Leto XVIII.
¥ Celju, dne 18. novembra 1908.
Štev. 133
DOMOVIN
^ ___
i

Uredništvo
j« n» 8«hilleijevi cesti St. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Ob zaključku deželnega zbora.
Deželni zbor je zaključil svoje zasedanje ter se km&ln razide, ne da bi se t tej sestavi več sešel. Na nje-njegovo mesto pride nov deželni zbor, izvoljen na nekoliko širši podlagi, katerega naloga bo sanirati deželno gospodarstvo ter postaviti deželne finance na novo podlago. Med vsemi npravnimi vprašanji v področju deželnega zbora je to najtežavnejše pa tndi najvažnejše, kajti eventualne pogreške onih, ki so ga rešili, morali bodo plačevati njih volilci potem v gotovini. Pa ne samo to, prihodnji deželni zbor bode imel rešiti še celo vrsto gospodarskih in kulturnih vprašanj, katerih sedanji ni rešil, ki so pa istotako pereča, tako n. pr. vprašanje o preosnovi pouka na ljudskih šolah z obzirom na kmetske potrebe, osnovanje celega sistema meščanskih in strokovnih šol, odgovarjajočih potrebam raznih slojev prebivalstva itd. Skratka, novemu deželnemu zboru ne Bo manjkalo važnega in resnega dela, zmogel ga bode pa le, ako bodo novoizvoljeni poslanci, možje na svojem mestu, ki bodo imeli dovolj praktičnega in teoretičnega znanja in zadostnega poznanja dejanskih razmer in potreb prebivalstva, da bodo mogli prevzeto nalogo tudi pošteno rešiti.
Na glavnem zboru Narodne stranke je bilo sprejeto v resolucijo o bodočih deislnozborskih volitvah načelo, da naj vse politične struje po stavijo svoje najbo 1 jše može kot kandidate za deželni zbor. Z veseljem pozdravljamo to načelo, katero smo vedno in še posebno pri zadnjih državnozborskih volitvah zagovarjali. Slovencev nas je malo ter smo gospodarsko in kulturno slabši nego naši
sodeležani. Ti številno, gospodarsko in kulturno bogatejši Nemci se vedejo po vrhu tega politično tako nesosedski proti nam. da so nam iz kratkovidne nesebičnosti dali tudi komaj polovične politične pravice in da nam, mesto da bi nam šli na roko in da bi z vsemi sredstvi podpirali naš vsestranski razvoj, mečejo v vsem in povsod polena pod noge in postopajo z nami ne kakor z ravnopravnimi sodeželani, ampak kot s svojimi sovražniki. Z obzirom ha vse to, je za nas neobhodno potrebno, da je vsak slovenski poslanec po svoji kvalifikaciji vsaj za dva nemška, kajti po nemški volilni geometriji bode zastopal vsak slovenski poslanec v bodočem deželnem zboru po dvakrat toliko volicev, kakor kak nemški poslanec. To, kar so nam torej nemški sodeželani s surovo pravico močnejšega na številu vzeli, nam .morajo naši izvoljenci po svoji umstveni in moralni kvalifikaciji nadomestiti, sicer smo dvakrat na škodi. Z isto pravico močnejšega so naši nemški sosedje porazdelili tudi mestne in tržke mandate tako, da bode prav težko priboriti slovenskemu tržanstvu in meščanstvu primerno zastopstvo v deželnem zborn. To svojo nečedno zvijačo ' ali lokavost bodo Nemci z običajno brezobzirnostjo izkoristili proti nam, trdeč, da ker nimamo meščanskih poslancev (ali k večjemu le enega), tndi nimamo meščanstva. Dolžnost političnih strank bode pri postavljanju kandidatov paziti na to, da se tudi ta kri-vičnost volilnega reda paralizira s tem, da se izberejo taki kandidatje, ki bodo dostojno in uspešno zastopali vse stanove slovenskega prebivalstva n a Spodnjem Štajerskem. Zato bode treba, da se opnsti ono nesmiselno, demagogično geslo:
„Kmet naj kmeta voli", katero je bil vrgel nekdaj „Slov. Gospodar" v svet in po katerem se je ravnala „Kmečka zveza" pri zadnjih volitvah. S tem geslom si je kaj lahko pridobivati pristašev med nerazsodnimi ljudmi ne samo kmetskega ampak vseh stanov. Nerazsodnih, malo in nesamostojno mislečih ljudi je pa povsod mnogo več nego se navadno sodi. Pridobiti si zaupanje in naklonjenost takih ljudi, je namen vseh demagogov, resen in pošten politik se bo pa sramoval posluževati se tako zavrgljivih sredstev. Ne zapeljevati, ne mamiti, ampak spodbujati k razmišljanja, poučevati in zmote preganjati, bistriti pojme, je dolžnost resnih politikov in vseh poštenih rodoljubov in še dvakratna dolžnost slovenskih politikov na Štajerskem, kjer imajo Slovenci samo polovico političnih pravic ter uživajo le en majhen del onih kulturnih in gospodarsKih ustanov, ki bi jim morale biti v enaki meri dostopne, kakor Nemcem. Z ozirom na vse to, jfe; poslanstvo težko, važno in nad vse resno vprašanje.
Ta ne gre niti za to, da se skaže moč kake stranke v številu mandatov, niti za to, da se koga z izvolitvijo počasti ali odlikuje, gre marveč za naše politične, kulturne in gospodarske koristi, za zboljšanje naše žalostne sedanjosti in za vstvarjenje boljše bodočnosti. Klic: Najboljše može vseh struj v deželni zbor je do neke mere n&še življensko vprašanje, kajti naših 13 bode stalo proti nemških 70! Kako naj se ti uveljavijo, ako niso v resnici najboljši med najboljšimi?
Delo poslanca pa naj se ne omejuje samo na deželni zbor. Njegova skrb bodi, da politično vodi svoj okraj tudi v oni dobi, ko deželni zbor počiva, naj ostane v najbolj živi dotiki
s svojimi volilci, naj jim bode prijatelj, svetovalec in voditelj in naj si prizadeva z vsemi svojimi močmi svoj okraj tako povzdigniti, da se bode njegovo delo poznalo in da se bode tudi njegov okraj v vsakem obziru lahko meril z najboljšimi v deželi. V to treba zmožnosti, požrtvovalnosti in neumornega dela. Zato pa še enkrat: Najboljše moževdeželnizbor!
