List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel., štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO BOMVKISTIČKE PARTIJE S.T.O. Na III. in IV. strani: BESEDILO MIROVNE POGODBE s členi, ki, določajo ustanovitev STO OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 255 TRST - SOBOTA, 19. SEPTEMBRA 1953 CENA 25 LIR : Italiji in 2 Jugoslaviji m LJUDSTVO M ME DOPUSTITI I......... ........... ...... .:______________ - _ ^1 «T -- islimo, da je preveč lahko titovce obujati spomine na ine italijanskih fašistov v -|i oslaviji kot je za italijan-, p nacionaliste zelo lahko golti o «fojbah», «o rimski 3]a luri» in «barbarstvu Slova-Àij ». Ta posel je za oboje dolmen, ker se s temi «argumenti lažje mobilizira del poli-, n io najmanj zrelih množic 'lC pa z odpuščanjem, z višanj tl cen in davščin, z zapira-6 I tl tovarn, z večanjem kapi-jii Stičnih profitov, s pomanj-°zjj jem strehe itd. Ija1 itovci in italijanski nacio-51 isti so radevolje in zmagovit 'no ubrali gornjo pot. ki F/kot rečeno, najlažja in ki eS lahko nudi tiste rezultate, ■d» iih njihova gospodarska, so-ijKj tla, notranja in zunanja po-°r [a na splošno ne more ni-j li Or nuditi. I ato smo postali priča obtožb ’^-li Uvotiobtožb na podlagi krvi, :a, mučenja in trpljenja stoji, 'čev ljudi, ki prav gotovo [h1 padli za interese Tita in V Sove klike, niti ne za zveli-lie raznih Pellovih vlad. -' itovci si ob tej priliki kriti lastijo monopol nad pod ijanskimi fašističnimi svin-0 kami padlimi Jugoslovani, avljajo sezname fašističnih činov, obujajo spomin na j (pozabljajo pa povedati, so prav blizu Raba njihova U0' 'Orišča smrti na otokih Goli, iri' iur in Uljanik!), na splošno ‘rahljajo za svoje umazane itične cilje telesa, kri, trenje, hiranje naših mrtvih, ialijanski nacionalisti pa Ovijajo obrambne članke o ‘jem «kulturnem poslan-1» v Jugoslaviji, o nekak-krivdi Jugoslovanov za vse dejanje med ljudmi in stvar itd., kar nam dokazuje, da 8 fašiste še premalo natepli da smo premalo natepli turiste provokatorje, ki se da-s med italijanskimi namolsti to’cejo po prsih, da so antifašisti in ki so nas, ko bežali iz Balkana, prosili e>iščanja za svoje grehe in Pri tem nemožato in podlo evali na svoje žene. ma-6 in otroke, ker so vedeli, ifinamo v svojem «barbar-t» premenhko srce! ^jstvo je, da se skuša z o-strani podžigati nacionali-yki naj bi i titovcem i ita-ir°. ‘Iškim šovinistom omogočil h biiizacijo množic za ‘tie načrte v pogledu Trsta V:ega našega Ozemlja. ‘“Udarili smo, da je zelo ■o mobilizirati del politi-najmanj zrelih množic v ;‘ii, v Jugoslaviji in tudi na ' na podlagi obujanja strabi so vse premalo človeku tifane in so zelo slične ti-> ki so jih- naši davni biki bržkone gojili, ko so bolj podobni opicam kot 4E________________ tj S 1 si zelo prizadevajo zato, ’iic» ' bi želeli, da bi se v prvi v Italiji, Jugoslavi i in tl»-. stO pozabili težki gospo-lM ski problemi, ki tarejo vse iZ°' betele, po drugi strani pa, bi se odvrnila pozornost ,5gi ** od pravih manevrov o- II ‘S tržaškega vprašanja. Za- 11°n° B in bi se njegov po-y?i v notranjosti Jugoslavije ja. jomajal, ker skuša v zad-/ J*1 času pitati jugoslovanske , «i’ jjfae le s svojo demagogijo •. tu. Prav tako ne more l,#» eieti Pellovega plebiscita, ki lici/ v sedanjih pogojih skoraj K0 ,i ''tigoč in mu ne gre v kla-°CJ J ker bi proti njemu glaso-”Incelo 100 odst. Slovencev n * '6hVat0V- po drugi strani ne more!; prejeti priključitve vsega rij j , razen internacionalizira-■itSj,|i* Trsta k Jugoslaviji, ker 1° e; Prav tako pomenilo zadati ■ J odločilni udarec demo- Zasedanje OZN NEW YORK — V torek se je začelo VIII. redno zasedanje generalne skupščine OZN. Za predsednika tekočega zasedanja je bila izvoljena indijska predstavnica Vijava Pandit, sestra indijskega vladnega predsednika Nehruja. Izvoljeni so bili tudi drugi organi skupščine. Sovjetski predstavnik Višinski je predlagal, naj se takoj preuči vprašanje sprejema Kitajske v OZN. G. Panditova je njegov predlog podprla. Kljub temu je ameriški glasovalni stroj pod Dul-lesovim pritiskom predlog odbil. Zasedanje se nadaljuje. Jugoslovanske čete se pomikajo proti italijanski meji Od potnikov, ki so bili prejšnji teden v Jugoslaviji, smo nadvse zanesljivo zvedeli naslednjo vest: V noči od torka 8. na sredo 9. septembra se je po glavni cesti pomikala iz Ljubljane proti Postojni avtokolona več stotin vojaških kamionov, natrpanih z vojaki. Potnik, ki nam je to vest sporočil, nam je ludi pojasnil, da je zaradi tega vojaškega premika zamudil več ur na cesti, ki je bila zasedena od vojakov in kamionov. To dejstvo nam potrjuje, da smo ime.i prav, ko smo svarili pred pajacadami italijanske in jugoslovanske vlade. Znano je, da se kaj kmalu lahko pri tolikih vojakih sproži puška, ki ji potem avtomatično odgovorijo druge puške, za njimi mitraljezi in topovi. In tako se začne vojna. Zakaj? Zaradi Trsta in njegovega Ozemlja? Ali se to splača, ali ni to v duhu imperialističnih teženj ene in druge vlade? Tudi tisti ki bi v resnici imel kakšno večjo pravico do Trsta in njegovega Ozemljar jo je izgubil v trenutku, ko je začel trgati mirovno pogodbo z Italijo Razvoj tržaškega vprašanja v tem tednu je šel po poti, ki so jo Anglo-amerikanci sku- šali začrtati. Tito je v nedeljo govoril v Splitu, Fella pa v Rimu. Tito ni povedal nič novega. Metal je še večje količine blata na svojega rimskega atlantskega zaveznika, očital mu je neiskrenost, povlekel na dan njegove grehe, ker je večkrat v zgodovini obrnil hrbet svojim zaveznikom, pozabljajoč povedati, da je 1948 to storil tudi sam in da je v zgodovini jugoslovanskih in srbskih državnikov nešteto sličnih primerov, pozval prekomorske gospodarje, naj temu partnerju odrečejo pomoč, itd. Prav tako ni pozabil obsoditi italijanske manevri; z divizijami na jugoslovanski meji in dejal, da bo Jugoslavija zavzela ODLOMKI IZ GOVORA TOV. TOGLIATTIJA V MILANU KPI stoji na stališču ustanovitve Tržaškega ozemlja Spoštovanje mirovne pogodbe je v skladu z interesi italijanskega naroda in miru na svetu, je poudaril vodja KPI - Zakaj ni Pellov plebiscit uresničljiv primerne protiukrepe. Glede Tržaškega ozemlja kot takega je dejal: «Dobro smo napravili, ko smo poudarili, da na vprašanje okupacije cone A Jugoslavija ne bo gledala drugače, kakor na akt a-gresije, in da bo v tem primeru napravila svoje ukrepe in korake». Fella pa je skušal ubrati druge strune. Njegov ton je bil zmernejši. Precej je go-vorjj o «svetih pravicah», niti z besedico pa ni priznal zločinov, ki so jih pri nas in v Jugoslaviji izvršili fašisti. Predlagal je, naj se na STO izvede plebiscit na podlagi alternative: Italija ali Jugoslavija. Za njegovo določitev naj bi se v najkrajšem času sestala konferenca treh zahodnih velesil, Italije in Jugoslavije, v času priprav za plebiscit, naj bi se jugoslovanske čete u-maknile iz cone B, Titovski uradni krogi so takoj odgovorili, da Jugoslavija plebiscita ne more sprejeti, ker da je bilo s STO za časa fašizma pregnanih 100.000 Slovanov in da bi se morale prej vse krivce popraviti in da je zato treba čakati kakih 15 do 20 let. Isti krogi so poudarili, da Beograd stoji trdno na stališču priključitve vsega STO k Jugoslaviji in internacionalizacije Trsta. Angleški, francoski in ameri- tem, da bi Italija dobila u-pravo cone A. Ker je jasno, da Tito ne bo nikoli sprejel plebiscita, se nam vse zdi, da se zahodniki, Rim in Beograd nagibljejo k taki rešitvi in da je ves prah, ki ga dvigujejo, le pesek v oči. «Primorski» od četrtka nam to domnevo potrjuje, ko pravi: «Ne, njihov (italijanskih čet, op. ur.) cilj je cona A, od koder si Fella predstavlja, da bi jih po vkorakanju nihče ne vrgel nazaj. Morda Fella računa s kakšnim podobnim zagotovilom s strani tistih, od katerih je uporaba angleških in ameriških čet v coni A odvisna... Postavljanje zahteve po plebiscitu, glede katerega Pel-la že mnogo let ve, da nanj bila hitlerjevsko izvršeno dejstvo vkorakanja divizij v cono A, katere bi v najslabšem primeru gen. Winterton POSTAVIL POD SVOJO KOMANDO na isti geniaini način, kot ima pod svojo komando kot šef Z VU 21 funkcionarjev rimske vlade». Zgleda torej, da je res, kar trdimo, če so titovci začeli pripravljati ljudi na to možnost. Res je, da je Tito rekel, da bo smatral okupacijo cone A z italijanske strani kot «agresijo», a ni povedal svojega stališča, če bi to okupacijo dovolili Anglo-amerikanci. Najbrže bi molčal kot mutec osojski, saj si ne bi upal sprožiti ameriških in angleških topov pro- Objavljamo odlomke iz nedeljskega govora tovariša Togliattija, ki se tičejo stališča italijanskih komunistov do tržaškega vprašanja. S tem vprašanjem se je v svojem govoru v Campido-gliu bavil predsednik ministrskega sveta. On je iznesel nov predlog: naj se na STO pod okriljem ZDA, Angilije in Francije organizira plebiscit in naj se na podlagi tega plebiscita odloči o usodi Ozemlja. Ne mislim razpravljati tu o podrobnostih tega predloga. To bo naloga parlamenta. Ze vnaprej pa lahko povem, da je v prvi vrsti zelo težko predvidevati možnost njegove izvedbe in v drugi vrsti, da je ta predlog nevaren, kajti ne more predstavljati drugega kot način, da se pride do razkosanja Svobodnega ozemlja, ki ga hoče Tito. iNa vsak način puščam od strani to temo tudi zato, ker je predsednik mini sirskega sveta dejal, da bo vso stvar predložil v pretres parlamentu. Eno stvar je pa lahke takoj reči in sem jo dolžan povedati, namreč to, da je predlog predsednika ministrskega sveta še enkrat pomanjkljiv, ker se opira na glasovito tri-stranko izjavo. Italijanska nacionalna politika se ne more opirati na takšne metode. Mi trdimo, da je za trajno obrambo narodnih interesov Italije nujno potrebno odbiti in obsoditi te metode provokacije, zastrahovanja. u zaničevanja in kršenja obsto-more i^čih. pogodb ter se vrniti k politiki spoštovanja pogodb sodelovanja in medsebojnega zaupanja. skih čet ne v coni A in ne v coni B, ne bi bilo niti v coni A in niti v coni B ameriških čet, prebivalo! tega področja bi bili v stanju, da si sami vladajo in upravljajo, ne bi se morali bati jarma Amerikan-cev niti predrznosti jugoslovanskega tirana in njegovega policijskega aparata. Zato mi še naprej razgaljamo globoko napako, ki so jo zagrešili klerikalni voditelji, posebno De Gasperi, ko so šli, namesto da bi zahtevali uveljavitev mirovne pogodbe, katero so oni sami preložili parlamentu v potrditev, prosjačiti krpo papirja tristranske izjave. Ta nota je imela za posledico to, da je dala Titu takoj polovico Svobodnega ozemlja in ga pooblastila, da danes širi svoje zahteve tudi na drugo polovico. Toda o uveljavitvi mirovne pogodbe nočejo/slišati, ker je to predlog komunistov. Se več, obtožujejo nas, da hočemo u-veljavitev mirovne pogodbe, ker da je to stališče Sovjetske zveze. Toda še je stališče Sovjetske zveze takšno, da ustvarja ugodnejšo situacijo za našo deželo, zakaj bi ga morali odbiti? Nimamo nobenega razloga, da bi ga odbijali. Toda obstaja še drugi razlog, bolj globok, zaradi katerega ne moremo odbiti tega stališča, in to je dejstvo, da je spoštovanje in uveljavljanje danes obstoječih pogodb eden izmed pogojev mednarodne politike miru. Ce se hoče končati s hladno vojno med narodi, če se hoče končati z oboroževalno tekmo, ki danes uničuje vse človeštvo, če se hoče začeti novo dobo miroljubnih odnošajev med vsemi deželami, dobo sodelovanja med vsemi narodi v medsebojnem razumevanju in v miru je potrebno, da se mednarodne obveznosti, ki so bile sprejete, od vseh strani spoštujejo. Evo zakaj še vedno zahtevamo, naj italijanska politika do Svobodnega ozemlja temelji na zahtevi uveljavitve mirovne pogodbe. Na ta način širimo obzorje, povezujemo tržaško vprašanje s splošnim vprašanjem vojne in miru. Mi hočemo, da Italija zahteva konec mednarodne napetosti, začetek nove dobe, v kateri naj se pomete s strašilom vojne, atomskega orožja, vojaških in gospodarskih blokov od česar naj ima korist vse človeštvo. širi krogi so komentirali Pellov govor kot pozitiven element, a so poudarili, da ne verjamejo v možnosti plebiscita, ker se mu Jugoslavija protivi. Zato so začeti predlagati, naj se med Italijo in Jugoslavijo doseže kompromis «na pol poti», t. j. konkretna razdelitev STO na podlagi obstoječega stanja: cono A Italiji in cono B Jugoslaviji. Italijanski uradni krogi in listi so to možnost zelo podčrtali. Lista «Messaggero» iz Rima in «Corriere della Sera» iz Milana pravita, da bodo Anglo-amerikanci morali najti nove poti rešitve, če bo Tito odklonil plebiscit. Te «nove poti rešitve» naj bi bile tudi po demokristjanskem prvaku Bet-tiolu «izenačenje pozicij Italije in Jugoslavije na STO» s ti Angležem in Amerikancem, Jugoslavija ne more pristati, ! ki bi zaščitili italijanske divi-oa naj bi služilo kot sredstvo ! zije. za jugoslovanski negativni od-1 Vsekakor bi bila taka reši-1 perspektiv: govor, ki naj bi bil nato po- j lev, t. j. razdelitev STO na pod- j Italija, vod za nadaljnjo potezo, ki bi ] lagi obstoječega stanja, težak poraz za Titovo politiko kričanja, zmerjanja in demago-škega zagotavljanja o «obrambi Trsta». Drugače ne more niti biti, saj je to posledica Titovskega hlapčevstva do An-glo-amerikancev. To dejstvo pa mora tudi zaskrbeti naše ljudi. Ta nevarnost obstaja, je zelo resna in. kot zgleda, je tudi bližnja. Mobilizirati je treba vse tržaške stle za očuvanje STO, za njegovo uresničitev in pred tem vsaj za imenovanje začasne civilne uprave Varnostnega sveta, ki naj to težko nevarnost odpravi. Vsekakor je jasno, da bi se v primeru, če bi se zahodniki, Tito in Fella odločili za tako rešitev, postavilo z vso resnostjo tudi vprašanje, naj se vpraša za mnenje naše prebivalstvo v obliki treh STO, Jugoslavia, S. NOVAK General Montgomery kontrolira titovske manevre Tito zagotavlja zahodnikom, da se jim ne bo izneveril Jugoslavijo bodo še tesneje vpregli v atlantski voz Jugoslovanski letalec Jakšič zbežal iz Zagreba v Italijo in«; ti om. Ve tudi, da Tito VAZNI UKREPI SOVJETSKE VLADE za dvig socialističnega kmetijstva Najavljeno znatno povečanje kmetijske proizvodnje v letu 1954. Bivanje korejske delegacije pod vodstvom Kim 11 Suna v Moskvi 3. septembra je Centralni komite KP SZ poslušal poročilo tov. Hruščjova o nalogah v kmetijstvu. Tov. Hruščjov je poudaril, da ima Sovjetska zveza najr večje in najbolj mehanizirano kmetijstvo na svetu in da je sovjetsko kmetijstvo dokazalo svojo superiornost nad kapitalističnim'. Res je, pogodba, ki urejuje Z razvojem dežele se mora raz-pogoje STO je pogodba, na \ Vijati tudi kmetijstvo. Po vojni je bila kmetijska proizvodnja po- katero italijanski narod ne more lepo gledati. Ta pogodba je bila trda posledica fašistične vojne in sledečih izvršenih napak. Toda mi se moramo zavedati situacije kakršna je. Ce bomo tako storili, se bomo z lahkoto prepričali, da, če bi bila uveljavljena mirovna pogodba, ne bi bilo jugoslovan- polnoma obnovljena in znatno povečana. Toda ne zadovoljuje še popolnoma naraščajočih zahtev prebivalstva in živilske ter lahke industrije. Kmetijska proizvodnja ne ustreza še popolnoma tehničnim sredstvom, s katerimi 0, a$l j »r. 0<>\, Gorski dnevnik» in «Cor-Trieste>> 0(1 1B- m- sta |a' 6»itla na ze!o v‘d!lem mestu / ij e|< iz 18. številke milanske J t? #Le ore», ki se v obliki in-jrld s tovarišem Vidalijem a i, 1 - A si" tjava lov. Vidalija % g' fi governo attuale purtrop-i,”/1 è riuscito a darci una i Azione della situazione. \°sliamo che Trieste subisca , realismo inglese e nemme-ìi. e^o dittatoriale di Tito. In ■io Cimento noi comunisti ci ' tu ° S0Pratutto italiani». |ijg) ezt v objavo tega «inter-ti reviji «Le Ore» je tov. V t. m. poslal odgovor- 'S^edniku omenjene revije u Cappelliju naslednje pi- smo, ki je bilo istočasno poslano u vednost listom «Unità», «Delu», «Corriere di Trieste» in «Primorskemu dnevniku»: Gospod ravnatelj! V številki 18 revije, ki jo vodite, so bili objavljeni intervjuvi vašega uredništva s štirimi tržaškimi osebnostmi. Na moje veliko začudenje in ogorčenje sem opazil, da sem med njimi tudi jaz, ki nisem nikoli dal intervjuvov nobenemu od vaših urednikov. Zato vam izražam svoj oster protest zaradi ziorade vaše revije, ki je objavila sramotno ponaredbo. Zahtevam od vas, da po zakonskih predpisih objavite preklic ter si v nasprotnem primeru pridržujem pra- vico postopati po sodni poti. Pričakujem takojšnje potrdilo prejema tega mojega pisma ter neposredni popravek, objavljen v vašem tedniku na mestu in s črkami, s katerimi je bila objavljena ponaredba. VITTORIO VIDALI Mislimo, da je vsak komentar odveč. Na vsak način pa ne bi bilo slabo, da bi «Primorski» in Corriere» drugič bolj pazila, predno razbo-nata vesti,, ki se že na prvi pogled vsakemu pametnemu človeku zdijo zlonamerna in potvorjena. TEHERAN — Zvedelo ie je, da bo Mosadek v kratkem sojen in da mu sedanja vlada o-dreka pravico do branilca. razpolaga, in ne izkorišča v zadostni meri vseh svojih možnosti. Ena izmed glavnih pomanjkljivosti je kršitev principa materialnega interesa delovnega člove-ica do večanja celotne in lastne proizvodnje. Pomanjkljivosti so v živinoreji in v proizvodnji krompirja in zelenjave. Nezadostno se izkoriščajo mogočni stroji, ki jih država siavlja na razpolago kolhozom. Treba je strojno-traktorske postaje okrepiti s stalnim. kadrom. Zato bo država dela na razpolago kmetijstvu večje število specializiranih industrijskih delavcev. Prav tako bo kmetijstvo prejelo od 1954 do 1. maja 1957 najmanj 750.000 novih traktorjev. Po novih ukrepih se bo 1954 proizvodnja mesa povečala na 1.100.000 ten (1952: 3.000.000 toni, mleka na 14.300.000 (1952: 10 milijonov ton), na 4 milijarde 300 milijonov jajc (1952: 2.600.000.000) 230.000 ton volne (1952: 180.000) itd.. Kmetje bodo prejeli za obvezne oddaje mleka in masla dvojno ceno, za živino in perutnino petkrat višjo ceno, za krompir dva in pol krat več, za zelenjavo od 25 do 40 odst. več. V skladu z vsem programom za razvoj kmetijstva je