-«- v Havre
18. oktobra:
l!:iitiburi; v Hamburg
20. oktobra:
Br» m*-n v Hn-mm St:itcnil:im v Boulogne i Hv»ii|»U- v Clici bourg I':»ris \ Havre £). oktobra:
SI lu>uix v Hamburg YuIra ilia v Trst 25. oktobra:
I* ulst-liland v Hamburg ^'nshiiigton v Havre B^rengaria v Cherbourg 27 oktobra:
.\!aj«siic v Cherbourg
28.	oktobra: l-.tiiopa v Bremen Volendam v Boul»i_ f'.r.te <li Savola v Genoa
VOJNI KRIVCI
TjIoviI fie<»r;jrevi .sj>->niini v Daily Ti Irirrnphu |x»kušn:n ufjotoviti o-sehnosti. ki fKl«riiv>rne za vojno
v .letih 1914—1!)19. Avstrijski' i:i nemški <-<'s;n- nista želela vojne. — Šazonov si' je zgrozil, ve je na njo ;»onii<lil. Car tudi ni maral vojne, in Kasputin je prerokoval carici,
\ i	•	,	.. 1 \ "len.lam v Boulogne
na Im» vo-iiii nsiHUia za dtiunstijo
Romanov*' v. (Slavni krivee je ilu-najski zunanji m nister «rrof Iii»reli lold. Tinla avstrijski in nemški diplomati so mislili samo na laliko zniHjro nad Srbijo in niso slutili, da IhmIo zanetili svetovni požar. Žalihojr ni hi],, med njimi v odločilnem trenutku nobene avtoritativne o-ebnosti. ki bi utejrnila zajeziti dogodke. Ce )>i vodil NVm-eijo Bismarek. Anglijo Palmer-st:m. ee bi bil vsaj Cb-nienceau francoski ministrski predsednik, bi biio mogoče prepreeiti katastrofo. A državniki kot Bethmanu IIo!
1. novembra:
.V« U- Vol k v Hamburg A<|uitania v r*]ierlK.ur({
I.	nevembra: Vo'endam v Boultigne Salumia v Trst
Ue Ue France v Havre
7.	novembra: Bremen v Bremen
8.	novembra:
Ihert BalJIn v Hamburg Manhattan v H; vre
10. novembra:
B.'Mertlam v Boulogne
II.	novembra:
Milwaukee v Hamburg B«-x v Genoa
Chiimplain v Havre 15. novembra:
Hamburg v Hamburg Pres. Uoosevelt v Havre
torengaria v Cherbourg
we<r, Poincare. Viviani. Sazanov i?i i17;. "ove7l)ra:
. , ... ..... . ,. . ,	Rtx»tendam v Boulogne
(irry so bili prešibki, da bi obkladali razvoj iu slutili irejrove po-sleilit-e. Lloyd Georpe sklepa: —-(.'e bi bil jaz me<l porotniki in bi sklepal o krivdi omenjenih državnikov. hi jih ni »ral obdolžiti samo slučajnega uboja, dočim ni mogoče
govoriti o preiniSljenena, vnaprej pripravljenem umoru.
LOV NA BERLINSKIH
ULICAH
V vizh od nem predmestju Berlina so doživeli te dni velikansko razburjenje. iMed prevažanjem živali neke«ra eirkirsa so se odprla vrata levje kletke in skozi nje je skočil v svobodo lev. ki je povzročil veliko paniko med ljudstvom. Zatekel se je <v neko barako, ki se je zaradi nenadnepra obiska mahoma izpraznila. Leva so jeli zalezovati stražniki, gasilci in napadalni oddelki Hitlerjevih čnt. "Na varno jra je pa spravil Sele krotilec, ki »ra je z lepimi besedami pripravil do tega, da se je vrnil v .<*vojo kletko.
Paris v Havre 18 novembra:
Augustus v fjenoa 22. rcvembra:
(>• utflcbland v Hamburg WaslilnKrton v Havre .'•Muilania v Chf-rbourg 2&. novembra:
Euriina v Hremt-n V«-* nrtam v Boulogne C.-.nle <11 Savola v Genoa lie «1e Franoe v Havre 29. novembra:
New York v Hamburg
Pres. IIait1in~ v Havre
V JUGOSLAVIJO
Prako Havre NA HITREM EKSPRE6NEM PARNIKU
ILE DE FRANCE
5. SEPTEMBRA Septembra — 14. Oktobra
paTUT"
D. Septembra — 29. Septembra
LAFAYETTE
1.1. Septembra — 7. Oktobra
NiZKE CENE OO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potna lista vprašajte naie pooblaščene agent«
cfreneh. J&ne
J9 STATE STREET. NEW VOBX
v JUGOSLAVIJO
Moderna udobnost in neprakoaljlva postrežba v vseh razredih... Tedenska odplut. Ja iz New Yorka... Priprav«« -hitra ta* lezniike zveze iz Hamburga
4 ZMERNE CENE ||
Pojasnila vam da vsai| lokalni agant all
HAMBURG-AMERICAN LINE
99 BROADWAY, NEW YOM
"lLAl lllODA"