Politični pregled.
Domače dežele.
Kar je bilo pričakovati, to se je zgodilo; baronu Bienerthu se ni posrečilo sestaviti koalicijskega ministerstva, zato je sestavil uradniški kabinet, kateri naj tako dolgo vodi vladne posle, dokler bode mogoče vstvariti docela parlamentarno vlado. Velika vprašanja kakor sprava med Čehi in Nemci se odloži z dnevnega reda, uradniško ministerstvo bode zahtevalo samo tako zvane državne neobhodnosti in rešitev onih gospodarskih vprašanj, katerik rešitev je že nujna. Parlamentarični položaj je nejasen. V češkem Narodnem klnbu je nastala neka kriza. Klerikalci so računali na to, da bode v Biener-thovem kabinetu sedel njih zastopnik, dr. Hruban, kot češki minister, mesto tega je bil pa imenovan ministrom Staročeh dr. Ždček, ki jim je sicer po mišljenju bližnji nego naprednim strankam, ki pa vendar ni čistokrvni klerikalec. Nato so zahtevali, naj bi se jim odstopilo Ž&čkovo mesto v pred-sedništvu parlamenta. Ker se jim ta želja ni izpolnila, so gospodje odšli iz skupne seje ter bodo bržkone izstopili tudi iz Narodnega kluba, kar bi bilo vsekako najboljše. Agrarci, Mlado in Staročehi si še niso popolnoma na
LISTEK.
Primož Trubar.
K njegovi štiristoletnici.
(Dalje.)
V Ungnadovem koroškem gradu Waldsteinu je konfiscirala komisija 10 velikih zabojev z glagolskimi in ciril-skimi črkami, s katerimi so nameravali nadaljevati Ungnadovi sinovi po očetovi smrti v domovini Trubar - Ungnadovo podjetje, ter jih spravila v graškem knežjem dvorcu; vsled predavanja gra-škega in pozneje dunajskega papeškega nuncija Caraffe jih je dal poslati Ferdinand II. 1. 1621 v Reko ter jih daroval 4 leta pozneje novoustanovljenemu kolegiju propagande za širjenje vere v Rima, da omogoči ž njimi tiskanje katoliških glagolskih cerkvenih knjig za Hrvate s slovansko liturgijo. Njihovo domovinsko občino sta poznala i Caraffa i propaganda, toda propaganda
pri „Nanku karstijanskem" leta 1628, „ Azbukividnjaku" 1.1629, mašnih bukvah 1. 1631, „Izpravdniku" 1. 1635 in poznejših knjigah, ki so bile tiskane s temi protestantskimi črkami, njih pro-venijence ni omenila, na brevirju leta 1648, za katerega je dala vliti nove in od protestantskih na prvi pogled različne črke, pa zabilježila: „Illiričeska tipa ot B. Ferdinanda vtorogo rimskoga kesarja S. Soboru Razmnoženija Vžri, bospominaemim štedreniem ganogo, ska-zanie Veličajšee ..; kardinal Caraffa pa je sporočil učenemu svetu, da „je dal postaviti to tiskarno v Gradcu Ferdinand I.", ki je pa počival že v grobu, ko je še tiskala ta tiskarna v Tubingenu protestantske knjige.
Kar je zalotila SLvencev proti-reformacijska nevihta na razpotju, so se vrnili brez obotavljanja v katolicizem; izmed prepričanih prorestantov so se premožni in neodvisni izselili; nad 800 notranjeavstrijskih plemičev je zapustilo domovino; ona večina slo-
venskih protestantov, ki ni veliko imela, ki bi morala prodati svoj mali imetek v tej naglici pod ceno in še od teea neprimernega izkupička pustiti davek v domovini, je zaživela dvoživno življenje, katoliško za javnost in protestantsko v srcu, vedno trepetajoča, da jo ovadi plačilaželjni ovaduh radi notranjih simpatij ali da jo kaznuje Bog radi neposlušnosti proti glasu vesti. Tako je izginjal protestantizem le polagoma iz slovenskih src in životaril skrivoma še dolgo preko srede XVII. stoletja, ko so zaznamenovane zadnje takozvane izpreobrnitve in pa izgovori slovenskih protestantov. Najtrdovrat-neje ga je čuval kmet, ki ga je po najdaljšem premišljevanju sprejel. V okolici Podkloštra na Koroškem so si sporočevali kmetje slovenske protestantske knjige od roda do roda, jih prepisovali in dali natisniti 1. 1784., čim je bil dovoljen pod Jožefom II. tudi protestantom človeški obstanek, zadnjo slovensko protestantsko knjigo.
Umirati pa je moral, ko je bil brez organizacije in ker mu je manjkalo duševnih voditeljev in dušne hrane. Ob neprestanem pljuskanju katoliškega morja se je moral krušiti tudi ta zadnji otoček slovenskih protestantov.
In tako se je vsled brutalne sile zgodilo, da je dočakalo štiristoletne vrnitve Trubarjevega rojstva le malo direktnih in neposrednih sledov njegovega dela, namreč knjige kot redka dragocenost bibliotek; plod njegove delavnosti in Ungnadove požrtvovalnosti glagolsko-cirilska tiskarna, ki so jo odpeljali Francozi leta 1798. iz Rima v Pariz, in praznuje v narodni tiskarni Trubarjev jubilej; in slovenska protestantska cerkvena občina kakih 160 duš iz Gorič in sosednjih vasi pri Podkloštru na Koroškem. Slovensko ljudstvo, ki je vedno slišalo govoriti a Trubarju kot o drugem ali slovenskem Lutru, je ohranilo r pravljici pod tem imenom Trubarjev spomin.	(Dalje prih.)
jasnem, kake taktik« se bodo posluže? vali proti novi vladi. Pričakovalo se je, da pojdejo Čehi v opozicijo, sedaj se pa celo opozicionalno življenje nekako krha in bati se je, da se Narodni klub ne bode povspel do odločne in vsak dvom izključujoče smeri, kar bode češki in sploh slovanski politiki v Avstriji na kvar.