vlada ZSSR ustanovila 6 novih ministrstev: za proizvodnjo živil (Zo-lov), za potrošno blago (Kosi-gin), trgovine (Mikojan), zunanje trgovine. (Habanov), sovho-zov (Benediktov), za dobave industriji (Kozlov). Na koncu seje CK je bil tov. Hruščjov imenovan za politične- ga sekretarja KP SZ. Prejšnji četrtek je prispela v ZSSR delegacija LR Koreje pod vodstvom Kini H Suna in Nam Ila. Med delegacijo in vlado ZSSR se vršijo pogajanja za poglobitev in okrepitev gospodarskih, kulturnih in političnih odnosov med obema deželama. Koreja je s sovjetske strani že dobila milijardo rubljev (250 milijonov dolarjev) kot pomoč za obnovo dežele. sovjetska vlada ponudila izraelski 75.000 ton petroleja Po zelo ugodnih pogojih. Proces proti špijonom v Varšavi VARŠAVA — V torek se je pred vojaškim sodiščem v Varšavi začel proces proti bivšemu škofu iz Kieic Kaczma-reku, duhovnikom Denilewic iitovsKa osrednja skupščina je določila datum novih volitev. Vršile se bodo 22. novembra t. 1. po novem vo.nnem zakonu, ki je odpravil dom narodov in uvedel korporacijski svet, t. j. svet proizvajalcev, ki sta ga imeia tudi Mussolini.eva Itaiija in Hitlerjeva Nemčija. Volitve predstavnikov v svet proizvajalcev niso neposredne marveč posredne preko vmesnih organov. S tem se je litovski režim hotel zagotoviti pied kakršnim koli iz-nenadenjem. V svojem nedeljskem govoru v Splitu se Tito ni dotaknil notranjih zadev. Politični opazovalci poudarjajo, da že nekaj časa titovski voditelji ne govorijo o stanju v notranjosti Jugoslavije, lito je predvsem govoril o Trstu in Italiji in več kot polovico svojega govora posvetil odnosom s socialističnim taborom. V tej zvezi je zagotovil Zahodu, da bo še nadalje vodil napram Vzhodu sovražno politiko, da izmenjava diplomatov ali sestava mešanih obmejnih komisij z ljudskimi demokracijami še ne pomeni normalizacije odnosov, še najmanj pa prijateljstva, da bo nadaljeval politiko napadalnosti skupno z Grčijo in lurčijo preko utrditve balkanske osi. Prav na tej liniji je prišla iz Beograda vest, da se bodo v novembru zopet sestali vojaški predstavniki balkanske zveze. Ameriški list «N. Y. Times» pravi, da se je titovska vojaška delegacija v svojih razgovorih v Washingtonu zmenila glede utrditve balkanske osi na podlagi sklenitve konkretnih vojaških obvez. List ugotavlja, da je Jugoslavija do pred kratkim izjavljala, da ne bo podpisala paktov, ki bi jo vezaii na Atlantsko zvezo, sedaj pa je pripravljena podpisati konkretno balkan. Montgomeryja, ki prisostvuje manevrom titovske vojske, kateri so se začeli v četrtek. Neuradno je prišel v Jugoslavijo kot nadzornik Atlantske zveze. V nedeljo je iz Zagreba ušel v Italijo z letalom ameriškega tipa «Thunderbolt F. 47» jugoslovanski letalec Nikola Jakšič. Reorganizacija vlade v ČSR PRAGA — Tov. Antonin No-votny je bil izvoljen za političnega sekretarja Češkoslovaške KP. Istočasno je bila za omogočitev tesnejšega sodelovanja med različnimi organi C a.-Vije izvršena širokopotezna reorganizacija vlade. 14 ministrstev je bilo združenih v 7, dočim sta bili ustanovljeni dve novi. Število podpredsednikov vlade je bilo znižano od 10 na 4. ITI E MOSKVA — „Tass“ poroča, daje Sovjetska zveza te dni preizkusila več novih tipov atomske bombe. Rehabilitirali so Jodla MONAKOVO — Bavarske sodne oblasti so sklenile, da nacistični maršal Jodl, ki je bil obešen v Nuernbergu, «ne spada med velike krivce, niti med odgovorne». Na ta način je prišlo prvič po vojni do očitne rehabilitacije nemških zločincev, ki šobili priznani kot odgovorni za sprožitev vojne. Kdaj bodo rehabilitirali Hitlerja? OD TEDNA Med sovjetsko in turško vlado je prišlo do sporazuma, da bo ga delovanja v korist Vatika-sovjetska armenska republika do- na in ZDA. O rezultatih pro-bavljala turški pokrajini Aras . cesa bomo prihodnjič obširneje vodo za manakanje. Istočasno je | poročali. zu, Bebroskiiu, Widlaku ter nuni Niklewski, ki so obtoženi j vojaško zavezništvo in ta-zaradi špijonaže in prevratne- j ko dejansko pristopiti v Atlantski pakt. Poudarek temu dejstvu je dal obisk namestnika poveljnika atlantskih sil maršala PETEK, 11. septembra: Vsi trije it al i Janški sindikati so si enotni v zahtevi po .povišku delovnih plač; pričakuje se, da se bodo za uresničenje te zahteve začele velike delovne akcije — Kim 11 Sun in Nam II, ki sta prispela s korejsko delegacijo v Moskvo, sta imela daljši razgovor z Molotovom — Vedno večje število korejskih in kitajskih ujetnikov, o kace.ih so Amerikanci trdili, da se nočejo vrniti v domovino, se izjavlja za povratek in da so Amerikanci, Rijevci in Kuomin-danovci vrš.Ii nad njimi nečuven pritisk in teror — Na mesto gen. Clarka, dosedanjega poveljnika ameriških sil na Daljnem vzhodu je Eisenhovver imenoval gen. Hulla — Nacistični vojni zločinec von Papen je izjavil, da se strinja s politiko Adenauerja in da je treba doseči meje iz leta 1937 SOBOTA, 12. septembra: Na Dunaju se je sestal Svetovni izvršni odbor miru, k,i je izdal proglas, v katerem poudarja zadovoljstvo za dosego premirja v Koreji, in poziva človeštvo, naj prepreči obnovo vojne v Koreji, naj zagotovi konec vojne v Indo- Že nekaj časa se v listu «Giornale di Trieste» pojavljajo uvodniki, ki nosijo podpis «a.» Ce nam ne bi ta črka razodevala, kdo jih pis’e, bi lahko te po njihovi vsebini prišli do zaključka, da so izšli izpod peresa znanega bivšega ravnatelja «Piccola», o-sebnega prijatelja Mussolinija, oboževalca «imperialne Italije», fašističnih pohodov na Abesinijo, Španijo, Albanijo, Francijo, Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo in Grčijo, žolčnega komentatorja rasističnega radia, sovražnika Zidov in Anglo-saksoncev itd. itd., t. j. Rina Alessija. Je prav umestno reči, da gre tu za pobeljene grobove in za junake katakomb, kamor so se po zlomu fašizma urno zatekli. A če bi šlo samo zato, se za razne Rl-note Alessije ne bi kdovekaj zmenil. Gre pa predvsem zato, da se vzporedno z njimi pomika fašistični smrad in da se z vso nesramnostjo ’ javno pojavlja tista fašistična, miselnost, ki ne morje predstavljati drugega kot provokacijo proti demokratičnemu gibanju, proti vsaki antifaši- Pobeljeni grobovi stični stranki, prav posebno pa proti nam Slovencem. Iz katakomb vstal «a.» je že zopet začel v «Giornale di Trieste» objavljati svoje blodnje o «oklepnih divizijah», «o prvenstvenosti protikomunistične borbe», «o barbarskih hordah» itd. Kdor je bral njegove članke za časa rajnkega Mussolinija, ne more prezreti dejstva, da so do pičice enaki sedanjim. Ni slučajno torej, da je «Giornale di Trieste» v tem duhu povzel po rimskem pr o fašističnem listu «Tempo» serijo ogabnih člankov o italijanski okupaciji v Jugoslaviji, v katerih se skušajo prepričati zaslepljenci, da je Mussolini šel tja «ponesti kulturo», da so Jugoslovani to «kulturo» «nevljudno» odklonili in da so zato fašisti morali «postopati po mednarodnem pravu» s klanjem, Je pač na liniji podžiganja narodnostne mržnje, nacionalizma, sovraštva med Slovenci in Italijani, je na liniji italijanskih in beograjskih fašistov, za katere predstavljata sporazum in prijateljstvo med narodi težko oviro požiganjem vasi, deportacijami, njmovim imperialističnim načr-interniranjem itd. Poleg tega se v teh člankih pravi, da so vsega klanja krivi Jugoslovani sami, četniki, ustaši itd. pozablja pa se povedati, da so prav fašisti organizirali in oboroževali ustaše, belogardiste in četnike. Te še premalo tepene ljudi je morda preveč naivno vprašati, kaj so šli delat v Jugoslavijo skupno s svojimi nemškimi soro-kovnjači, kdo jih je klical v Albanijo, Španijo, Abesinijo, Sovjetsko zvezo, Grčijo itd. Bilo bi morda celo prenaivno jih vprašati, kako si upajo na dan . z besedo, ko so terali v pogubo svoj lastni narod in svojo domovino, katere čast so rešili tisti, ki so jih oni imenovali «banditi». Na vsak način je danes početje teh pobeljenih grobov ne samo nesramno, marveč tudi izzivalno. tom Naše ljudstvo, t. j. slovensko ljudstvo ve in se zaveda, kot se je zavedalo tudi za časa NOB, da razni Alessiji nimajo nobenega opravka z italijanskim ljudstvom, ki vsakodnevno dokazuje, da se zna uspešno in veličastno boriti proti nacionalizmu in obnovi fašizma. Titovski poskusi pa, da bi izrabili provokacije starih in novih fašistov proti Jugoslovanom in Slovencem za podžiganje mržnje proti italijanskemu narodu kot takemu, pa je še bolj zločinsko, ker predstavlja orožje v rokah fašističnih izmečkov. Naše ljudstvo ni tako naivno, da bi šlo na limanice niti Alessijem, niti ne Kraigherjem ali Stokom. Naše ljudstvo ve, da je le borba proti slovenskemu in italijanskemu naciohalizmu pravilni način za rešitev naših vprašanj. kini, naj prepreči ostvaritev vojnega žarišča v Nemčiji, naj st zavzame za sprejem Kitajske v OZN, za dosego razorožitve in za obnovitev mednarodnih trgovskih stikov. NEDELJA. 13. septembra: Ministrski predsednik Kitajske Cu En Lai je brzojavil tajniš.vu OZN da predlaga za politično konferenco o Koreji: 1. konference bi se morali udeležiti poleg vojskujočih tudi ZSSR, Indija. Indonezija, Pakisian in Burma; 2. konferenca bi morala predpostavljati enakopravnost vseh udeležencev; 3. Kitajska in Severna Koreja bi morali biti povabljeni na 3. skupščino OZN. da se udeležita diskusije o novih udeležencih na konferenci; 4. takoj po določitvi udeležencev bi se morala določiti kraj in datum konference. PONEDELJEK, 14. septembra: Zunanji minister ZSSR Molotov je priredil sprejem na čast korejske delegacije, ki se mudi v Moskvi — Tri iranske stranke so podpisale manifest, v katerem proglašajo vlado Zahedija za ilegalno in pozivajo iransko ljudstvo v borbo proti njej — V zah. Nemčiji se socialdemokratski člani izrekajo za enotnost vseh delovnih ljudi v borbi proti Adenauerju — Policija Chicaga je odkrila veliko družbo, ki je bogatim klientom dajala v najem.... čicaške lepotice; družba je na leto zaslužila preko 700 milijonov lir. TOREK, 15. septembra: V Italiji je stavkalo 600.000 tekstilnih delavcev, ki zahtevajo povišanje plač in ukinitev vseh protidemokratičnih ukrepov po tovarnah — SREDA. 16. septembra: Vatikan je odredil, da duhovniki ne smejo več v tovarne delat, kot se je dogajalo v Franciji, ker se jih je več v kontaktu z delavci spreobrnilo — Nekateri zahodni listi pišejo, da se je M-osadekov zunanji minister Fatemi rešil in da se sedaj najbrže nahaja v Ira-lt8, sko prebivalstvo v brezPh kolonialno rajo, ki na) nasrkala vzdušja koznA zma in korupcije ter V 0 1 nem trenutku oblekla v6’ ■Ì uniformo katerega koli (1i Sul kolonizatorskih okup3*^ ^*1 Zaradi tega naše ljuds* J rflv, ločno zavrača to . , grobo kršitev prevzetih 'L pisanih mednarodnih °by ne smejo V J pre stva sti. Titovci na mnenje našega r- ,t na podeželju, ki drugi strani dobro zaVe f bi internacionalizacij3 pomenila istočasno pade J ga ostalega dela cone režim udbovskega tero" de in siromaštva. Sv ter me me nit Sv pri in oni rit Vis ne, 2 POI Ske čer sto gor 3 sus ške skl rež zur Va ost bo sto sta: nji boe ljai stai tut; žim Vi 4 ne no bril C tem V tdri Vite Bon a dole Ho člov b; HOsl Urža iaja i»1 U* °set ia e todr «va °StlC SVot go v e sest; *avi Hbat »iu Civ H Hrža vZet, vice Sodi; $kih , va Bovi ’l 4s! «Oi e ?QSt; i2§Ul 2. fedii p°‘« 'm h iu ere *žBol 6a ' n»r da V iz#1' J s‘ p A il»'. n«1; ČLEN 1. Področje Svobodnega ozemlja Področje Svobodnega tržaškega ozemlja bo omejeno kot Je opisano v čl. 4. in 22., ob-blejna črta pa začrtana v skladu s čl. 5. te pogodbe. ČLEN 2. Celovitost in neodvisnost O-temlja Varnostni svet Organizacije Združenih narodov, jamči celovitost in neodvisnost STO, To Romeni, da ima Varnostni svet dolžnost: a) da zajamči spoštovanje določil Stalnega statuta, posebno pa kar se tiče osnovnih človečanskih pravic; b) da vzdržuje red in varnost na Svobodnem ozemlju. ČLEN 3. Demilitarizacija in nevtral- nost. 1. STO bo demilitarizirano in Proglašeno za nevtralno. 2. Na STO se ne bo smela nahajati nobena vojaška sila, razen po nalogu Varnostnega Sveta. 3. v mejah STO bodo prepovedane vse polvojaške formacije, vaje in aktivnosti. 4. Vlada STO ne bo sklepala nobenih vojaških sporazumov ali konvencij z nobeno državo, niti se ne bo za to podajala. ČLEN 4. Človečanske pravice in osnovne svoboščine Ustava STO bo jamčila vsem °šebam v območju Svobodnega ozemlja, brez ozira na navadnost,spol, jezik ali vero, u-^vanje človečanskih pravic in dšnovnih svoboščin, posebno svobodo veroizpovedi, jezika, Hovora in pisanja, poučevanja, Ostajanja in združevanja, ur-žavijanom STO bo zajamčena enakopravnost pri sprejema-"iu v javne službe. ČLEN 5. Civilne in politične pravice Nobeni osebi, ki je pridobila državljanstvo STO ne bodo od-vZete civilne in politične pralce razen na podlagi odloka 8°dišča zaradi kršenja kazen-s*rih zakonov STO. ČLEN 6 Državljanstvo 1. Italijanski državljani, ki imeli 10. junija 1940 stalno “‘Vališče v mejah STO ter nji-d°vi otroci rojeni po omenje-datumu, bodo postali dr-'Uvljani po poreklu STO in uži popolne civilne in politi-pravice. S tem, da bodo Postali državljani STO, bodo .zgubili svoje italijansko dr-avljanstvo. 2. Vendar bo vlada STO odbila, da bodo osebe, na ka-■ere se nanaša točka L, ki so ‘ZBolniie 18 leto starosti ali Uročene osebe brez ozira na-p ali so dosegle omenjeno j arost, in katerih občevalni P.zik je italijanski, imele pra-,‘uo optirati za italijansko jVžavljanstvo v teku šest me-,6cev od uveljavitve ustave pogoji, ki jih bo določala 8t&va. Za vsako osebo, ki bo j® ta način optirala, se bo ^latralo, da je ponovno pri-s°bila italijansko državljan-g v°- Opcija moža ne velja za (PPo. Toda opcija očeta ali P^ere, če oče ni več živ, j Pučuje avtomatično vse ne-°točene otroke izpod 18 let Prosti. gl • Svobodno ozemlje bo moti zahtevati od oseb, ki so se Se°ristile s pravico opcije, da - Preselijo v Italijo v teku leta od dne, ko je bila Pvica opcije priznana. (VI. PRILOGA) 4. Pogoje za priznavanje državljanstva osebam, ki nimajo kvalifikacij za državljanstvo po poreklu, bo določila ustavodajna skupščina STO; ti pogoji bodo vneseni v ustavo. Vendar bodo morali ti pogoji prepovedati priznanje državljanstva' osebam, ki so pripadale bivši italijanski fašistični policiji (OVRA) m niso bile rehabilitirane s strani pristojnih oblasti, med katere spadajo tudi zavezniške vojaške oblasti, ki so imele nalogo upravljati dotično področje. ČLEN 7. Uradni jeziki Uradna jezika Svobodnega tržaškega ozemlja bosta itati-.anski in slovenski. Ustava bo določila okoliščine, v katerih se bo mogel hr-vatski jezik rabiti kot uradni jezik. • ČLEN 8. Zastava in grb Svobodno tržaško ozemlje bo imelo svojo zastavo in svoj grb. Zastava bo tradicionalna zastava mesta Trsta, a grb njegov zgodovinski grb. ČLEN 9. Organi oblasti Oblast na STO bodo izvrševali guverner, vladni svet, judska skupščina, izvoljena od prebivalstva STO' in sodišča. Svojo zadevno oblast bodo izvrševali v skladu z določili tega statuta in ustave STO. ČLEN 10. Ustava 1. Ustava Svobodnega ozem-fja bo sestavljena v skladu z demokratičnimi načeli in odobrena s strani Ustavodajne skupščine z dvetretjinsko velino glasov. Ustava mora biti v skladu z določili tega statuta in ne sme stopiti v veljavo pred uveljavitvijo tega statuta. 2. Ce je po mišljenju guvernerja katera koli odredba ustave, predložene s strani ustavodajne skupščine, ali katera koli sprememba in dopolnilo u-stave, ki se naknadno izglasuje, v nasprotju s statutom, lahko guverner prepreči njeno uveljavitev s tem, da zadevo predmži Varnostnemu svetu, ako se skupščina ne strinja z njegovim stališčem in ne vzame v poštev njegovih priporočil. ČLEN 11. Imenovanje guvernerja 1. Guvernerja bo imenoval Varnostni svet po posvetovanju z jugoslovansko in italijansko vlado. Guverner ne sme biti državljan ne Jugoslavije, ne Italije in niti ne STO. Imenovan bo za pet let in njegov mandat se lahko obnovi. Njegovi .prejemki in posebni dodatki bodo šli v breme Združenih narodov. 2. Guverner lahko pooblasti osebo, ki ga bo zastopala v primeru njegove začasne odsotnosti ali če mu začasno ne bi bilo mogoče izvrševati svo-le funkcije. 3. Ce Varnostni svet smatra, da guverner ni izvrševal dolžnosti svoje službe, ga lahko suspendira in s primernimi jamstvi zaradi preiskave in njegovega zaslišanja odstavi. V primeru suspendiranja, odstavitve, nesposobnosti ali smrti guvernerja, more Varnostni svet odrediti ali postaviti drugo osebo, ki bo začasno vršila dolžnosti guvernerja, dokler ne bo guverner ponovno v stanju vršiti svoje službe ali dokler se ne imenuje novi guverner. ČLEN 12. Zakonodajna oblast Zakonodajno oblast bo vršila Ljudska .skupščina sestavljena iz ene zbornice in izvoljena na podlagi sorazmernega predstavništva državljanov, s strani državljanov obeh spolov STO. Volitve v skupščino se bodo vršile na podlagi splošnih, enakopravnih, neposrednih in tajnih volitev. ČLEN 13. Vladni svet 1. Izvzemši odgovornosti, ki jih ima guverner na podlagi tega statuta, bo vso izvršno oblast na STO imel vladni svet, imenovan od Ljudske skupščine in njej odgovoren. 2. Guverner bo imel pravico prisostvovati zasedanjem vladnega sveta. On more izraziti svoje mišljenje o vseh vprašanjih, ki se tičejo njegovih odgovornosti. 3. Ko bo vladni svet razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo pristojnosti ravnatelja javne varnosti in ravnatelja proste 'uke, bosta slednja pozvana, da prisostvujeta zasedanjem in izneseta svoje stališče. ČLEN 14. Vršenje sodne oblasti Sodno oblast na STO vršijo sodišča, ustanovljena v skla-lu z ustavo in zakoni Svobodnega ozemlja. ČLEN 15. Svoboda in neodvisnost sodne oblasti Ustava STO bo jamčila popolno svobodo in neodvisnost ;odne oblasti ter predvidevala ustanovitev prizivne instance. ČLEN 16. Imenovanje pravosodnih organov 1. Guverner bo imenoval pravosodne organe, katere bo izbiral med kandidati, ki jih predlaga vladni svet ali med drugimi osebami, po posvetovanju z vladnim svetom, razen če ustava ne predvideva drugi način imenovanja sodnih funkcij; z rezervo garancij, ki bodo dane z ustavo, bo guverner mogel odstavljati pravosodne organe zaradi obnašanja, ki ni v skladu z njihovim položajem. 