> Na shodu S. L. S. v Ljubljani j a bila sprejeta resolucija, ki pravi, da stranka „ne odklanja možnosti, da poslanci S. L. S. v državnem zboru pritrdijo zbližanju „Slovenskega kluba" in »Zveze južnih Slovanov" pod pogojem, ,>da varujejo v polnem obsegu načela S. L. S. in svobodno izvrševanje njenega programa." Zdi se torej, da je združenje in kleri-kalizacija obeh jugoslovanskih klubov na Dunaju gotova .stvar ; , kako politiko bo pa ta pomnoženi in obnovljeni klerikalni klub delal, sedaj še ne vemo, vse pa kaže na to, da bode verno služil uradniški vladi, kakor so predniki njegovi složili Beckovi vladi. Z drugimi besedami, vse ostane pri starem, le Šušteršičev glas dobi malo vfličr.rfo^ sonanee.
Vitanje države«
Rusija. Predsednik državne dume Homjakov, ki vživa zaupanje vseh strank in je ob enem tudi pri dvoru zelo priljubljen, je bil odložil svoje častno mesto. Vse stranke so ta korak zelo obžalovale in bilo se je bati, da bode imelo to pogaben upliv na razvoj ustavnih razmer, posebno sedaj, ko reakcija narašča in se krepi. No, pri volitvi novega predsednika je bil Homjakov skoro soglasno zopet izvoljen in ostane še nadalje na svojem mestu.
Srbija. Razburjenje se v tej nesrečni državi še ni poleglo, čeprav so vse velesile storile vse, da bi duhove pomirile. Tudi srbska vlada sama si pošteno prizadeva, da bi ljudstvo vzdramila iz omamljenosti in delirija, da bi začelo zopet trezno misliti in računati z dejstvi.
Značilno je, kako o tem sodijo na Angležkem. „Morning Post" piše: Srbi in Črnogorci bodo dobro napravili, ako se bodo ravnali po danem jim svetu, naj se izognejo vsemu, česar bi se moglo A.vstro-Ogrsko poslužiti za pretvezo kake akcije proti njim. Ako jih Avstro-Ogrsko napade ne da bi bilo izzvano, so lahko prepričani, da jih bodo drugi podpirali ali vsaj simpati-zirali z njimi. Nikdo pa ne bode sim-patižiral z ljudmi, kateri so izzvali evropsko vojsko. Srbi in Črnogorci nikakor ne morejo računati na angležko pomoč, ako bodo hoteli vresničiti svoje idejaioe sanje. Ako pa so pametni, bodo imeli odprte oči za dejanske razmere in bodo potrpežljivi. Sosedje so Turki, Bolgari in Romuni. To so države, s katerimi bi se morala Srbija in Črnagora pogoditi. Iz take politike bodete mogli Srbija in Črnagora zajemati nado za bodočnost, katera jim prinese morda nagrado za marsikatero iznenadenje v minolosti.
Štajerske novice.
— Martin Krpan. Gospod Brdavs nam pošilja sledeči popravek : Sklicevaje se na § 19. avstrijskega tiskovnega zakona, zapovednjem vam in vašim črkostavcem, da postavite še pred 22. novembrom leta 1908. sledeče resnice: 1. Ni res. da me bo premagal v nedeljo 22. novembra zvečer ob 7. uri v celjskem „Narodnem domu" Martin Krpan, res pa je, da bodem jaz premi-kastil ta dan Krpana tako, kakor sem doslej premikastil še vse, ki so se v svoji kratkovidnosti spustili nad mene.
2. Ni res, da mi bo Krpan vzel glavo, res pa je, da mi on glave ne bo vzel. Salem aleikum!
Carigrad, dne 15. novembra 1908.
BrdftV«,
vladar vzhoda.
(Omenjamo, da nam g. Krpan, v posebnem dopisu naznanja, da bo na vsak način premagal Brdavsa. Sedaj ne vemo, kateri izmed obeh junakov je večji bahač. Najboljše bode, da: se zberemo prihodnjo nedeljo zvečer vsi v celjskem »Narodnem domu" in se na lastne oči prepričamo o izidu velikega boja. Op. uredništva.)
—	Za dvoboj med junakom Krpanom In junaškim Berdavsom, kateri se vrši v nedeljo dne 22. nov. na celjskem gledališkem odru ob 7. uri zvečer — se najživahnejše zanima celo — čujte in strmite! — celjska policija! Treba je že nečesa velikega, da se naša policija zgane, to je znano; 20. septembra ni opravila ničesar, zato pa je pokazali sedaj, da je na svojem mestu in hočejo zabraniti 111 postavno prepovedani dvoboj med Krpanom in jBg^MMK' T&- 1>0*pa ^a od jedno vršil, treba je samo velikanskega števila gledalcev. — Jamčimo za to, da bodo vsi gledalci pri gledal, predstavi zvedeli, kaj je okrajno glavarstvo ozir. celjsko policijo na plakatih tako silno speklo.
—	Gledališka predstava »Martin 'Krpan" ni prepovedana kakor so naši brihtni policisti govorili po trafikah in prodajalnah. Okrajno glavarstvo je le zaplenilo izkaz slovenskih tvrdk, kateri je bil na plakatih. Kakor se nam pripoveduje, so policisti odnašali cele plakate, kar ni bilo dovoljeno; dotične stranke se naj pritožijo. Brezobzirnosti celjske policije bomo že še napravili konec.
—	Celjska nemška hranilnica ali šparkasa, ki ima svoje prostore v velikem poslopju pred železniČno postajo, vedno bolj nazaduje. Meseca oktobra t. 1. so hranilne vloge tega zavoda zopet padle za 169.736 K 95 h. Ta mesec se je namreč v celem vzdignilo pri tej hranilnici 353.214 K 25 h, vložilo pa samo 183.477 K 30 h. Od 1. januarja 1908 do 1. oktobra 1908 pa so padle hranilne vloge tega zavoda, kakor smo že enkrat poročali, za ogromno vsoto 554.752 K 22 h. Vsega skupaj je torej izgubila celjska nemška šparkasa v prvih 10. mesecih tekočega leta na hranilnih vlogah 738.229 K 52 h, ali: skoraj en milijon kron. Leta 1907. pa tudi skoraj en milijon kron, namreč: 809.533 K 22 h.
—	Govori se po Celju, da namerava prevzeti celjska nemška šparkasa prek in prek zadolženo nemško hišo v Celju.
—	Odgovarjamo na razna vprašanja še enkrat, da tistemu, ki hoče vzdigniti svoje hranilne vloge iz celjske mestne hranilnice ali šparkase, ni tr. ba iti tja osebno. Najenostavnejše je, da izroči svojo hranilno knjižico tistemu slovenskemu zavodu, pri katerem misli svoj denar naložiti. Ta slovenski denarni zavod bo potem že sam vzdignil isti denar pri nemški šparkasi. Vlagateljem se na ta način prihra i mnojro časa, truda in stroškov. Toliko na znanje.
—	Spodnještajersklm Slovencem!
Nastopil je zimski čas, čas intenzivnejšega dela Zveze narodnih društev. Da pa moremo zadostiti vsem potrebam časa in raznim prošnjam, ki nam prihajajo, se obračamo tem potom na vse naše javne korporacije, na vse naše vrle rodoljube, da nas blagovolijo v našem stremljenju podpirati ter nam darovati knjige ali morebiti denarne prispevke, da moremo v doslednim času ustanoviti za naša izobraževalna društva osrednjo knjižnico, kakoršno
imajo že druge enake Zveze. Gotovo bode posameznik prav lahko pogrešal kako knjigo ter isto odstopil nam ter 8 tem koristil celi slovenski javnosti. Imena darovalcev se razglasijo v našem časopisju. Vse pošiljatve naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Alojzij Trstenjak, stud. iur., Celje. ' .
—	V preudarek klubu slovenskih naprednih akademikov v Celja. V »Domovini" od 13. t. m. črtamo, da namerava klub slovenskih naprednih akademikov v „Sokolskem domu" v Ga-berjih prihodnje leto ljudsko knjižnico in čitalnico ustanoviti. K tej nameri omenjamo, ali bi ne bilo na mestu, če bi se že obstoječe bralno društvo v Gaberjih malo bolj okrepilo ter bi isto nalogo rešilo, kakor čitalnica, oziroma knjižnica. Da se bralno društvo do sedaj vkljub vsem naporom sedanjega odbora ni moglo povspeti na zaželjeno višino, je pripisovati deloma temu, da se je isto od strani slovenske inteligence popolnoma ignoriralo; ko je namreč za bralno društvo meseca marca t L
ipodari te v-knjig, ozir. podpore prosiln se žalibog ni nihče odzval tej prošnji, čeravno je društvo pred pragom Celja, deloma je pripisovati te neuspehe pa brezbrižnosti našega ljudstva v takih rečeh. Umestno bi torej bilo pri bralnem društvu začeti, če isto svoje naloge povolino ne reši, potem naj bi se šele na ustanovitev čitalnice mislilo. Zakaj bi se tukaj moči drobile, ko je pa še drugod dela čez glavo.
—	Imenovan je na Boschekovo mesto namestnikom državnega pravd-nika v Celju sodni iajnik dr. Bračič, ki je trd Nemec.
—	Celjsko porotno sodišče bode zasedalo 1. 1909 od 18. jan., 19. apr., 5. julija in 18. oktobra naprej.
—	Za dijaško kuhinjo v Celjn je datoval g. Andrej Frece, trgovec v Bizeljskem, 15 K mesto venca na grob pok. gospe Josipine Gadnerjeve. Prisrčna hvala!
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se je nabralo v puščico o priliki ženitovanja hčerke okol. župana g. Glinšeka v gostilni rStadt Graz" 12'40 K. Slava!
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda je poslala gdč. Fani Vošnjakova 10*10 K, nabranih v veseli družbi na Ponikvi ob Južni žel. Slava navdušeni narodnjakinji!
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali zagrebški Hrvati mesto venca na grob ljubljanskih žrtev 1050 kron. Slava bratovski darežljivosti!
—	Nemški volilni shod v Celju se je minulo soboto pečal s političnim položajem v državi. Sprejeta je bila resolucija, ki jo je predlagal predstojnik celjskega mestnega urada dr. Ambro-schitsch in ki pravi, da je »vkljnb ostudnim grozodejstvom v Ljubljani in v Pragi vpliv slovenstva na notranjo in vnanjo politiko očividno narastel" in da zato nemški celjski volilci pozivajo nemške stranke, naj složno nastopajo v obrambo nemštva in njega pravic v Avstriji. Končno poziva nemške poslance naj, ako bi jim prehodno mi-nisterstvo v vsem ne ugodilo, nastopijo tudi z najostrejšimi sredstvi proti njemu. Da iz te nemške opozicije ne bo nič, je jasno. Čemu tudi? Nemcem se ni še nikdar tako dobro godilo v Avstriji, kakor se jim sedaj godi. Na složnost jim ni treba opominjati, saj so njih napredn jaki in svobodomisleci že zdavno zlezli pod kuto dunajskih klerikalcev. Kar se pa tiče ljubljanskih in praških „grozodejstev'', opozarjamo na dejstvo, da sta v Ljubljani bila ustreljena Lunder i L. Adamič. Če je dr. Amro-schitsch mislil na to, so besede o »gnusnih grozodejstvih"' na mestu. Na idile v spodnještajerskih mestih je
mimogrede namignil podžupan celjski dr. Jesenko, trdeč, da dr. Ploj ni mogel pozabiti »na spomin", ki so mu ga go-vornikovi olikani somišljeniki a palico dali v Ptuju. S tem se je podžupan celjski ponašal in to je za zbor, na katerem se je tako govorilo, zelo značilno. Po mnenja te gospode bi se morala eela Avstrija pretvoriti v Ornigov pašalik, kjer bi se obdelavalo z bikovkami in palicami. Če to ni znak moralnega propadanja, kaj bi naj to bilo? O j ti moj Herrenvolk, kako pomilovanja ai vreden.
Razširjenje telefoni finega prometa v tukajšnji eentrall. C. kr. trgovsko ministerstvo je interurbano telefonsko relaeijo tukajšnje telefonske centrale počenši z dne 16. novembra t. 1. brez omejenosti na ure z manjšim prometom razširilo in sicer na naslednje telefonične postaje in omrežja-. Radegund, Weiz, St. Ruprecht na Rabi, Gleisdorf, Studenzen, Feldbaeh, Glei-chenberg, Fehring, Hatzendorf, Fftrsten-. feld. Bruck na Muri, Kindberg, Mitter-j dorf im Murztale, MiinszmtfMa*. Ljubtae. ' na Zg. Štajerskem, Šmihel pri Ljubnem, Knittelfeld, Zeltweg, Judenburg, Ifeu-markt, Friesach, Št Vid na Glini, Celovec, Krumpendorf, Poreče, Velden, Beljak, Ebenthal, Strassgang, Dobelbad. Stainz, Gams bei Stainz, Sv. Štefan pri Stainzu. Deutsch - Landsberg (Lonč), Lannach, Reifnitz am WOrthersee, Maria - W0rth, Spital am Semmering, Steinhaus am Semmering, Semmering, Gradež in Červinjan.