2. Ljudska skupščina bo mogla z dvetretjinsko večino glasov pozvati guvernerja, da povede preiskavo ob kakršni koli obtožbi proti članu sodišča. Ce se izkaže, da je ta obtožba utemeljena, bo mogla imeti za posledico suspendiranje ali odstavitev obtoženega člana. ČLEN 17. Odgovornost guvernerja pred Varnostnim svetom 1. Guverner, kot predstavnik Varnostnega sveta, bo imel dolžnost kontrolirati uvajanje tega statuta, posebno kar se tiče zaščite osnovnih človečanskih pravic, ter ukreniti vse potrebno, da vlada Svobodnega ozemlja ohrani red in varnost v skladu s tem statutom, z ustavo in zakoni STO. 2. Guverner bo moral pošiljati Varnostnemu svetu letna poročila o uvajanju statuta in vršenju svojih funkcij. ČLEN 18. Pravice skupščine Ljudska skupščina bo imela pravico proučevati in razpravljati o vseh vprašanjih, ki se tičejo interesov STO. ČLEN 19. Postopek zakonodaje 1. Zakonodajna iniciativa pripada članom ljudske skupščine in vladnem svetu, a guvernerju pri vprašanjih, ki po njegovem mišljenju spadajo v pri .tojnost Varnostnega sveta po določilih člena 2. tega statuta. 2. Noben zakon ne bo mogel stopiti v veljavo, dokler ne bo razglašen. Razglašenje zakonov se bo vršilo po določilih ustave STO. 3. Pred razglašenjem bo vsak zakon, ki ga odobri skupščina predložen guvernerju. 4. Ce guverner smatra, da je ta zakon v nasprotju s tem statutom ga bo mogel v roku 10 dni po predložitvi vrniti skupščini s svojimi opombami in priporočili. Ce guverner ne vrne zakona po 10 dneh, ali če obvesti skupščino, da nima nobene opombe ali priporočila v zvezi s tem zakonom, bo zakon nemudoma uveljavljen. 5. Ce skupščina noče umakniti zakona, ki ji ga je vrnil guverner, ali ga spremeniti ali izpopolniti po njegovih opombah ali priporočilih, bo guverner, — razen če je pripravljen umakniti svoje opombe in priporočila, v katerem primeru bo zakon takoj uveljavljen — nemudoma predložil to vprašanje Varnostnemu svetu. Ravno tako bo guverner brez odlaganja dostavil Varnostnemu svetu vsa obvestila, ki jih je skupščina želela dati Varnostnemu svetu po tem vprašanju. 6. Zakon, ki bo predložen Varnostnemu svetu po določilih predhodne točke, bo uveljavljen samo po nalogu Varnostnega sveta. ČLEN 20. ozemlja vodijo v skladu z d * ločili statuta, ustave in zakonov STO. V to svrho bo imel guverner pravico preprečiti stopanje v veljavo pogodb in sporazumov, ki se nanašajo na zunanje zadeve a so po njegovem mišljenju v nasprotju s statutom, ustavo in zakoni STO. 2. Pogodbe, sporazume kakor tudi exequature in poverilna pisma konzulov bosta podpisovala skupno guverner in predstavnik vladnega sveta. 3. Svobodno ozemlje more biti ali postati pogodbenik pri mednarodnih konvencijah, ali postati član mednarodnih organizacij pod pogojem, da je cilj teh konvencij ali organizacij reševanje gospodarskih, tehničnih, kulturnih, socialnih jli zdravstvenih vprašanj. 4. Vsaka gospodarska zveza ali združevanje izključnega značaja s katero koli državo je v nasprotju s statutom STO. 5. Svobodno tržaško ozemlje bo priznalo polnopravnost mirovne pogodbe z Italijo in bo izpolnilo določila pogodbe, ki se nanašajo nanj. Svobodno o-zèmlje bo istotako priznalo polnopravnost vseh ostalih sporazumov ali konvencij, ki so jih sklenile zavezniške in združene sile ali jih bodo sklenile v cilju vzpostavitve miru. ČLEN 25. Neodvisnost guvernerja in njegovega osebja Pri izvrševanju svojih dolž- nosti ne bosta guverner in njegovo osebje zahtevala niti ne sprejemala ukazov nobene vlade ali oblasti razen Varnostnega sveta. Oni se bodo vzdržali katerega koli dejanja, ki bi bilo v nasprotju z njihovim položajem mednarodnih uradnikov odgovornih edino Varnostnemu svetu, ČLEN 26. Imenovanje in odpuščanje upravnih uradnikov 1. Imenovanje javnih uslužbencev na STO se bo vršilo izključno na podlagi sposobnosti, izvedenosti in neoporečnosti kandidatov. 2. Upravni uradniki ne bodo odpuščeni razen zaradi nesposobnosti ali nedostojnega vedenja in ti odpusti se bodo vršili samo s primernimi garancijami v pogledu preiskave in dajanja možnosti zainteresiranim, da se branijo. Ta jamstva se bodo določila z zakonom. ČLEN 27. Ravnatelj javne varnosti 1. Vladni svet bo predlagal guvernerju seznam kandidatov za službo ravnatelja javne varnosti. Guverner bo imenoval ravnatelja, ki ga bo izbral med predloženimi kandidati ah med drugimi osebami po posvetovanju z vladnim sv.etom. On lahko tudi odpusti ravnatelja javne varnosti po predhodnem posvetovanju z vladnim svetom. 2. Ravnatelj javne varnosti ne more biti državljan Jugoslavije ali Italije. 3. Po pravilih bo ravnatelj javne varnosti odvisen neposredno od vladnega sveta, od katerega bo prejemal navodila v vprašanjih njegove pristojnosti. 4. Guverner bo: a) prejemal redna poročila od ravnatelja javne varnosti in se z njim posvetoval pri kakršnem koli vprašanju, ki spada v pristojnost slednjega, b) prejemal obvestila od vladnega sveta o navodilih, ki jih svet daje ravnatelju javne varnosti in bo mogel o njih izraziti svoje mišljenje. ČLEN 28. Policijske sile 1. Zaradi vzdrževanja javnega reda in varnosti v skladu s statutom, ustavo in zakoni STO, bo vlada Svobodnega ozemlja imela pravico vzdrževati policijske sile in varnostno službo. 2. Osebje policijskih sil in varnostne službe bo imenoval ravnatelj javne varnosti, ki ga bo tudi odpuščal. ČLEN 29. Samouprava Ustava STO bo predvidevala ustanovitev samoupravnih organov na podlagi sorazmernega predstavništva in po demokratičnih naée'ih. s čimer se razume tudi splošna, enakopravna, neposredna in tajna volilna pravica. ČLEN 30. Denarni sistem Svobodno tržaško ozemlje bo imelo svoj lastni denarni sistem. ČLEN 31. železnice Svobodno ozemlje bo moglo skleniti sporazum z Jugoslavijo in Italijo za racionalno in ekonomično izkoriščanje svojih železnic, ne da bi to škodovalo njegovim lastninskim pravicam nad že’eznicami v območju njegovih meja in njegovi kontroli nad upravo železnic. Ti sporazumi bodo določali odgovornosti za železniško službo v smeri Jugoslavije odnosno Italije kakor tudi za službo glavne postaje Trsta in dela železniške proge, ki je skupen obema linijama. V poslednjem primeru se bo moglo poslovanje poveriti po.-ebni komisiji, sestavljeni iz predstavnikov STO. Jugoslavije in Italije pod predsedstvom predstavnika STO. ČLEN 32. Trgovsko letalstvo 1. Trgovska letala, registri- rana na ozemlju katerega koli od Združenih narodov, ki nudijo na svojem ozemlju iste pravice na STO registriranim trgovskim letalom, bodo uživala iste pravice, ki jih uživa trgovsko letalstvo v mednarodnem prometu vključno s pravico pristanka zaradi preskrbe z gorivom in popravil, pravico preleta nad STO brez pristanka ter pravico uporabljati za zračni promet letališča, ki jih bodo določile, merodajne oblasti STO. 2. Te pravice ne bodo pcd-vržene drugim omejitvam razen onih, ki jih, na podlagi nediskriminacije, določajo veljavni zakoni in odredbe STO in zainteresiranih držav ali ki izhajajo iz posebnega značaja STO kot nevtralnega in demilitariziranega področja. ČLEN 33. Registracija ladij 1. STO se daje pravica otva-rjanja registrov za vpisovanje ladij, ki pripadajo vladi STO, ali fizičnim osebam stalno bivajočim na STO ali pa organizacijam s stalnim sedežem na STO. 2. Na prošnjo Češkoslovaške ali Svice bo Svobodno ozemlje otvorilo posebne ladijske registre za češkoslovaške in švicarske ladje. Po sklenitvi mirovne pogodbe z Madžarsko odnosno pogodbe o vzpostavitvi avstrijske neodvisnosti bo STO pod istimi pogoji otvorilo posebne ladijske registre za madžarske in avstrijske ladje. Ladje, vpisane v teh registrih, bodo plule pod zastavo svojih zadevnih držav. 3. Pri uresničevanju gornjih določil, s pogojem spoštovanja predpisov mednarodne konvencije, ki bi bila sklenjena v tem pogledu z udeležbo vlade STO, bo slednja mogla postaviti takšne pogoje za registriranje, ohranjanje v registrih ali brisanje iz njih, ki bodo mogli preprečiti vsako zlorabo, katero bi omogočale te ugodnosti. Posebno kar se tiče ladij, vpisanih po določilih točke 1., bo registracija o-mejena na ladje, upravljane na STO in ki redno služijo potrebam in interesom STO. Kar se tiče ladij, registriranih v skladu s točko 2. bo vpis omejen na ladje, katerih izhodiščna luka je Trst in ki redno in stalno služijo potrebam svojih držav s posredovanjem tržaške luke. ČLEN 34. Prosta luka Na STO se bo ustanovila prosta luka, ki bo upravljana po določilih mednarodne listine, ki jo je sestavil Svet zunanjih ministrov in potrdil Varnostni svet. Besedilo listine je priloženo tej pogodbi (priloga Vlil). Vlada STO bo izdelala vse potrebne zakone in pod-vzeia vse potrebne mere za uresničenje določil omenjene listine. ČLEN 35. Svoboda tranzita Blagu, ki se bo prevažalo po železnici med tržaško luko in državami, ki se je poslužujejo, bo zajamčena svoboda tranzita skladno z običajnimi mednarodnimi konvencijami s strani STO in držav, skozi katere se blago prevaža, brez kakršne koli diskriminacije in brez carine ali kakršnih koli dajatev razen onih, ki se plačujejo za izkazane usluge. ČLEN 36. Tolmačenje statuta Razen v primerih, za katere je izrecno predviden drugi postopek v enem izmed členov tega statuta, bo vsak spor, ki bi nastal zaradi tolmačenja ali načina uvedbe tega statuta — če se stranke ne bi sporazumele o kakšnem drugem načinu ureditve — predložen na zahtevo ene ali druge stranke komisiji, seavaljeni iz enega predstavnika vsake stranke in tretjega člana, ki ga obe sporazumno izbereta med državljani neke tretje države. Ce se stranki v roku enega meseca ne bi sporazumeli o izbiri tretjega člana, se bo morala ena ali druga obrniti na glavnega tajnika Združenih narodov, ki bo izvršil imenovanje. Sklep večine članov komisije bo predstavljal sklep komisije, ki bo smatran za dokončnega in obveznega za vse stranke. ČLEN 37. Spremembe in dopolnila statuta Ta statut predstavlja Stalni statut Svobodnega tržaškega ozemlja s pridržkom kakršne koli spremembe ali dopolnila, ki bi jih Varnostni svet naknadno določil. Ljudska skupščina bo mogla na podlagi dvotretjinske večine danih glasov pošiljati Varnostnemu svetu vloge za spremembo ali izpopolnitev statuta. ČLEN 38. Stopanje v veljavo statuta Pričujoči statut bo stopil v veljavo na dan, ki ga bo določil Varnostni svet Združenih narodov. Listina o začasnem režimu Tržaškega ozemlia Pravice guvernerja pri administrativnih ukrepih 1. Guverner lahko zahteva od vladnega sveta, da ustavi izvedbo administrativnih ukrepov, ki so po njegovem mišljenju v nasprotju z njegovimi lastnimi odgovornostmi, kot so določene v tem statutu k kontrola uvajanja statuta; vzdrževanje javnega reda in varnosti; spoštovanje človečanskih pravic). Ce se vladni svet temu protivi, more guverner u-staviti uvedbo teh aministra-tivnih ukrepov in guverner ali vladni svet moreta vprašanje predložiti Varnostnemu svetu v rešitev. 2. Ko gre za njegove odgovornosti, določene v statutu, more guverner predložiti vladnemu sveu kakršne koli administrativne ukrepe. Cs vladni svet ne sprejme teh predlogov, more guverner, orez škode za določila čl. 22 tega statuta, predložiti stvar Varnostnemu svetu v rešitev. ČLEN 21. Proračun 1. Vladni svet bo imel nalogo sestaviti načrt proračuna STO, ki bo vseboval predvidene prejemke in izdatke ter ga predložiti ljudski skupščini. 2. Ce skupščina ne odobri proračuna pred začetkom nove proračunske dobe, se bodo uveljavljale odredbe proračuna predhodne dobe, dokler ne bo odobren novi proračun. C L,EN 22. Izredna pooblastila guvernerja 1. Da bi mogel vršiti svoje dolžnosti do Varnostnega sveta skladno s tem statutom, je guverner pooblaščen, da v primerih, ki so po njegovem mišljenju neodložni in v katerih je ogrožena neodvisnost ali teritorialna integriteta Svobodnega ozemlja, javni red in spoštovanje človečanskih pravic, neposredno odredi in zahteva izršitev primernih ukrepov ter o tem brez odlaganja pošlje poročilo Varnostnemu svetu. Ce smatra za potrebno, prevzame lahko v takih primerih guverner sam vodstvo varnostne službe. 2. Ljudska skupščina more poslati Varnostnemu svetu vlogo v zvezi z vsakim dejanjem guvernerja pri izvrševanju posebnih pooblastil, predvidenih v točki 1. tega člena. ČLEN 23. Pravica pomilostitve in znižanja kazni Guverner ima pravico pomilostitve in znižanja kazni in to pravico mora vršiti v skladu s tozadevnimi določbami listava. ČLEN 24. Zunanji odnosi 1. Guverner bo skrbel, da se zunanji odnosi Svobodnega Določila te listine se bodo uporabljala pri upravljanju STO, dokler ne stopi v veljavo stalni statut STO. ČLEN 1. Guverner bo nastopil službo na STO prej kot bo mogoče, potem ko stopi v veljavo mirovna pogodba. Dokler guverner ne prevzame oblasti, bo STO ostalo pod upravo zave zniških vojaških poveljstev z njihovimi zadevnimi conami. ČLEN 2. Cim nastopi službo na STO. bo mogel guverner sestaviti začasni vladni svet iz oseb s stalnim bivališčem na STO in po predhodnem posvetovanju z vladama Jugoslavije in Italije. Guverner bo imel pravico vršiti spremembe v sestavu začasnega vladnega sveta kadar koli se mu bo to zdelo potrebno. Guverner in začasni vladni svet bosta vršila svoje funkcije na način, iznesen v določilih stalnega statuta v kolikor se morejo ta določila u-veljaviti in v kolikor niso nadomeščena s to listino. Ravno tako se bodo vsa ostala določila stalnega statuta uveljavljala v dobi trajanja začasnega režima v kolikor se morejo ta določila uveljaviti in v kolikor niso nadomeščena s to listino. Guvernerja bodo morale v njegovem poslovanju voditi predvsem potrebe in skrb za blaginjo prebivalstva. ČLEN 3. Sedež vlade bo v Trstu. Guverner bo pošiljal svoja poročila neposredno predsedniku Varnostnega sveta in bo po isti poti dostavljal Varnostnemu svetu obvestila o upravi STO. ČLEN 4. Prva dolžnost guvernerja bo zagotovitev javnega reda in varnosti. Zato bo začasno imenoval ravnatelja javne varnosti, ki bo reorganiziral in vodil policijo in varnostno službo. ČLEN 5. a) Od dneva stopanja v veljavo mirovne pogodbe ne bo smelo število vojaških sil nastanjenih na STO presegati 5.000 vojakov Združenega kraljestva, 5.000 vojakov Združenih držav Amerike in 5.000 vojakov Jugoslavije. b) Te čete bodo stavljene na razpolago guvernerja za dobo 90 dni od dneva njegovega prevzema dolžnosti na STO. Po preteku te dobe bodo čete prenehale biti na razpolago guvernerja in bodo umaknjene iz Ozemlja v rok d 45 dni, če guverner ne obvesti Varnostnega sveta, da je po njegovem mišljenju potrebno v interesu Ozemlja pridržati vse ali del teh čet. V tem primeru ne bodo ostale čete, ki jih zahteva guverner, več kot 45 dni od dneva, ko guverner obvesti Varnostni svet, da varnostna služba lahko vzdržuje notranji red na Ozemlju brez pomoči tujih čet. c) Umik čet, predviden v točki b) se bo izvršil tako, da se v kolikor je to mogoče ohrani sorazmerje predvideno v točki a) med četami treh zainteresiranih sil. ČLEN 6. Guverner bo imel pravico, da v vsakem trenutku zahteva pomoč od poveljnikov vojaških kontingentov in ta pomoč mu bo nemudoma dana. Kadar koli bo to mogoče, se bo guverner posvetoval z dotičnimi vojaškimi poveljniki predno ČLEN 1. 1. Da bi se mednarodni trgovini, kakor tudi Jugoslaviji, Italiji in deželam Srednje Evrope zagotovilo enakopravno izkoriščanje luke in tranzitnih ugodnosti Trsta, po običajih, ki so v rabi v drugih prostih lukah sveta: a) bo ustvarjena na STO luka, prosta carine, katere meje so določene v določilih člena 3, te listine in bodo začrtane v skladu z omenjenimi določili; b) blago, ki se bo prevažalo preko tržaške proste luke, bo uživalo svobodo tranzita pod pogoji, ki jih predvideva člen 16. te listine. 2. Mednarodni režim proste luke bo določen v odredbah te listine. ČLEN 2. 1. Prosta luka bo ustanovljena kot državna ustanova STO in se bo kot taka tudi upravljala. Imela bo vsa svoj-stva pravne osebe in bo funkcionirala po določilih te li-listne. 2. Vsa italijanska državna (VIL PRILOGA) bo izdal svoj nalog, toda ne bo se vmešaval v operacije oboroženih sil pri izvrševanju njegovega naloga. Vsak poveljnik bo imel pravico obvestiti svojo vlado o nalogu, ki ga je prejel od guvernerja ter bo moral sporočiti- guvernerju vsebino poročila. Zadevna vlada bo imela pravico ■ odreči udeležbo svojih čet pri j omenjeni operaciji s tem. da j bo o temu obvestila Varnostni ( svet. ČLEN 7. Potrebne sporazume o razmeščanju, upravi in preskrbi vojaških kontingentov, ki jih dajejo na razpolago Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Jugoslavija bodo sporazumno določali guverner in poveljniki teh kontingentov. ČLEN 8. Guverner bo dolžan, po posvetovanju z začasnim vladnim svetom, organizirati volitve članov ustavodajne skup- in poldržavna imovina v mejah proste luke, ki bo v smislu določil te listine prešla v last STO, bo brezplačno prenesena na prosto luko. ČLEN 3. 1. Področje pro-te luke bo zajemalo prostor in naprave prostih con tržaškega pristanišča v njihovih mejah iz leta 1939. 