Pristojbina za navadni govor, trajajoč tri minute za te relacije, znaša 1'60 K do 2 K. Istočasno odpade dosedanja omejenost telefoničnega prometa z ogrskimi postajami Szombathelj, Sopron in Kflrmend na ure z manjšim prometom.
—	Poštenost škofovega glasila »Slovenca" se je pokazala ob priliki zadnjih dogodkov v Šoštanju v najlepši luči. »Slovenec" je hlastno pograbil vse lažnjive vesti o tovarnarju Ivanu Vošnjaku in posojilnici v Šoštanju iz nemških listov ter složno s celjsko »Vahtarico" in graško »Tagespošto" vznemirja prebivalstvo šoštanjsega okraja z neresničnimi vestmi o pone-verjenju in celo o konkurzu, ki je baje proglašen nad posojilnico. V včerajšnjem uvodniku smo pojasnili razmere tako, kakor so v resnici ter opozarjamo občinstvo na naš uvodnik od 16. t. m. Razmere so takšne, kakor smo je opisali mi in nič drugačne, kdor kaj drugega trdi, laže. Da se pa glasilo našega in kranjskega du-hovstva v tem resnem tre-notku postavljata s tako vnemo na stran naših narodnih nasprotnikov, je pre-značilno in nov dokaz, kako je tej gospodi blagor tega »dobrega in vernega ljudstva" pri sreu. Pred dvema letoma je eden njih najbogatejših denarnih zavodov ponujal in prodajal pod imenom »Volkskredit" ogromna posestva v Halozah Nemcem, sedaj bi radi gospodarsko oškodovali Šaleško dolino s tem, da ščujejo ljudstvo proti posojilnici v Šoštanju. To vse pa delajo gospodje menda iz čisto »verskih", gospodarskih in narodnih razlogov, ki se to pot pa popolnoma krijejo z nazori in nameni nemških listov kakor »Deutsche Wacht" in »Tagespost". To si treba dobro zapomniti!
—	Gorostasna »Slovenčeva" n^ poučenost in zlobnost. Minuli teden so priobčili nemški listi pretirane vesti o Ivanu Vošnjaku in nerednostih v šoštanjski posojilnici. Mi smo v pon-deljek te vesti po zasluženju obsodili in osvetlili tudi njih pravi vir. Ljubljanski »Slovenec", ki niti ne ve, da
/
se pravi »Schflnstein" po slovensko Šoštanj, temveč piše o — Žalca, po-natisinje z »rodoljubnim" veseljem vse te testi in jih že pretirava. Njegovo zlobnost dokazuje tudi to, da piše, da je Iti) 1 Vošnjak voljen »na priporočilo celjskih liberalcev" v deželni zbor. Dotični »Slovenčev11 »Tintenstrolch namreč tudi ne ve, da takrat, ko jo bil voljen I. Vošnjak, še sedanji celjski »liberalci" niso imeli nobene besede v političnem življenju. Cela notica kaže v resnici vse. lepe lastnosti brumnih klerikalnih dušic.
—	Kadar se mački na rep stopi.. ,rSk>?..Gosp.", oziroma g. dr. Korošec opravičujeta sedaj sklep dekanijskih konferenc (potemtakem glavnega in odloCtlnega činitelja v — »Kmečki zvezi") in svojo lastno nespravljivost s tem, kar se je govorilo na občnem-zbora »Narodne stranke"*. Ker se je dalo poročilo za celo leto, je naravno, da se je dotaknil poročevalec dogodkov c&iega leta. Da se pri tem ni zamolčalo marsikaj, česar gospodje duhovniki is^ JCarifeora-i oe- slišijo-, radi, jo umevno. Ali da sedftj dofična ~ f a k i a, o katerih resničnosti se pač ni treba prepirati, ker so že davno obče znana, skušajo kratkomalo zatajiti svojim vernim ovčicam, to kaže slabo vest takih političnih otrok, kateri kar veno-ner lažejo, kadar jim preti leskovo mazilo. Radovedni smo samo, kako si mislijo gg. duhovniki kompromis z nami ? Da bi se menda dali politično kastri-rati in da bi potrpežljivo molčali, ako vidimo, da ženejo eeli narod v prepad ? Tako se na celem svetu nikjer ne sklepajo kompromisi. Dr. Korošec to ve -1- a vendar pritrjuje nenasitnim kaplanom v svoji stranki, ki tega oči-vidno ne vedo. Seveda, vrana vrani Posledice, gospodje pa padejo na vas!
•—Izvrševali)! odbor »Narodne stranke" ni bil »Slov. Gospodarju" po volji, češ, ker so izvoljeni v njega 3 nadučitelji, je tudi že dovolj jasno izraženo, komu v korist bo delovala »Nar. stranka". (Da je v odboru tudi 9 kmečkih članov, to je list zamolčal.) — Poglejmo si pa, kakšen izvrševalni odbor ima »Slov. ljudska stranka" t. j. »slovenska" duhovniška stranka na Kranjskem, s katero so prijatelji »SI. G." politično najtesneje zvezani. Celih 6 duhovnikov in 9 posvetnjakov, med katerimi sta cela 2 kmeta. Komu v korist dela torej ta kranjska stranka, ki proglaša, da ji je blagor kmečkega ljudstva najbolj pri srcu?
—	Okrajni odbor „Nar. stranke" za Polzelo, Braslovče, Gomilsko in Beftieo na PakL ima v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni Vrankovič svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev novega odbora. 2. Ustanovitev bojkotnih odborov. 3. Slučajnosti. Somišljeniki-naprednjaki, ki vam je mar napredek našega milega naroda, pridite!
—	Iz železniške službe. Prestavljen je postajenačelnik g. J. Dobovišek iz Rač v Radgono, g Jakob Majerič is Grobelnega v Rače.