2. Ustvarjanje posebnih con v prosti luki, ki bi prešle v izključno last katere koli države, je v nasprotju s statutom STO in proste luke. 3. Vendar bo mogel ravnatelj proste luke, v cilju zadovoljitve posebnih potreb jugoslovanskega in italijanskega pomorstva v Jadranskem morju, na zahtevo jugoslovanske in italijanske vlade in na podlagi soglasne odobritve mednarodne komisije, predvidene v členu 21, rezervirati trgovskim ladjam, ki plujejo pod zastavo ene ali druge omenjenih držav, izključno uporabo nekaterih pomolov v določenih delih področja proste luke. 4. Ce se pokaže potreba pe- ščine v skladu s pogoji, ki jih določa statut za volitve v ljudsko skupščino. Volitve se bodo vršile najkasneje štiri mesece po nastopu guvernerja. Ce bi bilo tehnično nemogoče izvesti volitve v tem roku, bo moral guverner obvestiti o tem Varnostni svet. ČLEN 9. Guverner bo po posvetovanju z začasnim vladnim svetom sestavil začasni proračun in začasne programe izvoza in uvoza ter skrbel, da začasni vladni svet podvzame potrebne mere za upravo financ STO. ČLEN 10. Obstoječi zakoni in uredbe bodo ostali v veljavi, če in dokler jih guverner ne razveljavi ali suspendira. Guverner bo imel pravico, da spreminja ali dopolnjuje obstoječe zakone in uredbe in da izda nove zakone in uredbe v sporazumu z večino začasnega vladnega sveta. Spremenjeni ali dopol- večanja obsega proste luke, se bo to povečanje lahko izvršilo na predlog ravnatelja proste luke z odlokom vladnega sveta in sporazumno z ljudsko skupščino. ČLEN 4. Razen če ta listina ne predvideva drugače, se bodo zakoni in uredbe, ki so v veljavi na STO uveljavljali tudi za osebe in imovine v mejah proste luke in oblasti, ki so pristojne za njihovo uveljavitev na STO, bodo vršile svoje funkcije tudi v omenjenih mejah. ČLEN 5. 1. Trgovske ladje in blago vseh dežel bodo imele neomejen pristop v prosto luko v cilju izkrcavanja in vkrcavanja tako za tranzitno mago kot za blago, ki se uvozi na STO ali se iz njega izvozi. 2. Ob priliki uvoza blaga ali njegovega izvoza ali tranzita skozi prosto luko, ne bodo oblasti STO pobirale nobene" carine ali dajatev razen onih, ki se plačujejo za izvršene u-sluge. njeni zakoni in uredbe kakor tudi novi zakoni in uredbe ter sklepi guvernerja o razveljavljenju ali suspendiranju zakonov in uredb bodo ostali v veljavi, če in dokler ne bodo spremenjeni, dopolnjeni, razveljavljeni ali zamenjani z odloki ljudske skupščine ali vladnega sveta, v mejah njune pristojnosti po stopanju v veljavo ustave. ČLEN 11. Dokler se ne ustvari poseben denarni sistem za STO, bo italijanska lira ostala zakonito plačilno sredstvo na STO. Italijanska vlada bo morala zalagati STO z vsemi potrebnimi tujimi in domačimi plačilnimi sredstvi pod pogoji, ki ne smejo biti manj ugodni od o-nih. ki se uvajajo v Italiji. Italija in STO bosta sklenila poseben sporazum v cilju u resničenja zgoraj navedene odredbe in v cilju določa na načinov obračunavanja, ki bi bili potrebni med obema vladama. 3. Za blago pa, ki se uvozi skozi prosto luko za potrebe potrošnje na Svobodnem o-zemlju se bodo uporabljali odgovarjajoči zakoni in odredbe, ki so v veljavi na STO. ČLEN 6. Razmeščanje blaga, vskladi-ščenje, pregledovanje, razbiranje, pakiranje in prepakiranje ter ostala dela. ki so se vršila na običajen način v prostih conah tržaške luke, bodo dovoljena v prosti luki v skladu s splošnimi pravili, ki jih bo izdal ravnatelj proste luke. ČLEN 7. 1. Ravno tako bo smel ravnatelj proste luke dovoliti predelovanje blaga v prosti luki. 2. Druga industrijska delovanja v mejah proste luke bodo dovoljena onim podjetjem, ki so obstajala v prostih conah tržaške luke pred stopanjem v veljavo te listine. Na predlog ravnatelja proste luke bo mogel vladni svet dovoliti ustanavljanje novih industrijskih podjetij v mejah proste luke. (Nadaljevanje na JV. strani) Listina o prosti luki Trsta (VIII. PRILOGA) BESEDILO MIROVNE POGODBE (Nadaljevanje s 3. strani) ČLEN 8. Nadzorovanje oblasti Svobodnega ozemlja v notranjosti proste luke bo dovoljeno v kolikor bo potrebno za izvajanje carinskih in drugih odredb STO za pobijanje tihotapstva. ČLEN 9. 1. Oblasti Svobodnega ozemlja bodo pooblaščene, da določajo in izterjujejo pristaniške takse v prosti luki. 2. Havnatelj proste luke bo določal višino vseh dajatev za izkoriščanje naprav in uslug v prosti luki. Te dajatve bodo morale biti primerne in bodo morale odgovarjati stroškom u-porabe, uprave, vzdrževanja in razvoja proste luke. ČLEN 10, Ob priliki določanja in izterjevanja pristaniških taks in ostalih tarif v prosti luki, predvidenih v zgornjem členu 9.. kakor tudi ob priliki izkoriščanja uslug in naprav proste luke, se ne bo smela uvajati nobena diskriminacija proti narodnosti ladij, lastnini blaga ali iz kakršnih koli drugih razlogov. ČLEN 11. Vstop in izstop vseh oseb iz proste luke bo urejen z uredbami, ki jih bodo določile oblasti Svobodnega ozemlja. Vendar bodo te uredbe takšne, da ne bodo brez potrebe preprečevale vstop v prosto luko ali izstop iz nje osebam, brez ozira na njihovo državljanstvo, ki vršijo na področju proste luke dovoljeno delovanje. ČLEN 121 Uredbe in ukazi, ki so v veljavi v prosti luki kakor tudi tarife in takse, ki se v njej plačujejo, morajo biti objavljene. ČLEN 13. Obalna plovba in obalni promet v mejah Svobodnega o-zemlja se bosta urejevala po predpisih, ki jih bodo izdale oblasti Svobodnega ozemlja, pri čemur se ne bo smelo smatrati, da določila te listine kakor koli omejujejo oblasti pri tem vprašanju. ČLEN 14. Oblasti Svobodnega ozemlja bodo morale v mejah proste luke skrbeti, da se za ladje in tovore uvajajo vse mere za zaščito zdravja in za pobijanje živalskih in rastlinskih bolezni. ČLEN 15. Oblasti Svobodnega ozemlja bodo dolžne preskrbeti prosti luki vodo, plin, električno razsvetljavo in energijo, kakor tudi zagotoviti v njej policijsko službo in zaščito proti požaru. C LEN' 16. 1. Blagu, ki se prevaža po železnici med prosto luko in državami, ki se je poslužujejo, bo zagotovljena svoboda tranzita v skladu z običajnimi mednarodnimi konvencijami, s strani Svobodnega ozemlja in držav, skozi katere se blago prevaža, brez kakršne koli diskriminacije in carine, kakor tudi brez drugih dajatev razen onih, ki se plačujejo za izkazane usluge. ~ 2. Svobodno ozemlje in države, ki sprejmejo obveze izhajajoče iz te listine in skozi katere se v kateri koli smeri vrši omenjeni tranzitni promet, bodo storile vse, kar je v njihovih močeh, da nudijo najugodne še pogoje v vsakem pogledu za hitro in uspešno razvijanje tega prometa po primernih cenah; pri prevažanju blaga v prosto luko ali iz nje, ne bodo te države uporabljale nikakih diskriminacijskih u-krepov do tarif, uslug ali carinskih, zdravstvenih, policijskih in drugih predpisov. 3. Države, ki prevzamejo obveze izhajajoče iz te listine, ne bodo uvajale nobenih ukrepov v pravilnikih in tarifah, ki bi umetno odvračali promet od proste luke v korist drugih pomorskih pristanišč. Ukrepi, ki bi jih podvzela Jugoslavija v korist prometa proti lukam južne Jugoslavije, se ne bodo smatrali kot ukrepi, ki imajo za cilj umetno odvračanje prometa. ČLEN 17. Svobodno ozemlje in države, ki sprejemajo obveze izhajajoče iz te listine, bodo nudile brez diskriminacij in v skladu z običajnimi mednarodnimi konvencijami svobodo poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa med področjem proste luke in katere koli dežele za ves promet v smeri proste luke ali iz nje. ČLEN 18. 1. Prosto luko bo upravljal ravnatelj proste luke, ki bo tudi njen predstavnik kot pravna oseba. Vladni svet bo predloži! guvernerju seznam kvalificiranih kandidatov za položaj ravnatelja proste luke. Guverner bo imenoval ravnatelja, ki ga bo izbral med predloženimi kandidati in po posvetovanju z vladnim svetom. V primeru nesporazuma bo vprašanje predloženo Varnostnemu svetu. Ravno tako bo mogel guverner odpustiti ravnatelja na predlog mednarodne komisije ali vladnega sveta. 2. Ravnatelj ne more biti državljan Jugoslavije ali Italije. 3. Vse ostale uslužbence bo imenoval ravnatelj. Pri imenovanjih uslužbencev bodo i-meli prednost. državljani Svobodnega ozemlja. ČLEN 19. S pridržkom določil te listine, bo ravnatelj proste luke podvzel vse upravičene in potrebne ukrepe za upravljanje, izkoriščanje, vzdrževanje in razvoj proste luke, tako da bo luka zadovoljivo delovala in bo sposobna za hitro razvijanje vsega prometa. Posebno bo ravnatelj odgovoren za izvedbo kakršnih koli pristaniških del v prosti luki, vodil bo izkoriščanje luških instalacij in ostalih naprav, predpisoval v skladu z zakoni Svodobnega ozemlja delovne pogoje v prosti luki in bo istotako vršil nadzorovanje v prosti luki nad spoštovanjem določil in odredb oblasti Svobodnega ozemlja, nanašajočih se na plovbo. ČLEN 20. 1. Ravnatelj proste luke bc izdajal uredbe in pravilnike za katere bo smatral da so potrebni pri izvrševanju funkcij iz prejšnjega člena. 2. Sestavil bo avtonomni proračun proste luke; ta proračun bo odobren in uresničen po zakonih," ki jih bo izdala ljudska skupščina Svobodnega tržaškega ozemlja. 3. Ravnatelj proste luke bo predložil letno poročilo o delovanju proste luke guvernerju in vladnemu svetu Svobodnega ozemlja. Prepis poročila se bo dostavljal Mednarodni komisiji. Mirovna pogodba določa demilitarizacijo in nevtralizacijo Tržaškega ozemlja. Anglo-ameri-kanci pa ilegalno uporabljajo tržaško luko kot svojo pomorsko bazo. Trst pa noče biti vojna luka, ki predstavlja za nas pogin v vsakem oziru! ČLEN 21. 1. Ustanovila se bo mednarodna komisija proste luke, ki se bo v nadaljnjem besedilu imenovala «Mednarodna komisija», sestavljena iz predstavnika Svobodnega tržaškega o-zemlja in po enega predstavnika naslednjih držav; Zveze sovjetskih socialističnih republik, Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Francije, Jugoslavije, Italije, Poljske, češkoslovaške, Svice, Avstrije in Madžarske pod pogojem, da je dotična država sprejela odveze izhajajoče iz te listine. 2. Predstavnik Svobodnega ozemlja bo stalni predsednik Mednarodne komisije. V primeru enake razdelitve glasov odloča predsednikov glas. ČLEN 22. Sedež Mednarodne komisije bo v mejah proste luke. Njeni prostori in njeno delovanje ne bo podvrženo sodnemu območju nobene krajevne oblasti. Člani in uslužbenci Mednarodne komisije bodo uživali na Svobodnem ozemlju privilegije in imuniteto, ki so potrebni za neovirano izvrševanje njihovih funkcij. Mednarodna komisija bo ustanovila svoje tajništvo, odločala o svojem postopku in sestavila svoj preračun. Splošni stroški Mednarodne komisije bodo enako razdeljeni med države, ki so v njej zastopane v sorazmerju, na katerega bodo pristale v okviru Mednarodne komisije. ČLEN 23. Mednarodna komisija bo i-mela pravico organizirati ankete in proučevanja v zvezi z izkoriščanjem, uporabo in upravljanjem proste luke ali tehnično stranjo tranzita med prosto luko in državami, ki se je poslužujejo, vključno z združitvijo metod za urejevanje prometa. Mednarodna komisija bo postopala na lastno pobudo ali pa kadar ji bo ta vprašanja predložila katera koli država, ali Svobodno o-zemlje ali pa ravnatelj proste luke. Mednarodna komisija bo sporočila svoje mnenje ali svoja priporočila po teh vprašanjih zainteresirani državi ali državam. Svobodnemu ozemlju ali ravnatelju proste luke. Ta priporočila se bodo proučila in uveljavila s potrebnimi ukrepi. Toda če Svobodno o-zemlje ali zainteresirana država ali države smatrajo, da so ti ukrepi v nasprotju z določili te listine, se bo moglo vprašanje rešiti, na zahtevo Svobodnega ozemlja ali katere koli zainteresirane države, na način, ki ga predvideva člen 24. ČLEN 24. Vsak spor, ki bi nastal pri tolmačenju ali izvrševanju določil te listine in bi se ne mogel urediti na podlagi neposred nih pogajanj, bo predložen — če se ne bi stranke sporazumele o kakšnem drugem načinu ureditve — na zahtevo ene ali druge stranke komisiji, sestavljeni iz enega predstavnika vsake stranke in tretjega člana, katerega obe stranki sporazumno izbereta med državljani neke tretje države. Ce obe stranki v roku enega meseca ne bi dosegli sporazuma o imenovanju tretjega člana, bo mogla ena ali druga stranka zahtevati od glavnega tajnika Združenih narodov, naj on imenuje tretjega člana. Sklep večine članov komisije bo smatran kot sklep komisije, ki ga bodo morale vse stranke sprejeti kot dokončnega in obveznega. ČLEN 25. Predloge o spremembah ali dopolnivah te listine bo mogel predložiti Varnostnemu svetu vladni svet Svobodnega ozemlja ali vsaj tri od držav zastopanih v Mednarodni komisiji. Vsaka sprememba ali dopolnitev, ki jo odobri Varnostni svet, bo dobila veljavo na dan, ki ga je slednji določil. ČLEN 26. V skladu s to listino se bo smatralo, da je neka država sprejela obveznosti izhajajoče iz te listine, če je podpisnica Mirovne pogodbe z Italijo ali če je sporočila vladi Francoske republike, da sprejema te obveznosti. Tehnična dolomia o Tržaškem ozemlju (IX. PRILOGA) A. Dobavljanje vode severozahodni Istri Jugoslavija bo tudi nadalje dobavljala vodo severozahodni Istri v mejah Svobodnega tržaškega ozemlja iz izvirka Sv. Ivana pri Buzetu s pomočjo vodnega sistema Mirne, kakor ludi iz izvirka Sv. Marije pri Rižarn s pomočjo vodnega sistema Rižane. Ta voda se bo dobavljala v količinah, ki ne bodo znatno presegale onih, ki so se običajno dobavljale tej pokrajini in to v količini in obsegu, ki ga bo zahtevalo Svobodno tržaško ozemlje v mejah, ki jih postavljajo pri-rodni pogoji. Jugoslavija bo vzdrževala vodovodno mrežo, rezervoarje, črpalke, naprave za čiščenje in vse ostale instalacije na jugoslovanskem ozemlju, ki bi bile potrebne za izpolnjevanje te obveze. Jugoslaviji bo dovoljen začasni odlog za sprejetje gornjih obveznosti, da se ji omogoči izvršitev potrebnih popravil pri vodovodnih napravah, ki so bile poškodovane zaradi vojne. Svobodno tržaško ozemlje bo plačalo za dobavljeno vodo primerno ceno, ki naj predstavlja njegov del, izračunan po količini vode potrošene na STO v razmerju s celokupnimi stroški za izkoriščanja in vzdrževanja sistema Mirne in sistema Rižane. Ce bo Svobodnemu ozemlju v bodoče potrebna večja količina vode, se Jugoslavija obvezuje, da bo to vprašanje preučila skupno z oblastmi Svobodnega ozemlja in bo sporazumno z njimi podvzela v to svrho vse potrebne ukrepe. B. Dobavljanje električne energije Jugoslavija in Italija bosta ohranili obstoječe dobavljanje električne energije Svobodnemu tržaškemu ozemlju s tem, da bosta dajali Svobodnemu tržaškemu ozemlju električno energijo v količini in kapaciteti, ki mu bosta potrebni. Ta količina ne bi smela v prvih časih bistveno presegati one, ki se je običajno dajala področju, vključenemu v Svobodno ozemlje. Toda Italija in Jugoslavija bosta na zahtevo Svobodnega ozemlja dajali vedno večje količine energije v sorazmerju z večanjem potreb STO pod pogojem, da bo vsako povečanje iznad 20 odst. količine, ki se normalno daje Svobodnemu ozemlju iz raznih virov energije, predmet sporazuma med zainteresiranimi vladami. 2. Cena, ki jo bosta računali Jugoslavija in Italija in ki jo bo Svobodno ozemlje plačalo za prejeto električno energijo, ne bo smela biti višja od cene, ki se plačuje v Jugoslaviji in Italiji za slične količine hi-dro-eiektrične energije iz istih virov na jugoslovanskem ali italijanskem ozemlju. 3. Jugoslavija, Italija in Svobodno tržaško ozemlje si bodo stalno izmenjavale obvestila o količinah nabrane vode, o nje-neh padanju kakor tudi o proizvodnji električne energije, ki zanimajo centrale katere zalagajo bivšo italijansko pokrajino Julijsko krajino, da bi mogla tako vsaka od treh držav določiti svoje potrebe. 4. Jugoslavija, Italija in Svo- bodno tržaško ozemlje bodo držale v dobrem stanju vse električne centrale, vode, pomožne postaje in ostale instalacije, potrebne za zalaganje z električno energijo bivše italijanske pokrajine Julijske krajine. 5. Jugoslavija bo podvzela vse potrebno za izkoriščanje sedanjih in bodočih central na Soči, da bi se tako mogle iz Soče črpati količine vode, ki bi bile občasno potrebne Italiji za namakanje krajev jugozahodno od Gorice do Jadranskega morja. Italija ne more zahtevati, da bi izkoriščala večje količine vode iz Soče in pod ugodnejšimi pogoji, kot je to bilo v navadi v preteklosti. ;6. Jugoslavija, Italija in Svobodno tržaško ozemlje bodo s skupnimi pogajanji sestavile konvencijo, ki bo zadovoljevala vse tri stranke in bo v skladu z gornjimi odredbami za stalno izkoriščanje električne mreže, ki zalaga bivšo italijansko pokrajino Julijsko krajino. Sestavila se bo mešana komisija z enakim številom predstavnikov treh vlad za nadzorovanje izpolnjevanja obvez, ki izhajajo iz gornjih točk 1-5. 7. Po preteku desetih let po stopanju v veljavo te pogodbe, bodo Jugoslavija, Italija in Svobodno tržaško ozemlje ponovno preučile gornje odred- be, upoštevajoč razmere, ki so v tem času nastale, da ugotovijo, če in katera od gornjih odreb ni več potrebna, ter vnesejo potrebne spremembe, brisanja in dopolnila obvez, ki jih bodo zainteresirane stranke sporazumno določile. Vsak spor, ki bi nastal kot posledica te ponovne preučitve se bo izravnal po postopku, ki ga določa člen 87 mirovne pogodbe. B. Olajšave pri obmejnem prometu Jugoslavija in Svobodno tržaško ozemlje, kakor tudi Italija in Svobodno tržaško o-zemlje bodo v roku meseca dni po stopanju v veljavo te po- godbe začele pogajanja za sklenitev sporazumov, ki naj na meji med Svobodnim ozemljem in obmejnimi predeli Jugoslavije in Italije olajšajo kre-tanje življenjskih potrebščin in drugega blaga, ki se je po navadi izmenjavalo v teh krajih, pod pogojem, da so te potrebščine in blago pridelane, proizvedene ali izdelane v o-menjenih predelih. To izmenjavo je mogoče olajšati s primernimi ukrepi vključno z o-prostitvijo — do sporazumno določenih količin ali vrednosti — tarif, carin in vsakovrstnih izvoznih ali. uvoznih taks, če se ta izmenjava vrši v lokalnem obsegu. SPOMENICA TRŽAŠKEGA ODBORA MIRU Za začasno civilno upravo Varnostnega sveta OjZN na STO Tržaški odbor miru je poslal v zvezi s tržaškim vprašanjem niže navedenim ustanovam spomenico, ki jo objavljamo v celoti. Varnostnemu svetu OZN Gospodarskemu in socialnemu svetu OZN Svetu za zaupne uprave OZN Upoštevajoč, da je bilo STO ustanovljeno in priznano s členom 21, mirovne pogodbe z Italijo. Upoštevajoč, da STO ni moglo biti uresničeno zaradi nedoseženega sporazuma za imenovanje guvernerja. Upoštevajoč, da zato ostajata še nadalje dve tuji vojaški upravi v dveh conah, v katere je razdeljeno STO na veliko škoda osnovnih pravic prebivalstva. se iznaša naslednje: Znano je, da je bilo STO ustanovljeno in priznano od zavezniških in združenih sil s členom 21. mirovne pogodbe z Italijo. Toda STO ni moglo biti v celoti uresničeno, ker Varnostnemu svetu ni uspelo doseči sporazuma o osebi, ki jo je imenovati za guvernerja v smislu prilog VI. in VII. mirovne pogodbe. Zato je STO še vedno razdeljeno na cono A in B, še nadalje ga upravljata vojaški poveljstvi, tako imenovani vladi, anglo-ameriška in jugoslovanska, vsaka v svoji coni. Ne bilo bi pravilno reči, da vojaški upravi, tako imenovani vladi, kršita mirovno pogodbo z Italijo, od katere jemljeta sedaj možnost upravljanja STO: onidve enostavno prezirata njene uredbe, kakor prezirata obstoječe zakone in pravila, veljavne na STO ob trenutku okupacije, Haaško konvencijo, načela Statuta Združenih narodov, suverene osnovne pravice prebivalstva, njegovo dostojanstvo in vrednost njegovega človeškega bitja. Kljub dejstvu, da je bilo STO postavljeno pod neposredno zaščito Varnostnega sveta, ki mu nalaga dolžnost, da predvsem zagotovi zaščito človečanskih pravic in osnovnih svoboščin, in da je bilo Varnostnemu svetu v pomanj- kanju vladnih ustanov poslanih ne na desetine, temveč na tisoče protestov krajevnih organizacij proti kršitvam človečanskih pravic in osnovnih svoboščin, uredb mirovne pogodbe, načel statuta Združenih narodov in Haaške konvencije iz leta 1907, s strani vojaških poveljstev, ni Varnostni svet ničesar ukrenil v tem pogledu. Izkoriščajoč uredbo mirovne pogodbe z Italijo, na podlagi katere je morala italijanska suverenost na področju STO prenehati s stopanjem v veljavo mirovne pogodbe ter dejstvo, da ni sledilo imenovanje guvernerja, se vojaški poveljniki ne omejujejo na upravljanje STO v svojih conah v skladu z listino o začasnem režimu, temveč si, v sporazumu s svojimi vladami, lastijo pravice, ki pripadajo samo narodom, kot so: odločati o lastni usodi, postavljati si svoje zakone, upravljati sodstvo in izbrati si vlado. Vse to je bilo uradno potrjeno v tristranski noti z dne 20. marca 1948, v kateri je med. drugim rečeno: «V pričakovanju sprejema službe s strani guvernerja, je bilo STO upravljano v severni coni po poveljniku anglo-ame-riških sil. in v južni coni po poveljniku jugoslovanskih sil. V anglo-ameriški coni so an-glo-ameriške oblasti postopale kot izvršitelji funkcij guvernerja, ki ga je imenovati, in demokratičnih organov, ljudskih predstavnikov, predvidenih v stalnem statutu Ozemlja. Istočasno so Jugoslovani uvedli v coni pod njihovim nadzorstvom ukrepe, ki dokončno onemogočajo možnost uveljavitve statuta». Zaradi obstoječega nezakonitega stanja se godi, da se meščani postavljajo pred vojaška sodišča za prekrške, ki niso zapopadeni v zakoniku ali spadajo pred redna sodišča; da je bil v sodstvu ukinjen priziv na kasacijsko sodišče in v upravi priziv na vladni svet; da brez dovoljenja Z,VU ni mogoče sodno postopati proti vojaški upravi ali njenim funkcionarjem; da so bili javni in privatni prostori in po- ze pred več dni so se začela dela za preureditev istrske ulice, ki zgleda, kot jo slika kaz>. Kdaj bo občina uredila, da se bodo dela zaključila'/ Gospodarska in finančna določila o Tržaškem ozemlju (X. PRILOGA) 1. Svobodno tržaško ozemlje bo brezplačno prejelo italijansko državno in poldržavno i-movino. na Svobodnem ozemlju. V smislu te priloge se bo za državno in poldržavno smatrala naslednja imovina: premična in nepremična imovina italijanske države, krajevnih oblasti, , javnih ustanov, društev in združenj, ki so javna lastnina kakor tudi premična in nepremična imovina pripadajoča bivši fašistični stranki ali njenim pomožnim organizacijam. 2. Vsi prenosi italijanske državne in poldržavne imovine v smislu točke 1., ki so bili izvršeni po 3. septembru 1943, bodo smatrani kot razveljavljeni in neobstoječi. Vendar se ta odredba ne bo uveljavljala pri zakonitih operacijah, nanašajočih se na redne trgovske posle državnih in poldržavnih ustanov in podjetij, .če gre za normalno prodajo blaga, ki ga redno proizvajajo ali prodajajo v izvrševanju normalnih trgovskih pogodb ali v normalnem poteku javnega upravnega delovanja. 3. Morski kabli, ki pripadajo italijanski državi ali italijanskim poldržavnim organizacijam so podvrženi določilom točke 1., v kolikor se tiče zaključnih instalacij in delov kablov, ki se nahajajo v teritorialnih vodah Svobodnega o-zemlja. 4. Italija bo izročila Svobodnemu ozemlju vse odgovarjajoče arhive in listine upravnega značaja ali zgodovinske važnosti, ki ise nanašajo na Svobodno ozemlje ali na imo-vino prenešeno v smislu točke 1. te priloge. Svobodno ozemlje bo izročilo Jugoslaviji vse listine istega značaja ali iste važnosti, ki se nanašajo na o-zemlje prepuščeno Jugoslaviji na podlagi te pogodbe, a Italiji vse listine istega značaja ali važnosti, ki se nanašajo na italijansko ozemlje in se nahajajo na Svobodnem ozemlju. Jugoslavija izjavlja, da je pripravljena izročiti Svobodnemu ozemlju vse arhive in listine upravnega značaja, ki se nanašajo na upravo Svobodnega ozemlja in služijo samo v to svrho ter so jih pred 3. septembrom 1943 običajno hranile krajevne oblasti, pod katerih sodni okoliš so spadali kraji, ki so sedaj sestavni del Svobodnega ozemlja. slopja, kot parki, šole itd. re-kvirirani od vojaških oblasti; da se uvajajo nova bremena in davki na- gospodarstvo, v katerem zamirajo promet, industrijska in trgovska dejavnost in da se pripravljajo prepustiti prebivalstvo cone B tujcu, kot blago za izmenjavo. Upoštevajoč zgoraj iznešeno in z . ozirom na statut OZN zahtevamo: 1. Nadomestitev sedanjih vojaških uprav obeh con STO z eno edino začasno civilno upravo, pooblaščeno da: a) Razveljavi vse proglase, zakone, ukaze, ukrepe in obsodbe, ki so bili izdani, sprejeti ali objavljeni v obeh conah STO in ki kršijo človečanske pravice in osnovne svoboščine prebivalstva STO. b) Sprejme primerne u-krepe v cilju, da' se zagotovijo človečanske pravice, osnovne svoboščine, dostojanstvo in vrednost človeškega bitja prebivalcev STO, svoboda premetov, višja življenjska raven, delo vsem in pogoji napredka ter gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja. 2. Odhod anglo-ameriških čet iz cone A in jugoslovanskih iz cone B ter njihova nadomestitev z morebitnimi drugimi silami, za vzdrževanje reda. TRŽAŠKI ODBOR MIRU Slovenci ! Podpisujmo zahtevo Tržaškega odbora miru po imenovanju začasne civilne uprave Varnostnega sveta OZN! 5. Svobodno ozemlje bo prosto vsakega plačanja italijanskega državnega dolga, toda prevzelo bo obveze italijanske vlade n apram lastnikom obveznic tega dolga, tako n apram fizičnim osebam, ki imajo stalno bivališče na Svobodnem o-zemlju kakor tudi napram pravnim osebam, ki imajo na Ozemlju svoj družbeni sedež ali glavno poslovalnico, v kolikor te obveznice predstav-jajo del dolga, izdanega pred 10. junijem 1949 ki. se nanaša na javna dela in civilne upravne službe, od katerih je imelo korist Ozemlje in se ne morejo neposredno ali posredno pripisati vojnim ciljem. Od lastnikov obveznic bo mogoče zahtevati dokaze o izvoru teh obveznic. Italija in Svobodno ozefn-lje bosta sklenila posebne dogovore s katerimi bosta ugotovila del italijanskega dolga o katerem govori ta točka ter določila način za uresničenje teh določil. 6. Bodoči režim inozemskih dolgov, zajamčenih z imovino ali dohodki Svobodnega ozemlja, se bo uredil pozneje s pomočjo sporazumov med zainteresiranimi strankami. 7. Italija in Jugoslavija bosta s posebnimi dogovori uredili pogoje, pod katerimi bodo obveze italijanskih javnih in privatnih ustanov za socialno zavarovanje ter sorazmerni del rezerv teh ustanov pre-nešene na slične ustanove Svobodnega ozemlja. Podobni dogovori se bodo zaključili med Svobodnim o-zemljem in Italijo ter Svobodnim ozemljem in Jugoslavijo, s katerimi se bodo istotako u-redile obveznosti javnih in privatnih organizacij za socialno zavarovanje, katerih sedež se nahaja na Svobodnem ozemlju, do lastnikov polic ali zavarovancev, bivajočih ali v Italiji ali na ozemlju priključenemu Jugoslaviji glasom te pogodbe. Ravno tako bodo sklenjeni slični dogovori med Svobodnim ozemljem in Jugoslavijo in z njimi se bodo uredile obveznosti javnih in privatnih u-stanov za socialno zavarovanje, katerih sedež se nahaja na ozemlju prepuščenemu Jugoslaviji glasom te pogodbe, do lastnikov polic ali zavarovancev bivajočih na Svobodnem ozemlju. 8. Italija bo dolžna še nadalje plačevati civilne in vojne pokojnine, ki jih na dan stopanja v veljavo te pogodbe — na podlagi službovanja italijanski državi, mestnim ali ostalim samoupravnim oblastem — prejemajo osebe, ki na podlagi te pogodbe dobijo državljanstvo Svobodnega ozemlja; te obveze se nanašajo tudi na še nedospele pokojnine. Italija in Svobodno ozemlje bosta s posebnim sporazumom določila pogoje izvrševanja te obveznosti. 9. Imovina, pravice in interesi italijanskih državljanov, ki so se stalno nastanili na Svobodnem ozemlju po 10. juniju 1940 kakor tudi oseb, ki na podlagi določil statuta Svobodnega tržaškega ozemlja opti-rajo za italijansko državljanstvo, bodo za dobo treh let po stopanju v veljavo mirovne pogodbe spoštovani v enaki meri kot imovina, pravice in interesi državljanov STO pod pogojem, da so bili pridobljeni na zakonit način. Imovina, pravice m - Interesi italijanskih državljanov in pravnih oseb na Svobodnem o-zemlju bodo — pod pogojem, da so pridobljeni na zakonit način — podvrženi onim zakonskim odredbam, ki bi se morebitno na splošno uvedli za imovino inozemskih fizičnih in iravnih oseb. 10. Osebe, ki optirajo za italijansko državljanstvo in se preselijo v Italijo, bodo imele pravico, da po poravnavi dolgov ali davkov na Svobodnem ozemlju odnesejo s seboj svojo premično lastnino in prenesejo svoja denarna sredstva pod pogojem, da je ta lastnina in denar pridobljen na zakonit način. V zvezi s prenosom te imovine se ne bodo plačevale nobene izvozne ali. uvozne pristojbine. Tem osebam bo razen tega dovoljeno, da prodajo svoje premičnine ali nepremičnine pod istimi pogoji kot je dovoljeno državljanom Svobodnega ozemlja. Prenos imovine v Italijo se bo vršil pod pogoji, ki ne bodo v nasprotju z določili ustave Svobodnega ozemlja in na način, ki bo sporazumno določen med Italijo in Svobodnim ozemljem. Ravno tako bodo sporazumno določeni pogoji in doba za prenos denarnih sredstev vključno z izkupičkom za prodano imovino. 11. Imovina, pravice in interesi, ki se bodo nahajali ob stopanju v veljavo mirovne pogodbe v Italiji-in pripadajo ! bivšim italijanskim državlja- 11 nom bivajočim na Svobodnem ozemlju, ki so na podlagi te 1 pogodbe postali državljani Svo- . hodnega ozemlja, bodo za dobo treh let po stopanju v veljavo te pogodbe spoštovani s strani Italije na isti način kot imovina, pravice in interesi i-talijanskih državljanov na splošno. Te osebe bodo imele pravico le izvršiti prenos in likvidacijo !| svoje imovine, svojih pravic >i in interesov pod pogoji, ki jih t predvideva točka 10. le 12. Z družbami, ki so bile J1 ustanovljene po italijanskih zakonih in imajo družbeni se- . dež na Svobodnem tržaškem ozemlju a ga želijo premestiti v Italijo ali Jugoslavijo, se bo ^ ravnotako postopalo po določi-lih gornje točke 10. te pogodbe pod pogojem, da je preko 50°/o ^ družbenega kapitala last oseb, ki navadno stanujejo izven Svobodnega ozemlja ali oseb, l ki se preselijo v Italijo ali Jugoslavijo. 13. Odstopanje ozemlja ne 'l bo vplivalo na dolgove, ki jih li imajo osebe v Italiji ali na ozemlju priključenemu Jugo- i, slaviji z ^sebami na Svobod- Svobodnem ozemlju toliko '■ sa, kolikor bi bile ostale v ‘Ì ljavi po italijanskih zakoh ^ 19. Vsak spor, ki bi ha®|0-pri izvajanju odreb te P1 p ^ ge, bo poravnan na način- ga predvideva člen 83 te ^ godbe. 76; It’ 20. Točke 1, 3 in 5 člena „ j, člen 77; točka 3 člena 78; Cj0. j) 81, priloga XV, del A; Pr g, t( ga XVI in priloga VII^ ^ s- se bodo izvajale na Svoh.^j ^ nem tržaškem ozemlju na ^ način kot v Italiji. (Jugoslovanski listi pišejo, da je v Jugoslaviji mnogo ameriških filmov in duševno bolnih) Pričenja se film. Bliskanje, grmenje, lije kot iz škafa. Strašno da ti vstajajo lasje pokonci, 'ihar se zaganja v fevdalni grad ga pretresa do temeljev. Ku-'se kot da vpijejo: (Milost, nettine smo!» Lastnica gradu je Zastara švedska kraljica Kristi-ll. Zgodovina ne ve ničesar dosega povedati o njej. Toda film "liko več. Junakinja «Strupa in iubezni» je velikodušno zaljub-kna plemenita gospa. Normalen gledalcem se proti koncu fH-obrača želodec. , Janez Hribar je človek z občutnimi živci. Ves omotičen zapu-fa k ino. «Napolni čašo!» naznanja kri-:e5 transparent film, ki ga je. zrezal Gordon Douglas. Ob pasji 'ročini že naslov sam nekoliko «veži našega junaka. Pred du-e»ninii očmi mu tako živo curlja "«neče se pivo, da zacmoka z je--iilcom. Takrat opazi, da so mu u-l|(i popolnoma suha. Ta film go. vsekakor osvežil. Junak filma na smrt bolan. V nekoliko mi-'■«tah je že vse vidno: raje si bo 'ibral smrt, kot bi se odpovedal ^koholu. In v resnici. Ob koncu 111 ai a popolnoma pijan, ob strastnih smrtnih krčih spušča svojo *USo. Ova takšna filma eno popoldne, je že več kot preveč. «Umor!» vpije reklama druge-1 kina. Jean Simmons, Herbert Marshall, Psihološko-kriminalm irama! Razburkano srce Janeza ne hre-#C|U več po tej izdatni porciji '«apetosti». Janez se opoteka po *ihbljanskih ulicah, ki jih prebiva prvi mrak. Ogledal si bo '«je drugi film. Film, napravljen romanu Mauriceja Decobra 'Ob z ori usmrtitve». Toda tudi tega ne! Dovolj je S teh «pretresljivih dram», ki irejo živce. Oh ti Amerikanci! Zavijmo raje drugam! Da, to pa to! «Tramvaj Pože-Shje». Glavna junakinja je VI-6'an Leigh. Čudovito lepa pia-hša. «S tem bi lahko že takoj za-el: angelsko čista ljubezen», je ^mislil Janez Hribar. «To me bo mirilo. Po tem filmu bom do-6r° spal, jutri... jutri pa bo nemo». Na majhni postaji v ZDA stoji "dada žena. Da, to je ona... K "lej stopi mornar, nagovori jo. «Gospa», pravi, «stopite na Samvaj «Hrepenenje», potem Sestopite na tramvaj «Pokopali-®e» in prispeli boste na Elizijske "ttjane». Tako se pričenja film. Janez se pogladi po čelu. «Morda bi mi vseeno ne bilo "°trebno priti v ta kino», preplaha pomisli. Toda film se vrti naprej: Iliadi mož z bolestnimi nagnjeni je sramota družine. Napravi J"ttomor. Zena, hčerka propadla veleposestnika, se vrže v "l°čvirje prostitucije. Pred krojnim sladostrastjem pobegne v °laznost. ~ Janez Hribar zavpije z nečlo-‘e$kim glasom in pričenja s pe- BORCI PRIPOVEDUJEJO O SVOJIH DOŽIVLJAJIH PRIHOD NEMCEV Tov. Anton Hrovatin nam je poslal naslednji prispevek z obljubo, da bo še kaj napisal o svojih doživljajih za časa narodno osvobodilne borbe. Tov. Anton Hrovatin ima precej spominov o osvobodilni borbi, ker je aktivno deloval v partizanskih formacijah in na terenu od 1941 dalje v Zagrebu in njegovi okolici ter pozneje v Hrvatski Istri. Ze takoj ob vdoru nacistov in fašistov na jugoslovansko ozemlje je Komunistična partija prepričevala svoje simpatizerje, naj se podajo v vojaške formacije. Takrat sem bil z Zagrebu, kjer sem deloval v komunističnih organizacijah. Spominjam se,, da smo imeli halogo mobilizirati v imenu partije vse tiste slovenske in hrvatske izseljence, ki so bili v mestu in ki so v letih faši zaveznika, ki jim more pomagati in ki bo znal streti Hitlerja in Mussolinija. V samem Zagrebu so se začele oborožene akcije proti Nemcem in ustašem, ki so v mestu izvrševali nepopisne zločine. Večkrat sem bil priča takim zločinom. Ustaši, ki so jim pomagali njihovi agenti in filonemški elementi, so zasledovali vsakega komunista ali demokrata in ga kar na ulici, v tovarni ali v stanovanju ustrelili, večkrat pa tudi dobesedno zaklali. Tako se ipominjam kako so ubili nekega tovarniškega tovariša. Nekaj ustašev je šlo na ravna-eljstvo tovarne, vprašalo, kje a človek dela-. Nato so se podali na nakazani odde’ek, /prašali načelnika oddelka, na takšnem prostoru dela tovariš. Ko so vse to zvedeli, se e eden izmed ustašev poma- Eden izmed številnih senčnatih drevoredov v Bukarešti, prestolnici L. R. Romuni.e. zrna zbežali iz Slovenskega Primorja in Hrvatske Istre. Organizacije izseljencev so bile dejansko v rokah vlade, ki -jih je - denarno podpirala. Med temi izseljenci sta bili poleg komunistov in demokratov dve struji: filoangleška in Eilonemška. Zato je bilo delo za mobilizacijo ljudi v vojsko težavno. Uspehe smo želi le med delovnimi ljudmi, ki so bili pod našim vplivom in so razumeli, da se je treba boriti jroti nemškemu m fašističnemu napadalcu. Po neslavnem koncu monarhistične Jugoslavije, ki se je razblinila v nič pod sunki nacističnih oklopnih divizij in prav posebno zaradi izdajstva njenih vodilnih političnih in vojaških krogov, se je začela mobilizacija ljudi za nadalje-zanje borbe proti okupatorju. Množična osvobodilna borba 'e je začela v trenutku, ko je Hit’er jeva Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Jugoslovansko ljudstvo je razumelo, da je prišel čas, ko je treba zgrabiti za orožje in začeti neizprosno borbo proti osvajalcem. Jugoslovanski ljudje so ■e zavedali, da so našli v Sovjetski zvezi edinega pravega v1’1! udrihati po svojih sosedih. l!ruP, preplašena zmeda in panl-■ v dvorani, Zagorijo lučt. Po-aznelega in razbesnelega flore-h9 Ujamejo, odvedejo v garde-,ot>0, dokler ne pridejo po njega * reševalne postaje. Prisilni Jo-lf> norišnica. dežurni v sp-ejemni pisarni: tapirjev nima, žepi so skoraj žni. Žepni robec, gumb, nekaj yharjev in tri vstopnice za kino. llSe tri so za različna kina, toda so za današnji dan...». Zdravnik: Stvar je jasna. Trije a-filmi eden za drugim... «Aha. £ert5ki e$a ne bi vzdržal niti bik!» Vadàsz Ferenc (Iz humorističnega lista «Ludas Matyi».) Nov svetovni avtomobilski rekord ^ -fe dni je v Bonneville Flats ^ državi Utah (ZlDA) britanski *-omobil znamke Austin-Hea-t y postavil nov svetovni hi-. °stni rekord na letečo miljo J.