—	Poučno zborovanje priredi žalska podružnica c. kr. kmetijske družbe v nedeljo, dne 20. novembra ob t. uri popoldne pri cestnem Vervegu. — Predavanje bode o lastnostih mleka. Vabijo se k zborovanju tudi naše narodne gospodinje! Zadružna Zveza v Celju pozvednje o množini mleka, ki bi se dala dobiti v žalski okolici, da bi ga potem pomagala kmetom prodajati in jim pripomoči do stalnih dohodkov. Kmetovalci, pridite polno-šterilno!
—	Lenko v pokoju. V Mariboru so se 15. novembra 1.1. sešli zastopniki nemškega mestnega volilnega okraja Slovenjgradec-Marnberg, dali Lenka v pokoj in postavili župana Langerja iz
Marnberga za kandidata. Lenko se' bo sedaj popolnoma posvetil premišljevanju o lepih tisočakih v znanem nemškem mlinu pri Celju. Pomagala mu bodeta tudi Julče Rakuš in Ježovnik iz Arje-vasi. Bojimo se samo, da ta premišljevanja ne bodo posebno vesela, kajne gospodje?
>A-'- Nesreča na železnlei. V pondeljek zvečer se je dogodila med postajama Poljčane in Slov. Bistrica na železnici velika nesreča. Nadsprevodnik J. Pack se je nagnil z nekega voza na tovornem" vlaku ven, da bi videl na progo; pri tem pa je tako nesrečno padel z vlaka, da si je ubil lobanjo in stri desno nogo. Kmalu po padcu je vzdihriil. Paek je stanoval v Mariboru in zapušča ženo in 6 otrok.
—	Svobodna vožnja po Železnici za rezerviste. Te dni izda vojno mi nisterstvo nove pozivnice za rezerviste. Pozivnice bodo imele kupon, ki nakaže rezervistom svobodno vožnjo po železnici k orožnim vajam iu domov.
—	Poročila sta se dne 16. t. m. v Ormožu g. Albin Novak, trgovec v : SinŽivesi ha Koroškem ifi ' 'gdč: Itogela dr. Petovarjeva. Mnogo sreče!
—	Preložitev velikih počitnle na ljudskih šolah. V ormoškem okraju je sklenilo že več krajnih šolskih svetov in posameznih občin, da se velike po čitnice na ljudskih šolah prelože iz praktičnih ozirov v mesec september in oktober kakor je že po Srednjem in Zg. Štajerskem pri več šolah upeljano,
- Hud mraz imajo v ormoškem okraja. Včeraj, v torek, zjutraj je kazal toplomer 11° C. pod ničlo.
—	Hud mraz je nastopil, kakor-šnega ob tem času, sredi novembra, že dolgo let ni bilo. O hudem mrazu tožijo celo v toplem Primorju.
—	Konec popivanja. V Cogen-tincih v Slov. gor. je nekdo ustrelil 24 letnega kočarjevega sina Al. Gom-zija. Bil je v krčmi za natakarja, pa je fante odpravil, ko je prišla policijska ura. Zato ga je nekdo ustrelil. Zaprtih je 6 fantov.
—	V Lehnu pri Ribniei začenjajo, kakor je slišati, poganjati rogovi mlademu gospodiču R. Tassotu. Kakor pove že ime, je Tassoto seveda »pristen German". A vkljub temu, da ni germanske krvi, se šteje vendar k Nemcem in to najbrž od časa ljubljanskih izgredov, ker so se mu tako zelo smilili »potlačeni" Nemci. Čita samo »Grazer Tagblat" in »Štajerca" — seveda najbolj merodajna časopisa. Ta mladi komi hoče v trgovini gospe Sevšek sam gospodariti; dasi ima ime< novana gospa v zalogi Ciril ■ Metodove vžigalice, jih ne proda, če jih tudi zahtevaš. Njegova ušesa žali vsaka slovenska beseda, dasiravno mora v Lehnu poslovati slovenski, a slovenski denar?! tega se pa vendar ne brani. Posebno »nezmožnega" v slovenščini se pokaže napram otrokom: če pošiljajo stariši otroke v trgovino, jim da na slovensko zahtevo vse narobe. Proti majhnim otrokom torej hoče ta gospod kazati svojo zagrizenost. To je menda po njegovem mnenju nemško »junaštvo", kaj ne, gosp. Tas oto?? Ne zabite., da živite med Slovenci in da tam v Lehnu nobeden Nemec ne da zaslužiti niti vinarja, ker tamkaj sploh nobenega ni. Svetujemo vaii^ samo, da ne delate nepotrebnih ne-" mirov in da greste izzivati lahko kam drugam, mogoče na Gornje Štajersko, v domovino »Todelnov". V Lehnu se s tem vašim postopanjem kot »posili-nemec sami osmešite
—	Nemški profesorji in docenti na vseučilišču so minuli teden darovali za »Siidmark" 1064 K.
—	»Sudmark" je kupila v Št. Ilju Štefličevo kmetijo na Stari gori.
Drage slovenske dežele.
, — Kranjski hranilnici v Ljubljani gre trda! V pondeljek jo bilo dvignjenih iz, nje celih 800 tisoč kron. Odpovedala je 2. posojilo ljubljanski občini in posojilo županu Hribarju. O razmerah pri celjski hranilnici poročamo na drugem mestu.
—	Dopolnilne deželnozborske volitve na Kranjskem iz splošne skupine se vrše 15. deeembra. Klerikalci so že postavili v 9. okrajih na deželi svoje kandidate, in sicer 3 duhovnike, 1 profesorja, 1 zdravnika, 1 nadučitelja, 1 kmeta, 1 trgovca in 1 gostilničarja. Na Kranjskem je torej očividno največ duhovnikov med vsemi stanovi. Za Ljubljano še niso postavili kandidatov. — Števne kandidate po celi deželi so postavili tudi socijalisti, ki pa ne pridejo nikjer resno v poštev. — Narodna-napredna stranka misli baje brezpogojno celo deželo prepustiti klerikalcem.
—	Šola na koroški strani gore UlSnle. V hišj g. Gogca^ dve uri od Prevalj, se dne 1. maja otvori šolska ekspozitura. Poučevalo se bo po dvakrat v tednu.
—	»Narodni svet" so si nstano-vili koroški Nemci.
—	Pomanjkanje krme zelo čutijo v Istri. Listi poročajo, da je na buzeškem Krasu poginilo šest glav goveje živine, ker je primanjkovalo krme. To se je zgodilo še pred snegom in burjo, ko je še uboga žival ujela kako betve krme po golih hribih. Sedaj je seveda še hujše.
—	Poučni tečaj za sobne slikarje priredijo v Gorici.
—	»Slovensko šolsko društvo" za oskrbovanje šentjakobske in — šent-rupertske šole se je ustanovilo v Celovcu. Nam ta separatizem prav nič ne ugaja, posebno ne, ker imajo klerikalci svoje grabežljive prste zraven.
. 5;'V -."•
Zato novo društvo ne bo uživalo pri nas nobenih simpatij! Za nas obstoji le Ciril - Metodova družba — raznih separatističnih društev, ki se sicer navadno ustanavljajo z visoko done-čimi frazami, ne poznamo.
—	Preklicalo je tržaško namest-ništvo odlok, s katerim je bilo točenje letošnjega vina do Novega leta prepovedano.
—	Brzovlak je povozil med Rakekom in Planino 15 letnega fauta. Stal je na progi in gledal za odhajajočim tovornim vlakom; ni pa zapazil, da se je z nasprotne strani bliskoma približal brzovlak, kateri ga je raz-sekal na dva kosa. Vlak se je vstavil in ostanke ponesrečenca so odnesli v bližnjo mrtvašnico. Kosi človeškega mesa so se pa držali koles železn. stroja do Trsta.
—	Brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom se je uvedla ta mesec pri poštnem uradu v Sv. Križu pri Kostanjevici.
—	Požar je uničil v Fari na Furlanskem v noči od 10. na 11. nov. hišo s konsumno prodajalnico. Škode je okrog 12 tisoč kron.
—	Nemški dijaki so minolo nedeljo že /.opet s svojo maškarado izzivali češko meščanstvo v Pragi. To pot so nastopali maskirani kulturo-nosci saino v manjših gručah, vender so s svo o arogantnostjo razburjali mirne če-k t- šetalce na Pfikopih. Svojim dijakom na pomoč so prihiteli tudi nemški po>l,.nci in visokošolski profesorji. čuvala jih je policija in žandar-merija Kliuo temu je bila nevarnost, da bi na vstali resni nemili velika. Nemška inakerada se je umaknila v nemški kazino, od koder so se posamič vrnili v minški dijaški dom. Češki listi pozivajo občinstvo naj te smešne prenapt tniŽH in izzivače popolnoma
prezira. Čudno je le to, da se kaj ta-cega smatra v Avstriji " za »nemško kultnrno vprašanje" in za »sveto zgodovinsko pravico" nemškega naroda. Bilo bi smešno, ako bi ne bilo tako skrajno žalostno.
Dopisi.
I« Št. Petra pod Svetimi gorami. Zborovanja okr. odbora »Narodne stranke" za kozjanski okraj, ki se je vršilo dne 1. t. m, pri nas v Kranerjevi gostilni, se je udeležilo lepo število naših somišljenikov. Predsednik dr. Kunej, otvarjajoč zborovanje, poda v kratkih potezah zgodovino »Narodne 8tranke",se spominja dogodkov v Ptnju, Celja, Mariboru in Ljubljani ter poživlja navzoče, naj nikdar ne pozabijo, kako se je tam ravnalo z našimi rodnimi brati.
Na to se je pričela prav živahna razprava- narodno - gospodarskih vprašanj. Govorili so Jelovšek, Narat Franc, Narat Ivan, Černelč ml. Božiček i. dr. Soglasno so bile sprejete sledeče relacije-: otep	m.
Somišljeniki »Narodne stranke"« zbrani 1. novembra 1908 v Št. Petra pod Sv. gorami prosimo naše državne in deželne poslance, naj delujejo na to:
1.	da v najkrajšem času dobimo že obljubljeno železnico;
2.	da se tudi na Ogskem vpelja vinska postava, kakoršna je pri nas v veljavi, ali se pa nastavi na ogrska vina primerna eolnina;
3.	da se posebej za Št. Peter vpelje poštna zveza s Podsredo, da dobimo pošto dopoldne, ne pa kakor sedaj šele ob šestih zvečer;
4.	Zborovalci se soglasno izrečejo vočigled bližajočim se deželnozborskim volitvam za pravičen kompromis med »Narodno stranko" in »Kmečko zvezo", da bodo prišli v deželni zbor izmed najboljših najboljši m ož j e i n d a i zos tane bratomorni boj. (Naj se spomni dr. Korošec na shod dne 12. maja 1907. v Št. Petru!)
Volitev novega odbora se je vršila po vzkliku in sicer so bili izvoljeni: Predsednik: Franc Naiat, (posest. Dek-manca 5), podpredsednik: Jože Černelč ml., Št. Peter, tajnik: Ant. Potočnik, Podsreda, blagajnik: Lj. Ulčar, Kozje, odborniki: dr. Kunej, Št. Peter, dr. Breschar, Podčetrtek, Ant. Gradišnik, Polje, F. Jelovšek, Virštanj, V. Pulko, Dobje, Ant. Kruhar, Kozje, M. Grmov-šek, Pilštanj in Jan Černoš, Pečice,
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
Slavna društva prosimo, da se takoj oglase zaradi predavanj, oziroma poučnih tečajev v prihodnjih ' zimskih mesecih. Obenem opozarjamo, da daje vsa pojasnila in navodila glede gledaliških iger gospod Karol Kveder, učitelj, pošta Št. Jur ob južni železnici.
—	Društvo »Kmetovalec" v Go-tovljah ima v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. uri pop. v gostilni pri Steinerju svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim poročilo o delovanju društva in volitev novega odbora. Poučni govor o najvažnejših in času primernih kmetijskih zadevah bo imel društveni častni član g. nadučitelj Petriček iz Žalca in tukajšnji veleposestnik g. Mi halj Jošt. Za lepo petje in drugo zabavo, kakor tudi za dobro postrežbo je skrbljeno.	Odbor.
—	"Odbor »Narodne čitalnice" v Hrastniku je sklenil darovati v proslavo cesarjevega jubileja 5 kron (za majhno blagajno znaten znesek!) za Miklavžev večer Ciril-Metodovega vrtca v Hrastniku. — Obenem je sklenil, da se Čitalnica oficijelno ne udeleži jubilejne slavnosti, ki jo prirede hrastniško-trboveljska društva dne 1. grudna t. L
—	Za družbo st. Cirila In Metoda je poBlal g. Matija Obran, posestnik in gostilničar v Breznem nad Mariborom K 13*35, nabranih v nabiralniku, svoje gostilne. Lepa hvala!