-609 m) za avtomobile se-lske proizvodnje. .Avtomobil, ki ga je vozil jjJ’egOv konstrukter, Donald i6aley, je po merjenju članov q^erìske avtomobilske zveze jAegel povprečno hitrost ”'55 km na uro, s čemer je 227,74 km, ki ga je aprila .tolkel prejšnji svetovni re-t0stavil v Belgiji britanski av-'ttobil znamke Jaguar. (e^a)višja hitrost, ki jo je v Aftek, dosegel Donald Healey, a$a 230 km na uro, lenii na ta prostor, neopazno prišel za tovarišev hrbet in ga z nožem zaklal. Tako so se vedli ustaši. Jasno je bilo, da je to početje dan za dnem večalo ogorčenje med ljudmi. Zato so se začele prve oborožene akcije. Prve bombe so eksplodirale med u-staškimi študenti, na glavni pošti, med nemškimi letalci; prve proge in prvi vlaki so zleteli v zrak. Ustaši in Nemci so zaradi tega začeli še bolj besneti. V tem času so bi’i v zagrebškem zaporu voditelji Komuni tične partije Hrvatske Krndel, Adja, Ognjen Priča, Krševan in drugi, katerih imena se ne spominjam. Te so ustaši nekega dne odvedii iz zapora in jih ubili kot prve talce. Toda umor Krndela, ki se je pred letom dni vrnil iz inozemstva v Jugoslavijo, Priče, Adje, Krževana, ki so ga tovariši smatrali kot največjega marksističnega teoretika v Jugoslaviji, in drugih je zelo zagoneten. Ti voditelji so bili zaprti še za časa Stojadinovi-ča. -Ob sestavi izdajalske in Nemcem prodane Cvetkovič-Mačkove vlade so bi1 i nekateri drugi voditelji, ki so bili zaprti v Beogradu, med katerimi tudi Moša Pijade izpuščeni. Krndela, Pričo, Adjo in Krševana pa je Maček izročil Paveliču, ko je tale prevzel oblast na Hrvatskem. Ob določenem trenutku so bili zverinsko umorjeni, dočim so se na zagoneten način rešili v o-stalih c’e’ih Jugoslavije Moša Pijade, Djilas, Rankovič, Kardelj in dočim se je več mesecev angleški spij oni Ve’ebit svobodno sprehajal po Zapre-bu, stanoval v bližini sedeža Gestapa in imel stike, kot je bilo po vojni odkrito, z nemškim poveljnikom von Horste-nauom. Mislim torej, da titovski voditelji marsikaj vedo o< tem umoru. Krndel, Adja, Priča in Krševan so bili umorjeni prav zato, ker so bili dosledni ko- munisti, ker niso bili agenti Gestapa in drugih obveščevalnih služb, kot je bil to primer Tita, Rankoviča, Kardelja, Velebita, Vukmanoviča in drugih. To so samo nekatere epizode, o katerih vem in 'katerih sem bil priča v Zagrebu. O drugih epizodah, o težkih partizanskih bojih, o terenskem delu v Hrvatski Istri pa bom pozneje kaj več napisal. ANTON HROVATIN Od 100 profesorjev nad polovico fujcev Profesor i, ki poučujejo na treh univerzah v Turčiji so po večini tujci. Od 109 profesorjev na vseuči išču v Ankari je 57 tujcev, med njimi 27 A-merikancev, 13 Angležev in 9 Nem-ev (nekateri od teh so znani nacisti). Po uradnih podatkih je sestav dijakov nas'ednji: 67 odst. aristokratskih otrok, 9 odst. sinov visokih funkcionarjev, 13 odst. sinov višjih oficirjev, 7 odst. tujcev in samo en odstotek iz preprostih slojev. KAREL DESTOVNIK - KAJUH usmilil Še pomnite, tovariši, kako bilo je sleherno jesen, kako smo verovali o tistih dneh: spomladi se vzdramilo bo v ljudeh? Tako smo vselej hrepeneli, brez hrepenenja ne bi doživeli jeseni ki prihaja zdaj, jeseni, ki ni naša in vendar naša bolj ko vse do zdaj. Od vsepovsod: z gora, gozdov, s porušenih domov in iz grobov kriči : Zaupajte, tovariši, verujte! V jeseni tej ni hrepenenje kalna voda, kot divji, hrzajoči konj prihaja k nam svoboda! Opomba: To pesem posvečamo našim trpčim bratom v domovini,, prepričani, da bi se strinjal s tem tudi njen ustvarjalec, ljudski pesnik in borec Kajuh, ki je junaško padel za to, česar Jugoslavija danes nima in za kar se mi dalje borimo. VTISI TRŽAŠKIH DELEGATOV S FESTIVALA V BUKAREŠTI V romunskih tovarnah ne poznajo vajeniških plač Med številnimi programi IV. svetovnega mladinskega festivala, ki se je vršil v krasni Bukarešti, prestolnici LR Romunije in katerim je prisostvovala tržaška delegacija, spada gotovo med najvažnejše obisk velikanske in moderne tovar- ne «23. avgust», kjer se izdelujejo lokomotive, vagoni ter Dieslovi motorji za lokomo-torje. V tej tovarni, kjer je zaposlenih 12.000 delavcev, nam je napravila največji vtis porazdelitev delovne sile. Zaposle- DELAVSKE BORBE ZA ZVIŠANJE REALNE VREDNOSTI PLAČ Enotna fronta je sila, ki bo strla odpor industrijcev Problemi, ki se ne smejo več zavlačevati - Ogromen porast dobičkov industrijskih monopolov - Industrije! računajo na razkol na sindikalnem polju - Zgrešeni računi Pobuda Zveze enotnih sindikatov za enotno akcijo, ki naj doseže povišanje nizke življenjske ravni delovnih množic, je imela popoln in dobro obetajoč uspeh. Akcijska enotnost, uresničena tako na bazi kot na vrhu v teku zadnje stavke industrijskih delavcev, katere so se udeležili skoro vsi prizadeti delavci v celoti, dokazuje ne samo, da je okrog problemov v diskusiji mogoče uresničiti kar največjo enotnost — kot sme vedno trdili —, temveč dokazuje tudi nujno, neodložljivo potrebo, da se ta vprašanja rešijo s tem, da se izboljšajo bedne mezde delovnih ljudi. Po dveh letih obotavljanja s strani «Confin-dustrije», ki je bila vedno gluha za najosnovnejše zahteve delovnih, ljudi, smo prišli tako daleč, da se postavljeni problemi — združenje in poènotenje mezdnih postavk, izenačenje mezd z življenjskimi stroški in druga važna vprašanja — ne morejo pod nobenim pogojem dalje odlagati; treba jih je nemudoma in neposredno rešiti. To vztrajno zante-vajo vsi delovni ljudje. V Italijanski republiki vodijo delovni ljudje že par mesecev dolgo in trdo borbo s stavkami in agitacijmi, da bi dosegli izenačenje draginjskih doklad in bi realna vrednost plač dosegla vsaj 50 odst. življenjskih stroškov. Da bi dosegli to raven na našem O-zemlju, bi se morala draginjska doklada navadnega težaka povišati za 16 lir na uro. Prav zaradi te velike razlike je naša Zveza predlagala Delavski zbornici, da se Zvezi indust. ijcev v Trstu postavi enotna zahteva za izplačilo trajnega predujma na bodoče poviške v višini 125 lir dnevno za navadnega težaka, 130 za specializiranega težaka, 140 za kvalificiranega delavca in 150 za specializiranega delavca. Zveza industrijcev je v prvem trenutku odgovorila, da se ne more razpravljati o zadevi za vsako pokrajino posebej, ker gre po njenem mnenju za vprašanje spio Snega značaja in ga je zato mogoče diskutirati in rešiti samo v državnem okviru. Na sestanku z italijanskimi sindikalnimi organizacijami 3. septembra je pa Zveza industrijcev izjavila, da ne mi- neš kot vedno, samo za to, da dosežejo najvišje profite s pomočjo vedno večjega izkoriščanja delovnih ljudi. Zato ošabno odklanjajo vse najbolj pravične in skromne zahteve delavcev. Oni sé čutijo dovolj močne zaradi srn- in res je odklonitev «Confindu-strie» prejela takojšnji odgovor v uresničenju obširne in globoke enotnosti, tako v Italijanski republiki kot na našem Ozemlju. To enotnost pozdravljajo vsi delovni ljudje z navdušenjem in zadovoljstvom. Nobenega dvorita ni, da bo dosežena enotnost omogočila delovnim množicam, da — čeprav z žrtvami — premagajo odpor industrijcev. Na predvečer bitk, ki se poka-zujejo precej trde, mora vsak izmed nas na delovnih mestih in-povsod, kjer koli srečuje ljudi, ki živijo od svojega dela delati na način, da se u,esniči enotna težnja, predvsem pa obširna enotna fronta, s čimer se bo ustvarila ona mogočna in nujno potrebna sila, ki bo znala zrušiti trdovratni odpor industrijcev in s tem doseči boljše pogoje življenja. BONOMO TOMINEZ Pogled na del naprav v čistilnici «Aquila» v žavljah. sli prevzeti nobenega bremena in zato odločno odbija zahtevo po povišanju prejemkov in noče začeti pogajanj. To se godi v' trenutku, ko se vsi zavedajo nujne potrebe izboljšanja sedanjih mezd, ki znašajo okrog 26-30.000 lir mesečno. Zveza industrijcev s spretnimi argumenti odločno odbija vse zahteve delavcev. Do danes so bili zaman vsi argumenti sindikalnih organizacij, s katerimi je nepobitno dokazano, da se morejo in morajo povišati prejemki, ne da bi to vplivalo na tržne cene. Nič ne pomaga dokazovati, da že par let javni obračuni pokazujejo stalno naraščanje profitov industrijcev. Za Zvezo industrijcev ni niti malo važno, da so ti profiti pri nekaterih velikih industrijskih monopolih dosegli v zadnjem pet-letju sramotno raven od 300 do 700 odst, Ti gospodje skrbijo, da- dikalne razdvojenosti, ki vlada tako v Italijanski republiki kot na našem Ozemlju. Toda tokrat so se ušteli, ker niso upoštevali, da se Je zgodilo Vsak pošten in narodno zaveden Slovenec se mora zavedati, da pomeni zadnji Titov predlog gotov pogin obeh con STO. Združeni in neglede na politično mišljenje zahtevajmo civilno upravo na STO! Montažni oddelek električnih motorjev in transformatorjev “Dinamo" v Bukarešti -■N i ' nih je 50 odst. mladincev cd 16 do 21 let, 20 odst. žensk in 30 odst. starejših delavcev. Najvažnejše pa je to, da v tej tovarni sploh ne poznajo vajeniških plač. Mladinci od 16 leta dalje prejemajo plačo kvalificiranega delavca. Ko dovršijo namreč 8 obveznih let šole in se želijo nato zaposliti v tovarni, morajo dovršiti prej poseben tečaj, ki traja dve 'eti. Teoretično-praktični tečaj se vrši v posebnem po-slopu, ki se nahaja poleg tovarne. Navedena učna doba je tako le porazdeljena: prve tri dni v tednu se vršijo teoretične lekcije, v ostalih dneh pa praktične. V teh dveh letih šole imajo mladinci štiri mesece počitnic, to je vsako leto dva meseca. Za časa počitnic jih pošljejo na letovanje v posebne domove počitka in sicer po potrebi, ali v gore ali pa k morju. V dveh letih posečanja tečaja imajo brezplačno hrano in stanovanje ter razen ‘tega še obleko in šolske potrebščine. Brezplačno je tudi letovanje v domovih počitka. Ves ta čas pa prejemajo mesečno plačo ki bi znašala v tukajšnji valuti približno 10.000 lir. kar jim rabi za male osebne izdatke. Po preteku dveh let imajo tečajniki izpit. Najboljše pošljejo nato v višje šolske zavode, dočim gredo ostali v to varno, kjer si lahko izberejo poklic, ki jim najbolj ustreza. In že s prvim dnem prejmejo plačo kvalificiranega delavca. Evo zakaj ni v tovarnah LR Romunije vajencev! Po dolgem razgovoru z mladimi delavci o delu in njihovih pravicah, ki smo jih opisali, smo si ogledali posamezne velike tovarniške delavnice. Kot prvo smo opazili, da ima vsak oddelek svojo ambulanto za prvo pomoč, dočim se na- haja v bližini posebno poslopje, kjer prejmejo delavci v primeru nezgode vso zdravniško oskrbo, pretino jih pošljejo v bolnico. Na posebnem prostoru v bližini tovarne je otroški vrtec za otroke delavk, ki so zaposlene v tovarni. Pripeljejo jih zjutraj, predno gredo na delo; zvečer po de’u pa jih vzamejo zoPet domov. Otroški vrtec je opremljen z modernimi sanitetnimi in šolskimi napravami. Ker je po zakonu žena enakopravna z možem, je tudi plača enaka. Osnovna plača delavca, ki dela 8 ur dnevno znaša, primerjajoč s tukajšnjo valuto mesečno 45.000 lir. Delavci imajo 12 dni dopusta na leto, ki se viša postopno starostjo delavca. Kdor je zaposlen pri delih, ki so za zdravje škodljiva, kot n. pr. električni varilci, avtogenisti, livarji, je podvržen trikrat v tednu rednemu zdravniškemu pregledu. Razen tega imajo večji letni dopust in ob vsakem tudi najmanjšem znaku poškodbe organizma, jih takoj pošljejo na državne stroške v posebna zdravilišča, bodisi k morju ali v gore, kot pač predpiše zdravnik. Ko smo bili ob zaključku o-biska povsem na tekočem o življenju in delu v tej tovarni, so nas vsi delavci, moški, žene in mladinci pozdravili z naslednjimi besedami: «Ponesite v Trst in v svet besedo miru in prijateljstva delavcev m'a-de LR Romunije». NERINO TREMUL, mladi delavec ladjedelnice Sv. Marka nekaj novega po veliki zmagi delavskega razreda sosednje republike 7. junija. Ta zmaga je navdušila delovne ljudi in omogočila njihovo zbliianje in enotnost v obrambi svoboščin, priborjenih s tolikimi žrtvami ter za dosego boljših in človeških pogojev življenja. Žerjav s tritonsko zmogljivostjo V tovarni «4. april» na Madžarskem je bil izdelan prvi avtomatični žerjav s tritonsko zmogljivostjo domače proizvodnje. Žerjav razpolaga z lastno električno centralo, tako da bo mogel delovati tudi v krajih, kjer še ni električnega toka. Antibiotiki zdravijo rastline in konzervirano meso Na seji Ameriškega kemičnega društva so objavili, da lahko zdravijo antibiotična sredstva, ki jih dobivajo iz plesni, tudi rastline in konzervirano meso, Novo kemično sredstvo proti raku Na mednarodnem kongresu mikrobiologov v Rimu je vseučiliščih profesor mikrobiologije, dr. Selman Waksman iz Rutgerja objavil, da lahko zdravijo z zdravilom actinmy-:yn določene vrste raka. Sovjetska filmska igralka Tamara Makarova, ki nastopa tudi v filmu «Mlada garda» XVIII. Drugo jutro se je živelo pri hiši, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Po stari navadi se je delalo in Danijel je opravljal svoje posle, kakor bi nikdar ne bil ušel. Jaz pa sem moral odriniti! Radi tega nam je mati Barba napravila boljše kosilo in tudi nekaj nacvrla je bila. Se celò belo kavo smo imeli na mizi, kar je bilo takrat nekaj izrednega. Za slovo smo si segli v roke z očetom in materjo. Pri prihodu nič roke, pri odhodu po roko - taka je bila tiste dni etiketa v pogorju in po njej si se moral ravnati, če nisi hbtel dobiti očitanja, da se ne znaš spodobno ponašati. «Pa še kaj pridi!» so se glasile poslovilne besede. Meta me je spremljala, kar sem pričakoval. Nosila mi je veliko ruto, v katero so bili zaviti orehi, češplje, ocvrt bob in — če se ne motim — še celò par klobas. Vse to so mi dali pri slovesu in velika bi bila zamera, če bi se hotel tak dar zavrniti. «Ruto o priliki nazaj prinesi,» je spregovorila Pre-sečnica, ko je izročila culo svoji hčeri. Pred h’evom sta stala Danijel in Liza, a ne skupaj, vsak na enem koncu poslopja. Milo sta gledala za nama, posebno Danijel je bil potrt in žalosten. «Oh-ta,» je zastokal, «lepo je bilo, ko si bil tukaj. Kmalu kaj pridi!» Liza je molčala in se grdo držala, ker je bila še vedno jezna na hlapčeta. Hodil sem od Jelovega brda proti Malenškemu vrhu ter kakor vselej, kadar sem stopal po tej poti, jemal Vase lepoto pokrajine. Meta je, noseč mojo ruto, korakala tik mene kot kupček obupa. Kar pogledati si ni upala vame, ker bi jo drugače zalile solze. To se ji je videlo. Prišedši na kraj, kjer je v globoki dolini tičala koča karlovškega Anžona, opazim tega pri delu v bregu. Z rovnico je kopal ledino, da so se mu nabirale debele kalje po obširnem obrazu. «Hej, zdaj pa greš,» je kričal, «pa spet prideš! Novo njivo kopljem.» Bila sva že precej daleč od njega, ko je še zavpil: «Meta Ivan Tavčar le povej Lizi, da kopljem novo njivo!» Pod Malenškim vrhom sva obstala na mestu, ki mu pravijo «Na poklonu». To je fratina sredi gozda, od koder se vidijo štiri cerkve. Za tabo Mati božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani Čabrače, na drugi Gabrška gora. Kaki svetniki so tam, tega vam danes ne morem več povedati. V prejšnjih bolj pobožnih časih so Ludje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali. Ta navada je morala med ljudstvom zelo ukoreninjena biti, ker je v našem pogorju takih «Poklonov» vse polno. Tam sva sedla, prejkon» v namenu, da bi zavlekla trenutek ločitve. Bilo mi je tako pri srcu kakor nekdaj, ko sem se ob koncu počitnic poslavljal od doma in od matere, ki me je v e lej nekaj pota spremila. Ko je z vsakim korakom izginil kos domače zemlje, sedaj sleme rojstne hiše, sedaj stolpič na holmu, Sedaj teman gozd na Samsonu, sedaj kaj drugega, se mi je odtrgal kos od srca. Takrat sem gledal v neštete gube nabrani obraz one, ki je sedaj že dolgo časa pod zemljo in ki na svetu ni imela drugega kot skrbi in delo; danes pa v obraz deklici, ki je pričela uživati grenke sadove, katere rodi vsaka ljubezen na zemlji. Opazil sem, ko je snela ruto z glave in jo položila na travo, da je nosila v laseh rumeni glavnik, ki se ga navadno nosi ob ne-de’jah in praznikih. Včasih je prav globoko zasopla in obrnila obraz proti meni, kakor bi mi hotela nekaj povedati, Pa ni imela pogu- ma, dr bi spregovorila. Končno je posegla v ruto ter izvlekla iz nje majhen, bledoru-men «bob», ki je v pogorju tako gostega testa, da bi bil bolj za strelivo nego za živilo. «Gotovo si že lačen», je spregovorila proseče, «nà, jej!» Nekaj sem se obotavljal, nakar je znova zaprosila: «Pa le jej!» Moral sem je ti in ni odvrnila pogleda od mene, dokler nisem s silo pospravil zadnje mrvice. Ko je bil bob odpravljen, zopet ni vedela, kaj naj bi govorila. Tedaj je prihitela tolpi-ca drobnih dolgorepk in je sedla na bližnje bukovo drevo. Živalce so se z malim telesom obešale po vejicah in kljuvale z listov, kai se je dobiti moglo. Nato pa so, kakor so prišle, s šumom odhite e. Meti se je bilo med tem časom čelo nabralo v goste gube in pričela je govoriti, prav kakor bi se čul modri oče Boštjan: «Pa ti mora le čudno biti, če si sam v Ljubljani. Nimaš človeka, ki bi ti kuhal, ki bi ti pral. Ce zboliš, si slabši od živine v našem hlevu, za katero se vsaj Liza briga. Ali ne misliš, da ti tega ni treba?» «Kako naj si pomagam? Kje naj vzamem kuharico? Stare ne maram, mlade ne dobim.» Zaiskrilo ji je v očesu in opazil sem, da postaja jezna. «Ne govori tako nespametno! Poglej gospoda v Javorjah: vzel je sorodnico k sebi in streže mu, da je zadovoljen.» «Kje naj dobim sorodnico? Ce je mlada, ne bo hotela priti.» V bližini je nekaj belo cvetelo. — Nadaljeval sem: «Kaj potem? Tak sem kot tole: sedaj pred zimo cvete in kaj bo iz tega? Cvet odpade in prav nič ne bo iz tega. Ce je mlada, ali naj jo vzamem?» Rdeče se ji je zalil obrazek, ko je zastokala: «Kdo govori o tem?» Roko je pritisnila na prsi, da bi ukrotila razburjeno srce. Odgovoril sem: «Ce to ni. potem ,e pa še manj; Ti ne poznaš mesta in njegovih hudobnih jezikov. Ne boš štiri tedne pri meni, pa se na ulico ne boš upala, tako te bo. sram.» Vsa kri ji je zapustila lice. Pogled pa, ki ga je proti meni obrnila, je bil podoben pogledu srne, če si v zelenem gozdu streljal nanjo ter jo težko obstrelil. «Jezus, kdo pa govori o meni?» V veliki zadreòi je vstala tei viknila: «Tam rastejo Kristusove srajčke». Oddaljila se je po tratini, trgala je neko cvetje, o katerem ne vem, ali vedno