—	I« Slovenske Bistrice. Ude in neude Pevskega in tambnraškega društva vljudno prosim, da prinesejo od društva izposojene tamburice in sekirice v kratkem v slovenjebistriško Čitalnico, ker se začne že meseca novembra tamburanje.
Polanee, t. č. načelnik.
a> bS
Slovenci
kupujte samo pri slovenskih trgovcih in pod-, pirajte samo slovenske obrtnike. — Napredek in obstanek vsakega naroda
!e samo ▼ trgovstvn in ndnstriji. Kdor kupuje pri nadih nasprotnikih izda svoj narod.
Svetovne vesti.
—	Grozne nesreče v rudnikih. V Hammu na Vestfalskem so dne 12. t. m. v rudniku Radbod eksplodirali plini. V rudniku je bilo 400 rudarjev, od teh so dosedaj spravili samo 3 mrliče in 27 ranjencev na dan vsi drugi so pa zgubljeni, ker je bilo treba vstaviti rešilna dela in djati cel rov pod vodo, da se uduši požar, ki je nastal vsled grozne eksplozije. Ponesrečeni rudarji so bili po ogromni večini Avstrijci, večinoma Poljaki. Za zaostale po ponesrečencih se nabirajo darovi. „Kčlnische Zeitg." je nabrala že 24 tisoč mark. Nemški cesar in predsednik francoske republike sta izrazila sožalje na grozni nesreči.
—	Zlato, mašo je daroval z velikimi slovesnostmi papež Pij X. v ponedeljek, dne 16. novembra 1908 v Rimu.
—	Ženske v službi na vojnih ladjah. — Severnoamerikanska vojna uprava misli uvesti za svoje vojne ladije posebno novost: ženske, ki bodo opravljale vsa lažja dela, ',n. pr. kuhale, čistile itd. Mornarji sami s to naredbo baje niso prav nič zadovoljni, zlasti nočejo ničesar slišati o tem, da bi ženske gospodarile v knhinji.
—	Zverinska ženska in mati. Neka ženska Wimmer pri Landshutu na Bavarskem je imela deco različnih ljudi na hrani in oskrbi. Da bi napravila iz njih „angeljčkeu, jih je zastrupila. Zastrupila je tudi lastnih 12 otrok. Prišli so ji sedaj na sled in jo zaprli. Verska blaznost rodi včasih čndne sadove.
—	Willy v nevarnosti. Zgovorni nemški cesar Willy je bil te dni v „veliki" nevarnosti. Blizu Frankobroda je pritrdil nekdo na tiru dvoje starih dinamitnih patron. Seveda se ni ničesar zgodilo. Storilca še nimajo.
—	Možev so se znebile s stropom mnoge ženske v šopronjski okolici na Ogn-kem. Ker so se slučaji smrti kar vrstili, so oblasti reč preiskale in prišle ženskam na sled.
—	Umrla sta kitajski cesar in stara cesarica-mati hitro drug za drugim. Mnogi trde, da nista umrla naravne smrti. Prestolonaslednik Pui je še čisto mlad, mesto njega vlada princ Huv.
— Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani ln r Celjn. V službo se sprejme: 1 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondent, 2 skladiščarja, 11 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manu-fakturne stroke, 2 pomočnika železni-narske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke. 1 blagajničarka, 3 prodajalke, 5 učenk.
Službo iščejo: 3 kontoristi, 2 knjigovodja, 23 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 10 kontoristinj, 8 blagajničark, 5 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Trgovski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika vojaščine prost in dober prodajalec manufakture, se sprejme v trgovini mešanega blaga
Slavinec & Šeleker
Šmartno pri Litiji. «42 3-3
trgouskega pomočnika
mešane stroke ne pod 22 let starega, sprejmeta:
Norbert Zanier & sin
Sv. Peter v Sav. dolini.
650 5-1
Mlinski stroji
so zelo po ceni naprodaj in sicer: I par 48" nemških mlinskih kamnov z vsemi železnimi in lesenimi deli, I čistilni stroj za pšeno (grijes) .Austria' (Hoerde in comp.), I cilinder z 2 5 metra dolgim vretenom s polžem, transmisije, 2 čistilna cilindra, stroj za snaženje spirale, 3 železna okna, 2 m visoka, 120 m široka, vse skoro novo. — Vprašanja
okrbništvu v Žovneku,
pošta Braslovče v Savinski dolini.
649 18-1
Knpojte narodni kolek!
W w W w	W W w w W
trgouskega pomočnika
mešane stroke, sprejme
Ivan Meke, trgovec
v Hrastniku. 65i s-i
Vsem prijateljem in znancem, od katerih se nisem pri svojem odhodu iz Celja mogel osebno posloviti, kličem prisrčen „Nazdar" !
J. Rosenberg.
Darujte družbi sV. Cirila in jVUtoda!
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo sprejme
ZVczna Knjigoveznica 4 Celja
Schillerjeva cesta 3.
MMM
Vinske drože
kupuje žganjarna
Robert Diehl, Celje
Graška ulica 43. 66» 3 3
SINCrEBi^
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju.
Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem ua ime SIHGER prodajati obrabljene stroje ali p« drugod izdelane stroje, ker ari ne oddajamo svojih strojev m prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvo.
SINGER Co.
Delniška dpuiba za šivalne stroje
Celje, Kolodvorska ulica 8.
Za zimsko sezono!
57711-5 Krasne
obleke, površniki in razna oblačila
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
Lastni izdelki iz pristne angleškega blaga
Velika zaloga
tu- in inozemskega blaga za naročila po meri.
Izredno nizke cene I
JOSIP HOČEVAR, Celje, Kolodvorska ul. 5.
r5
nu
H5I3
nis
(L
RUDOLF HAlfELKA
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in'gospode v raznih kvalitetah, kakor tudi raznovrstno platno za životno in p«-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene in čipkaste castore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drugo v manufakturno strok« spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna!
_/	__	536 41—:
i=itni II===
5tecHcttpferd
lilijno mlečno milo Najmileje kožno milo.
MMMMMMIMNIftAMN
Izvršuje i svojo stroko spadajoči dela okusit i It koiMiiil ©cenili, o
sr
51

Blasnikova in družinska pratika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.