tako pozno cvete, dokler se ni skrila v bukovju, kjer so prejkone cvete'e tudi «Kristusove srajčke». Smilila se mi je. da sem ji moral izpodkopati načrt, do katerega je bila prišla v nočeh, ko ni1 mogla spati: samo gospodinja in kuharica je hotela pri meni postati in drugega nič. In kako modro mi je vse to odkrila, tako da po njenem mnen.u ne bi bil mogel priti na to, da misli samo sebe! Sedaj pa se je sramovala ter pred menoj skrila v gozd. Ko se je vrnila, je ime'a v rokah velik šop Kristusovih srajčk, ali oči so ji bile odločno objokane. «Meta,» sem spregovoril, «sedaj je čas, da grem.» «Malo še počakaj, se nič ne mudi.» «Drugače zamudim, je že pozno.» «Nič še ni pozno.» «Kako naj pridem v Ljubljano, če še odlašam?» «Pa v Loki nvnj časa ostani.» «Podaj mi roko v slovo. Midva bova pač mislila eden na drugega.» Podala mi je roko: «Jest že!» (Sledi devetnajsto nadaljevanje) ffpìelwd [)(< podeželju »OLIKA Titovcem je vsaka pri.ika primerna, da se začnejo spotikati ob občinsko upravo. Seveda se še danes ne mo rejo sprijazniti z mislijo, da so na volitvah že dvakrat pogoreli. Ker že ne vedo več, kaki. bi obrekovali komunistične upravitelje, so nekateri titovski gobezdači začeli širiti pr. občini glas, da so komunisti uvedli družinski davek in d je torej njihova krivda, če ga bodo morali občani plačevati. Vsak razsoden člo vek, ki je le nekoliko na tekočem o davčnih zadevah, se mora takim izmišljotinam smejati. Skoro vsak otrok ve, da je bil ta davek uve den na podlagi zakona, ki se mu morajo podvreči občinske uprave. Sicer pa je tudi «Delo» že večkrat pisalo o tem davku ter objavilo tudi članek, iz katerega je zelo jasno razvidno, da je bil davek uveden v dolinski, kakor tudi miljski občini na povsem demokratični podlagi in z načelom: kdor več ima, ta naj tudi več plača. Toda na žalost je consko predsedstvo odbilo demokratični sklep naših upraviteljev, ker hoče pač, da se davek odme rja na isti podlagi, kot v Trstu. Titovski gobezdači tega seveda nočejo povedati, marveč podlo izrabljajo tudi to okoliščino za obrekovanje občinske uprave, čeprav je med zadnjimi uvedla družinski davek. V Zgoniku in Repenta-bru, kjer se šopirijo titovci se je o tem razpravljalo in sklepalo že lansko leto. Da v teh občinah že plačujejo družinski davek, tega dolinski gobezdači nočejo povedati. To jim seveda ne diši. Sicer pa se že iz tega lahko razvidi vsa njihova mo- I ralna in politična revščina. Taka je pač uioda generalov brez množic, ki se morejo zadovoljiti z mlatenjem prazne slame. PAUKIli: Pred dnevi se „e na avto cesti, na ovinku pri Padričah zgodila avtomobilska nezgoda. Znano je, da imajo pa-driški kmetje svo.e pašniKe tudi na drugi strani avtoceste in ko ženejo živino na pašo, so prisiljeni prečkati cesto. Ko se je taka pre.šnji večer vračal neki deče* s paše, je v trenutku, ko je šla živina čez cesto, z vso brzi no priletel avtomobil, podrl kravo in jo lep kos poti vie kel za seboj. Ze to dokazu.e, da je bila brzina res divja, sicer ne bi mogel avtomobil tako težko in veliko žival toliko časa vleči za seboj. Z druge stra ni pa je znano, da hodijo krave počasi in,'če bi avtomobil vozil z normalno forzino, bi se brez dvoma lahko izognil, kajti krava ni mogla nenadoma pri'eteti na sredo ceste. Na vsak način zahteva lastnik avtomobila J poškodovanega kmeta 300 tisoč lir za pretrpljeno škodo, dočim bo kmet za iz ub-ijeno žival prejel le 25.000 lir odškodnine. To je res neču-vena krivica, kajti kmetje ne hodijo s svojo živino kar tjavendan po avtocesti, temveč so jo prisiljeni prečkati, če hočejo gnati na pašo ali obratno domov, ker so pašniki na eni, vas pa na drugi strani ceste. Z druge strani so pa obsodbe vredni vsi, ki tako divjajo po avtocesti in ne mislijo na križišča in prečne poti Oblasti bi morale tu poseči in urediti promet na način, da preprečijo slične nezgode, ki so se že večkrat pripetile. M TAM. 2E STIRINAJSTKRAT SMO TO SLIŠALI — Vsaki krat, ko Tito odpre usta in nekaj iz-blekne o tržaškem vprašanju, najdeš na straneh slovenskega «Ficcala)) z mastnimi črkami napisano, da «so tržaški Slovenci navdušeno sprejeli odločno stališče jugoslovanske vlade». V šestih letih je privlekel Tito iz svoje malhe že najmanj 14 «rešitev» za tržaško vprašanje in štirinajstkrat je «Piccolo» zagodel isto muziko. Ce bi se pa titovski listič hotel potruditi in povedati-, kdo so ti «navdušeni tržaški Slovenci)), bi bil račun kaj kmalu opravljen. C^-lo svoje pristaše bi moral revež izpustiti. Radovedni smo ali šteje titovsko trobilo med «navdušene:» za zadnjo, to je «14. rešitev)) rudi svoje svetovalce de-vinsko-nabrežinske občine, ki so na zadnji seji razen Srečka Colje moško pokazali figo Titu in njegovi «14. rešitvi)) ter glasovali za STO. Zelo nam je žal za titovce, ki so ostali tako kmalu praznih rok; stvar je pač taka, da je naše ljudstvo skromno v svojih zahtevah in zato se ne bi hotelo preveč zrediti od «velikega blagostanja», ki bi ga prinesla Titov «socializem)) in internacionalizacija Trsta. Samo titovski zvesti o-prcda Srečko Colja nima takih preglavic, ker se edini navdušuje za «14. rešitev)). POŠTENO SO SE SPEKLI — Siamska dvojčka (namreč po «Jlikah)) in vsebini, če že ne po jeziku) sta napravila te dni zelo žalostno figuro. Iz italijanske nacionalistične revije «Le Ore)) sta paberkovala nek lažni intervju, ki naj bi ga bil dal tov. Vidali glede tržaškega vprašanja. Intervju je bil seveda docela izmišljen in odgovorni urednik revije ga bo moral tudi takoj preklicati. To bo pa res krepka klofuta za titovska dvojčka, ki sta se prezgodaj veselila nad «senzacionalnim argumentom)). Tako nizko so torej že padli titovci s svojim indipendentističnim priveskom, da se morajo zatekati za «argumente» k italijanskim nacionalistom. in še ti st) jim napravili tokrat zelo slabo uslugo. ,S*77///S///7SSSS////SS////S/SSSSS'/////////////////////////////&_ DELO Občinska sveta v Nabrežini in Dolini glasovala za ustanovitev STO V Nabrežini : napori Colje in dr. Škrka, da bi preprečila^ glasovanje - Župan protestiral zaradi pisanja "Primorskega" - Intervencija tov. Škrka - V Miljah bodo nadaljevali razpravo - V Dolini ; pristaš SDZ se je povsem strinjal z našo resolucijo Nabrežinska seja V torek je bila v Nabrežini izredna občinska seja, sklicana na zahtevo titovskih svetovalcev. Iz vsega poteka seje je padla takoj v oči dokaj prozorna demagogija svetovalcev, ki so zahtevali sklicanje, O gospodarskem načrtu je poročal župan, ki je naštel vsa prizadevanja občinske uprave. Od predlaganih 53,800.000 lir pa je VU nakazala samo 9 milijonov 450.000. Po krajši di skusiji je svet prešel na raz pravo o zadevi požganih vasi. Iz pojasnil župana in odbornika tov. Slavca se je izkazalo, da se vprašanje odvija povolj-no. Za odkončno obnovo prizadetih vasi podeželja je nakazanih 96 milijonov lir. V zvezi z nameravano gradnjo begunskega naselja sta bili predloženi 2 resoluciji in sicer od tov. Slavca in dr. Škrka. Ker ni prišlo do konkretnega za ključka, bodo o stvari razpravljali na prihodnji seji. Ozračje pa je postalo precej napeto, ko je o tržaškem vprašanju spregovoril tov. Albin Škrk. Ugotovil je, da je bila pred 6 leti podpisana mirovna pogodba in cd takrat so se izneverile svojemu podpitu za padne ve'esile, kakor tudi Italija in Jugoslavija. Obsodil je zadnji Titov predlog, ki bi po menil uničenje podeželja, katero živi skoro izključno od Trsta. Lito tako je zavrni predlog Pelle o plebiscitu. Raz krink al je istočasno izjavo fan- Petokolonašlvo ali neodgovornost tomske «of», ki pravi, da podeželsko ljudstvo navdušeno odo- Ko zasledujemo tolmačenja c tržaškem vprašanju, ki jih voditelji SDZ skušajo razširiti preko svojega glasila «Demokracije» med svoje ljudi, se nam vztrajno vsiljuje misel, da imajo titovci še vedno med njimi kakšnega spretnega agenta, ki uspešno nadaljuje petokolonaštvo dr. Klembasa. Drugače si pač ne znamo razložiti čudnega stališča, ki ga zavzema «Demokracija» napram beograjski vladi. Od znanega proti titovskega trušča prvih dni maja tega leta. ni ostala niti najmanjša sled. Nasprotno, od takrat se je opazilo, da je «Demokracija» začela širiti misel, da se Titova vlada ne odreka obrambi STO, mirovni pogodbi itd. «Demokracija» je šla še dalje. Indirektno je začela podtikati mnenje, da se morajo tržaški Slovenci zahvaljevati beograjski vladi, za njeno stališče do Italije. Zelo malo, oz. nič se ni brigala zato, da bi bila v vsej njihovi izdajalski luči objasnila protistojevska stališča Tita. Zdi se nam torej, da voditelji. SDZ nočejo razjasniti svojim ljudem odgovornosti titovcev za sedanji položaj STO in za sedanjo nevarnost, ki nam preti z rimske in beograjske strani Ob najnovejšem rimsko-beo-grajskem trušču je prišla ta linija voditeljev SDZ še bolj bo izraza. Pred Titovim govorom na Okroglici je «Demokracija» napisala, da ne verjame, da bi mogla Jugoslavija napraviti kakršen koli korak proti STO. Po govoru na Okroglici, ko se je položaj še bolj zavozljal in postal nevarnejši piše: Tako je govoril Tito. Pustil si je torej odprta vrata za povratek na mirovno pogodbo... dogodki se razvijajo tako, da gledamo vsi, ki zagovarjamo ohranitev STO, lahko z vedrim licem lin ponosom v bodočnost». To pomeni, če hočemo uporabljati zelo mili izraz, metati pesek v oči lastnim pristašem, ki Pa niso niti najmanj tega mnenja. Rožljanje, z orožjem na naših mejah, nacionalistično hujskanje na eni in drugi strani, po- j polno preziranje mirovne po- ! godbe v sestavljanju predlogov . in protipredlogov, povratek Jugoslavije na pozicije 1945, grož- j nje z ene in druge strani o okupaciji cone A itd. je za «Demo- ; brava Titov predlog, kar je gola laž, ker je naše ljudstvo v celoti proti temu predlogu. Predložena je bila nato naslednja enotna resolucija, sestavljena v sporazumu med svetovalci KP in SDZ: FS OZN in v vednost generalu Wintertonu — Občinski svet de-vinsko-nabreimske občine v an-glo-amsriški coni STO, ki se je sestal dne 15. 9. 1953 na izrednem zasedanju, spričo najnovejših izjav predstavnikov jugoslovanske in italijanske vlade v zadevi STO ponovno ugotavlja da je edino spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in dokončna ustanovitev STO po njenih določilih, v polnem skladu z interesi našega prebivalstva ter mirnega sožitja med italijanskim in Jugoslovanskimi narodi Po prečitanju resolucije je nastala v titovski skupini prava zmeda. Dr. Škrk in Colja sta napela vse svoje možganske sposobnosti, da bi se rešila iz zadrege in preprečila glasovanje. Toda poskus je propadel in Colja se je v jezi u-maknil iz dvorane. Resolucija je bila nato enoglasno odobrena, kar nam dokazuje, da je podeželsko ljudstvo, vštevši tudi titovske pripadnike, v celoti za dokončno uresničitev STO1. seji, ki bo v sredo. Medtem se bodo sestali predstavniki skupin in to cilju, da se sestavi enotna resolucija. .in v Dolini V četrtek pa je prišlo tržaško vprašanje na dnevni red izredne seje občinskega sveta v Dolini, ki je bila sklicana na pobudo komunistične skupine. Pomen in važnost seje je orisal župan tov. Lovriha, ki je podal nato besedo svetoval-u tov. Justu Zuljanu. Svetovalec Zuljan je v svoji intervenciji zavrnil predloge Tita in Pelle ter opisal usodne posledice, ki bi jih imela za podeželje priključitev k Jugoslaviji. Tov. Montanja pa je podčrtal, da Tito in Fella govorita po nalogu svojih gospodarjev, ki nimajo namena oditi. V diskusijo so posegli še župan, ter svetovalci Sandro Purger in Zdenko Hrvatič, Oglasil se je tudi titovski svetovalec Marc, ki je v dolo- čenem trenutku izjavil, da se je naše ljudstvo borilo za priključitev k Jugoslaviji neglede ali bo komunistična ali monarhistična. Ne vemo sicer, kako je mogel priti titovec do takih zaključkov. Taka izjava je dejanska žalitev našega ljudstva, ki se je v resnici borilo proti nacifašizmu. Bila pa je istočasno borba proti vsakemu povratku stare jugoslovanske čaršije. Naše ljudstvo je dalo v tej borbi svoj doprinos, da bi si jugoslovanski narodi u-stvarili novo in res svobodno Jugoslavijo, česar pa na žalost po krivdi titovcev še danes nimajo. Svetovalec SDZ Petaros Rudi je izjavil, da se osebno povsem strinja z našo resolucijo. Predlagana resolucija je bila nato soglasno odobrena, z dodatkom, ki ga je predlagal titovec Marc, kateri je nato tudi glasoval za resolucijo. Občinski svet dolinske občine brltsko-ameriške cone STO, ki se Kad pol milijona za demokratičen tisk Barriera 13.500 kakor sledi: goriška kvestura v zadnjem tre- Pred zaključkom je župan o-stro obsodil pisanje «Primorskega» glede delegacije, ki je bila pri Titu in ki naj bi zastopala prebivalce občine. Ne župan in ne ožji odbor ali občinski svet, ki so edini predstavniki občanov niso v tem smislu pooblastili nobene delegacije. Seja v Miljah Na pobudo komunistične skupine se je sestal v sredo na izredni seji tudi občinski svet v Miljah, ki je razpravljal o tržaškem vprašanju. Tov. Po-stogna je na seji orisal pomen in važnost resolucije o STO, ki zahteva uveljavitev mirovne pogodbe ter podrejeno postavitev začasne civilne uprave. Svoje izjave so dali tudi predstavniki drugih skupin. Končno so sklenili, da bodo o zadevi razpravljali na prihodnji cel. Gigante 5.250, Derosa 4.050, Passionarla 2.050, Kobal 2.150 Nabrežina 22.595, sekcija Sv. Ivan 10.720, tretji polog sekc. Sv. Jakob 33.505 in sicer: Per-soglia 2.650, cel. Spacal 7.690, cel. Rinaldi 9.525, cel. Merlak 780, ženska cel. -Blažina 1.380, cel. Ščuka 450, cel. Chimisso 6.350, mešana cel. Blažina 4.680. Tovariš iz Sv. Ane 500; četrti polog občinskih nameščencev 7.070,. tov. Pieri 2.000, tovariš iz cel. Margotti 500, Hus 2.450, sekc. Pončana 9.225, tovariš s Pončane 5.975, ženska celica 500, Ceccarini 530, Tome 445, cel. Jamnik 1.775, železničarji 4.300, pristaniščnik 500, sekc. Curiel 26.545, od teh 11.900 od tovarišev in simpatizerjev v pristanišču pri Sv. Andreju, cel. premogarjev 1.050, Sv. A-lojz 500, člani sekcijskega komiteja Sv. Vida 1.650, col. Ca-pajev 450, Kos 1.025, tov. Barič 500, Marušič 330, tovariši iz Vrdele S. Cillino 1.400, tov. Susmel 200, Picek 200, skupina beguncev 1.730, cel. Lazaret 2.490, cel. lad. Sv. Roka 3.900, sekc. Milje 2.230, cel. Sv. Rok vas 1.915, cel. Škofije 2.000; Stanič 100, Bonivento 100, Ku-rasier 100, Pina 50, C uk 100, Debello 100, Milio 100, Tamaro 100, Carlo 100, Riccardo 50, IZ DOBERDOBA Naš praznik jih peče V Doberdobu je še vedno živ ugoden odmev lepega praznika demokratičnega tiska «Unita» in «Dela», ki je bil 6. t. m. in na katerem se je proslavila obenem zgodovinska obletnica S. septembra. Praznik je potekal v zares prisrčnem ozračju prijateljstva in bratstva med tu živečima narodoma. Prav to je bil verjetno eden izmed razlogov, ki je vrgel titovce iz kože. Kot običajno so tudi ob tem prazniku privlekli na dan ves svoj protiljudski strup in obdolžili zavedne tovariše šovini- V svoji ogabni gonji proti vsemu, kar je demokratičnega in naprednega, je «Primorski» seveda namenoma zamolčal dejstvo, da je nutku, to je v soboto zvečer prepovedala govora senatorja tov. Vittorija Bardinija in tov. Alojza Markoviča, ki bi morala proslaviti tudi nepozabnega slovenskega borca in internacionalista tov. Jožeta Srebrniča. Ista kvestura pa je šla vsestransko na roko titovcem, kar se tiče izletnikov za Okroglico, ki so lahko prekoračili mejo s posebnim dovoljenjem, brez vsakih drugih formalnosti, dočim se komunistom in demokratom odrekajo potni listi celo samo za Avstrijo, To so dejstva, ki jih «Primorski» noče povedati, ker se titovci očividno nočejo zameriti oblastem, ki so jim šle na roko za titovski tabor, kot se nočejo zameriti svojemu atlantskemu partnerju Pelli, s katerim jih veže protikomunizem in protisovjetizem. To so ljudje, ki nimajo pravice govoriti o borbah za pravice Slovencev, kot nimajo pravice «narodnjaki» okrog «Demokracije», ki se iz golega oportunizma bojijo iz obesiti nad svojo trgovino v Doberdobu dvojezično tablo. je sestal 17. 9. 1953 na izrednem zasedanju, spričo najnovejših a-tentatov rimske in beograjske vlade proti STO in spričo oboroževalnih ukrepov z italijanske in groženj za protiukrepe z jugoslovanske strani, ki postavljajo v nevarnost mir med Jugoslavijo in Italijo ter mir na Tržaškem ozemlju, m e n i, da je edino spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitev STO po njenih določilih v skladu z interesi našega prebivalstva ter italijanskega in jugoslovanskih narodov. Zato, obsodeč ustvarjanje vojne psihoze ter podžjganje nacionalističnih izbruhov, občinski svet zahteva od Varnostnega sveta OZN, naj aktivno poseže vmes in naj ukrene vse potrebno, da se to stanje preneha in da se prisilijo države podpisnice mirovne pogodbe z Italijo, naj se svojega podpisa drže, zato, da Se Izvede mirovna pogodba v vseh njenih določih, ki se tičejo STO. V pričakovanju te dokončne rešitve se zahtev a,.naj Varnostni svet imenuje svojo komisijo, ki naj začasno prevzame u-pravo vsega STO, cone A in cone B. Z ah t e v a m o še posebej jamstva vlad 21 podpisnic mirovne pogodbe z Italijo in predvsem sosednih držav Jugoslavije in Italije, ker so pri tem slednje najbolj zainteresirane. Šolske vesti Vpisovanje in popravni izpiti na osnovnih šolah cone A STO se vršijo od 16. do 30. septembra t. 1. za vse razrede c-snovne šole in sicer v kraju dotične šole. Pri vpisovanju v prvi razred izročijo starši učitelju naslednje listine: a) rojstni list, b) potrdilo o cepljenju proti kozam, ki ga izda Zdravstveni urad občine. Dne 1. oktobra t. 1. bo svečana otvoritev šolskega leta s sv. mašo in dne 2. oktobra reden pouk. Vsa potrebna pojasnila dobijo starši na oglasni deski na šoli ali pri ravnatelju dotičnega okrožja. Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja v Dolini javlja, da se je pričelo v tajništvu šole, dnevno od 9. do 12. ure, vpisovanje učencev za vse razrede. trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da se vpisovanje za šolsko leto 1953-54 zaključi 25. septembra 1953. Ravnateljstvo Državne slovenske višje realne gimnazije v Trstu sporoča: 1. Na Državni slovenski višji realni gimnaziji v Trstu, ki i-ma poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1953-54 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio štev. 9, II. nadstropje. 2. Začetek pismenih zrelostnih izpitov bo v ponedeljek 21. septembra 1953 ob 8 uri 30 minut. Na trgovski akademiji traja vpisovanje do 25. septembra vsak delavnik od 10. 12. ure Ravnateljstvo Slovenskega kmetijsko - strokovnega tečaja na Plavjah obvešča starše in dijake, da se vpisovanje v I. ter II. razred zaključi 25. septembra. «Internacionalizacija» TITO: k Oh, ta internacionalizacija... To je pa v resnici sijajna zamisel!» (Puščica kaže «internacionaliziranega» Tržačana) . V ENEM TEDNU CELA VRSTA PREPOVEDI Za teden --- dni — Sobota, 19. - Arnu-lf Nedelja, 20. - Suzana Ponedeljek, 21 - Malej Torek, 22 - Mavricij Sreda, 23 - Tekla (ščip) začetif-jeseni Četrtek, 24 - Rupert Petek, 25 - Kl-eofa ZGODOVINSKI DNEVI Paril ko' 22. 9. 1944 je Rdeča armada osv1 bodila prestolnico EstonS* SSR Tallin. 23. 9. 1945 se je (pričel v prvi svetovni sindikalni gres, ki je trajal do 25. si temtora. 25. 9. 1906 se je rodil slavni jetski (Skladatelj Dimiti Šostakovič. TRST 11. SOBOTA: 13 Šramel kvintet pevski duet - 19. Pogovor z žefr - 22.45 Ples za konec tedna. NEDELJA: 8.45 Kmetijska ^ daja - 11.30 Oddaja za najmlaj^ - 12. 15 Od melodije do melodij6 v 13. Glasba po željah - 19. Iz fil% sKega sveta - 20. Slovenski mo1 _ svela - zu. lùiovensKi mui c vi - 21.45 Wagner: «Lohengrin. 1. in 2. dej. “ ° fr PONEDELJEK: 19. Mamica Pr!0 poveduje - 21. Književnost in 1 n met n os c - 21.30 Čajkovski: Uv«-T tura 1812 - 22. Wagner: «Loh<’ J grin», 3. dej. t) TOREK: 13. Glasba po željami 19. Tehnika in gospodarstvo - OBLASTI NOČEJO, DA BI SE govorilo o mirovni pogodbi Kakšne prireditve sovprepovedali - Smešni in neutemeljeni izgovori - Kdo napihuje dogodke - Se odločnejša borba za spoštovanje mirovne pogodbe Vpisovanje traja do 25. septembra. Ravnateljstvo Državne nižje Consko predsedstvo je v zadnjem tednu prepovedalo vrsto javnih prireditev in manifestacij, ki so jih imele v načrtu demokratične organizacije. Tako je prejšnjo nedeljo odpadlo kar šest praznikov tiska. Vršili so se lahko le tisti, za katere so imeli prireditelji že več časa prej v rokah dovoljenje. Prepovedano je bilo nadalje javno zborovanje, ki ga je nameravala organizirati naša partija v torek pri Magdaleni, kjer bi moral govoriti tov. Vidali ob šesti obletnici podpisa mirovne pogodbe in ustanovitve STO. «Verboten» demokristjan-skega «prefekta» dr. Micellija je zadel seveda tudi prireditev Enotnih sindikatov, najavljeno za jutri, v nedeljo na Opčinah. Prireditev je bila NIHČE NI PROTI ITALIJANSKI ŠOLI Slovenska šola v Ricmanjih nima še danes dovolj učilnic Tudi letos prihaja ponovno v ospredje vprašanje otvoritve italijanske trirazrednice v Ricmanjih, čeprav se že sama slovenska šola, ki razpolaga za pet razredov 2 učilnici nahaja v težkem položaju. Te dni je namreč prišel v Ricmanje dobro znani postaje načelnik iz Boršta, ki je iskal ljudi za pobiranje prijav za italijansko šolo. Pouk bi se moral seveda vršiti v prostorih slovenske šole, kar je vzbudilo resno zaskrbljenost med slovenskimi starši. Slednji so organizirali roditeljski sestanek, na katerem so poudarili svoje stališče do tega problema ter sklenili, da pošljejo de legacijo k postajenačelniku. , tembra Odboru meseca demo-Sprejel jih je v vse prej kot kratičnega tiska (Dom prista-vijudnem tonu in šele po niških delavcev II. nadstr.) ali dokaznih argumentih delega- sekcijam KP STO1, cije se je vsaj nekoliko pre- I Tekmovanje med plesnimi IfrV* 1 1 ji I gl»! f kratijo»... pustiti si odprta vrata j Proslava Ju ija Fučika za povratek na mirovno pogodbo in povod za «gledanje z vedrim litem in ponosom v >bodočnost». To pomeni biti slepec ali pa izdajalec. Naj si voditelji SDZ svobodno izberejo vzdevek, o katerem vedo, da jim pristoja. Dejstvo je, da je nevarnost velika, da nikoli prej ni bila tako velika, da prav zadnji dogodki dokazujejo, kako skušajo v Wa-shingtonu, Londonu, Rimu in Beogradu priti čimprej do do- Danes, v soboto 19. t. m. ob 20. uri bo v PD «Zvezda» v Pod-lonjetlju svečana proslava 10. obletnice smrti Julija Fučika, kjer bomo, kakor ostala napredna ljudstva, tudi mi počastili spomin velikega češkega heroja, proletarskega (pisatelja in borca za mir (in. napredek v svetu. Poleg predstave Ljudskega, odra, Fuči-kove «Izpod vešal» in spornin- končne rešitve ne na podlagi mi- i skega S°vora tov- A- Blažine, bo-rovne pogodbe (saj sami voditelji . do Predvajane plošče dela kan-SDZ vedo, kako njihovi anglo- j tate Jana Seidla «Sporočilo Ju-ameriški vzorniki ljubijo mirovno lija Fučika». Prirejena bo tudi pogodbo in ustanovitev STUD, razstava slik Julija Fučika. marveč na podlagi sporazuma ki V. bi uničil mirovno pogodbo STO V počastltev JuliJa Fučika -1° in vsaj do določene mere zadostil drzavni čehoslovaški film tede-apetitom Pelle in Tita. Dokazo- , lal za 10- obletnico smrti film o vati danes, da te nevarnosti ni, j njegovem življenju «Julij F uči k». pomeni biti zlonamerno na stra- j Njegovo ime nosijo danes razni ni ene izmed zainteresiranih j čehoslovaški zavodi, šole in pio-Strak ali biti neodgovornež. Ne- ! nirske skupine, ki so zrasli v Zm kakr- ^ ^ sne koli množične organizacije. ker terajo v pogubo svoje ljudi. *** LIRIČNI KONCERT Danes, v soboto 19. septembra, od 20. do 24. ure, bo v dvorani Ljudskega doma na Opčinah lirični koncert PD «Kraljič». Solisti liričnega odseka bodo izvajali arije iz znanih oper. Vabljeni so vsi ljubitelji operne glasbe. Fučik umrl. Kakor vsi napredni narodi, tako tudi sovjetski, spoštujejo in slavijo Fučikovo ime. Ukrajinski dramatik Bu-rjanovsky je napisal igro o Fučiku z naslovom «Ljudje bdite», ki je zdaj na repertoarju Narodnega gledališča v Pragi. Na drugem kongresu miru v Varšavi leta 1950. je bilo Fučiku nosi v slovenščini naslov «Zapiski izpod vešal», je bilo do sedaj prevedeno v 57 tujih jezikih. Vse njegovo življenje, njegova borba in njegova dela so bila posvečena človeštvu, njegovi boljši bodočnosti in miru. Pridite, da dostojno postavimo Fučikov spomin ! Kulturna prireditev na Kolonkovcu. Jutri, v nedeljo 20. t. m. ob 16. uri, bo na dvorišču gostilne «Bako» na Kolonkovcu kulturna prireditev s sodelovanjem domačega /pevskega zbora «Rota» in mladinske dramske skupine z PD «Cebulca», ki bo uprizorila zabavno Nušičevo enodejanko «Analfabet». Cisti dobiček je namenjen gradnji novega Ljudskega doma. Pridite vsi! «Jurček» v Bazovici. V nedeljo 6. t. m. so ob priliki proslave bazoviških žrtev nastopili naši najmlajši iz Križa z Golievo pravljično igro «Jurček» ter, kakor vedno, želi vse priznanje. Skoda le, da je burja precej ponagajala in zaradi tega ni bila igra tako izvajana, kot navadno. Izostal je balet koncem drugega dejanja in tuti lučni barvni efekt. Navzoči so se sicer priznano najvišje odlikovanje za vseeno v igro vživeli, kar je pri-mir. Njegovo poslednje delo, ki Calò njihovo navdušenje, Kulturna prireditev v Boljuncu. V nedeljo 6. t. m. je *bila v Sancinovi dvorani v Boljuncu lepa kulturna prireditev. Nastopili so mladinci in otroci z Opčin in sicer: otroci z igrico «Rdeča kapica» in mladinci s šaljivo igro «Burka o jezičnem dohtarju», mladinke pa so izvajale narodni ples. Prireditev je bila vredna lepšega obiska Boljunčanov, kar bi se z boljšim delom krajevnih organizatorjev lahko doseglo. Praznik tiska v Ricmanjih. Veliko število občinstva je v nedeljo 13. t. m. privabil praznik tiska v Ricmanjih, h kateremu je brez dvoma mnogo prispeval kulturni spored. Poleg domače godbe, so nastopili kar štirje pevski zbori in sicer; iz Ricmanj, Boljunca, Lonjerja - Ratinare in Rovt. Seveda ni odmanjkal uspeh tega lepega pevskega nastopa znanih dobrih pevskih zborov. Kljub temu se moramo dotakniti dejstva, da obstoja med raznimi zbori precejšnja razlika. Ko nastopajo ni težko ugotoviti, da nekateri od teh v predolgih presledkih opuščajo vaje. Poletje in večja poljska dela sta pri kraju in upamo, da se bodo zborovodje in pevci pozanimali za takojšnji pričetek rednih pevskih vaj in s tem v čim krajšem časii odpravili tudi najmanjšo nepripravljenost pri nastopih, mislil. Dejrtvo pa je, da ravnateljstvo šole v Dolini o celi zadevi ne ve ničesar, kar je nepravilno, ker gre pač za zadevo, ki spada v njegov delokrog. Pri vprašanju zahteve za otvoritev italijanskega pouka v vasi, pa je treba podčrtati nekaj dejstev. V R L manj ih in Logu je 9 otrok, ki bi prišli v poštev za italijanski pouk. Nihče ne nasprotuje, da bi po-sečali italijansko šolo in v v tem prizadevanju bodo našli vse razumevanje slovenskih staršev. Ne strinjajo se pa, da bi :e ustanovila na veliko škodo slovenskega pouka. Otroci 3 razredov (5 slovenskih in 3 italijanski) bi imeli na razpolago 2 učilnici. Lahko si predstavljamo, kakšen bi bil uspeh učenja bodisi za eno kakor drugo šolo. Tega se morajo dobro za vedati vsi starši, ki naj enotno zahtevajo izboljšanje učnih pogojev. Italijanski starši pa se morajo zavedati, da Slovenci nismo proti italijanski šoli. Toda naša šola je že itak pre več zapostavljena, da bi se to vprašanje lahko reševalo na način, kot bi hotel n. pr. po (tajenačelnik v Borštu. Po našem mnenju bi se vprašanje rešilo s tem da bi italijanski o-troci posečali šolo v Domju in se posluževali prevoza, kot se ga poslužujejo, v slabših pogojih slovenski otroci, ki obiskujejo tamkajšnji otroški vrtec. Odgovorne oblasti pa naj poskrbijo za nove učilnice in primeren prostor za otroški vrtec. orkestri se bo vršilo v soboto 26, septembra ob 20. uri v teku Festivala demokratičnega tiska. Za informacije in vpis se je obrniti na Dom pristaniških delavcev III. nadstr., tel. 24-950 in 23-596. Predvidene so naslednje nagrade: prva 12.000, druga 8.000 in treja 5.000 lir. V soboto 26. in nedeljo 27. septembra bo na Festivalu demokratičnega tiska razstava grozdja in tekmovanje za najlepši grozd. Nagrade bodo izročene zadnji dan Festivala, 27. septembra. pripravljena na čast 3. kongresu Svetovne sindikalne zveze. Nadalje so morali zaradi nedemokratične prepovedi odpasti še praznik žena na Ponča-ni in vsi prazniki tiska v programu za jutrišnji dan. Consko predsedstvo skuša opravičevati to grobo omejevanje demokratičnih svoboščin s pretvezo «ukrepov za ohranitev javnega reda». Toda za praznim in smešnim izgovorom se skriva nekaj drugega. Dejstvo je, da oblasti nočejo, da bi se govorilo o tržaškem vprašanju in obletnici podpisa mirovne pogodbe, ki jo skušajo vsi pokopati, od Anglo-američanov demokristjanov pa do titovcev. Prav v teh dneh prihaja z vso silo zopet na pozorišče naš problem, za katerega barantajo na mednarodni torumih in o katerem bi prizadeto prebivalstvo seveda ne smelo biti pravilno poučeno. Ce je k 1, ki ustvarja ozračje napetosti so to prav demokri-stjanski in titovski krogi, ki se poslužujejo tržaškega vprašanja za podžiganje obojestranskega šovinizma in nacionalne mržnje. Tržaško prebivalstvo pa je v dejanjih dokazalo, da zna ohraniti mirno kri in da ne bo nasedalo šovinističnim ne metode, ki predstavljajo novo okrnjevanje že itak bornih demokratičnih svoboščin. Konference o STO limanicam. Zaradi tega. je naravnost smešno govoriti o kaki «nevarnosti motenja javnega reda». Pravcato obsedno stanje, ki ga je uvedlo v zadnjem tednu consko predsedstvo, pa nam lahko služi, kot povprečna slika stanja, ki bi nastalo v našem mestu, če bi prišlo do uresničitve od Tita predlagane in ternacionalizacije. O težkih omejitvah demokra tičnih svoboščin je Zveza enot nih sindikatov takoj obvestila OZN in obenem vso svetovno javnost. Tržaško prebivalstvo ogorčeno obsoja take kolonial V sredo, 23. septembra ob 20. uri bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah konferenca o «Najnovejšem razvoju in perspektivah vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja». Govorila bosta tovariša VITTORIO VIDALI in RIKO MALALAN. V četrtek, 24. t. m. ob 20. uri bo v kinodvorani Ha Proseku konferenca tov. FRANCA GOMBAČA o «Najnovejšem razvoju in perspektivah vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja». Končen tenorista Dušana PerK ta - 21. Radijski oder - Maet»-‘ linde: «Stilmondski župan» d'1ti ma v 3 dej. ;r, SREDA: 19. Zdravniški vedri ^ 20.30 Sola in vzgoja - 20. SloV<’ ski motivi - 21.30 Beet-hovt’ Simfonij a št. 3. I ČETRTEK: 13. Pevski duet JW harmonika - 19. Slovenščina 'si vest - J. Synge: «Dolina v m« ij, Slovence - 21. Dramatizirana P:.i; ku» - 21.30 Cajkowski: Sin# 1 ni ja št. 5. !6 PETEK: 13. Glasba po želja", 'a, 18.15 Koncert sopranistke Rol*. 0 Kažem - 19. Kraji in ljudje - 20, Tržaški kuLurni razgledi - 5Bl Glazunov: Sim.onija št. 4. - Iz angleških koncertnih dvoraP y 22.45 Chopinovi valčki in pa'1, Družinski davek >s Z ozirom na to, da jut" Ig, 20. septembra zapade n ep'' iti klicno rok za prijavo doh" kov za odmero družinske? sj davka, je občina otvorila Hj slednje pomožne urade, ki' sprejemajo zadevne prijave: ■ ii\ Ul. Malcanton 3, pritličje,"''. Rettori 2, lil. nadstr., ul. Pr';K cureria 1, II. nadstr., osno'1" 01 šola Timeus ul. dellTstria '6: osnovna šola v ul. RuggeI ! Manna 7, osnovna šola v " lili Kandler 4. Navedeni uradi '5: slujejo od 8.30 do 13 in od j do 20. ure. Nadal.e občin"* t) delegacija na Opčinah, ki P* V sluje od 8. do 13. ure, na Pr> il seku od 8. do 13. in podružn'1 ‘r( v Sv. Križu od 14. do 19. u" ! , ______ [ic 'ki Mature v Gorici »i i" Licejska in učiteljska m8'. 1 /'ti ra se pričneta 21. septembra 8.30 in ne 23. septembra, k-1 "S kor je bilo prvotno javlj6" Natečaji za Festival tiska Natečaj za najboljšo otroško risbo: Udeležijo se ga lahko dečki in deklice do 14 leta starosti. Nagrade bodo izročene 27. septembra na Festivalu demokratičnega tiska, kjer- bo tudi organizirana razstava predloženih risb. Snov in način risanja je popolnoma na izbiro udeležencev. Risbe je poslati do 23. sep- liso naso solidarnost Aristarco io Ronzini Prejšnji teden sta bila are tirana dva novinarja, lilmska kritika Guido Aristarco, odgo vorni urednik revije «Cinema Nuovo» in bivši radijski kritik ter Renzo Renzi, pisatelj in scenograf. Aretirana "sta bila po nalogu vojaškega sodišča, ki ju je dalo zapreti v vojaško trdnjavo v Peschieri. Kot razlog te aretacije so vojaške oblasti navedle neki članek, objavljen v «Cinema Nuovo» v katerem Renzo Renzi opisuje vsebino za neki film o fašistični napadalni vojni v Grčiji, kjer se je tudi sam boril in je bil pozneje, skupno z drugimi oficirji in vojaki, ki se niso hoteli pridružiti nacistom, poslan v nemška taborišča smrti. Obsodba fašističnih na-silstev v Grčiji naj bi bila, po mnenju današnjih vojaških o-blasti, zasramovanje italijanske vojske. Ta aretacija predstavlja grobo, nesramno kršitev splošno priznane svobode tiska in ima še drugo, enako resno plat: nevarnost, da se vse civilne osebe, ki nimajo ničesar opraviti z vojsko, sčasoma podvržejo vojaškim sodiščem za vsak najmanjši prekršek. Prav zato so se proti tej aretaciji dvignili vsi italijanski novinarji in kulturni delavci- vseh strank, ki niso izrazito faši- stične, ter vsi delovni ljudje in njihove sindikalne organizacije. Celo v Trstu niso mogli niti takozvani italijanski krogi mimo tega in so se pridružili protestu. Tudi naš list je skupno s to varisi uredniki od «Lavorato-ra» poslal Rimskemu kinematografskemu krožku pismo, v katerem se pridružuje spio šnemu protestu ter ugotavlja, da obdolženi članek more užaliti samo tiste, ki so se strinjali z napadalno fašistično vojno ter njihove naslednike. Obenem odobrava zahtevo po takojšnji izpustitvi aretirancev, ki jo je postavila Italijanska zveza novinarjev in izraža vso solidarnost stanovskima tovarišema Aristarco in Renziju. Praznik tiska pri Sv. Barbari Jutri, v nedeljo 20. t. m. od 15. ure dalje bo pri SV. BARBARI velik praznik tiska s sodelovanjem godbe iz Skolij in plesom ob sviranju domačega orkestra. Preskrbljeno bo za pijačo in jedačo, Ves teden se je nadaljevala enotna borba delavcev čistilnice «Esso Standard», da rešijo 12 svojih delovnih tovarišev pred odpustom; stavke so se vrstite vsak dan. Končno je prišlo v sredo -in četrtek do sestankov na Pokrajinskem uradu za dielo med predstavniki delavcev in podjetja; prva pogajanja niso privedla do zaželenega uspeha, ker je predstavnik «Esso Standard» trdovratno vztrajal na stališču ravnateljstva, ki hoče na vsak način uresničiti napovedane odpuste. *** Spor zaradi načina izplačevanja delavskih prejemkov v tovarni Modiano je bil v Uradu za delo poravnan s tem, da so predstavniki ravnateljstva sprejeli predlog sindikatov, po katerem bodo vsak teden izplačevali delavcem predujem na plačo, k'i jo bodo obračunavali mesečno. *** V ladjedelnici «Cantiere Giuliano» so prejšnji teden odpustili 37 delavcev, ki jih je bilo prvotno 50 a je tovarniški komisiji uspelo to število znižati na 37. Istočasno je ravnateljstvo napovedalo odpust nadaljnjih 50 delavcev. *** Urad za socialno skrbstvo pri ZES je sporočil, da je na posredovanje CGIL ministrstvo za delo priznalo- zaposlenim upokojencem socialnega, skrbstva pravico do krušne doklade, ki je doslej niso prejemali. * * * V noči med petkom in soboto je divjal po našem, področju silen vihar z dežjem in burjo-, ki je povzročil veliko, škodo. V mestu je bil najbolj prizadet cirkus Tog ni, ki mu je burja porušila vse ogrodje in raztrgala platneno streho; škoda znaša 25 milijonov lir, a je na srečo krita z zavarovalnino. *** 70-letna Antonija Tessitori stanujoča v ul. Udine 49 je v soboto padla na stopnicah svojega stanovanja in si prt tem zlomila desno stegnenico. Zdraviti se bo morala 60 do- 80 dni. **.* Tudi 73 letna Pavla Sever iz ul. Udine 10 je na sprehodu po ul. S. Anastasio nerodno pa-d-la in si zlomila desni kolk. Zdravniki menijo, da bo okrevala v 60 dneh. V soboto je neki dolgoprsti« 'izkoristil živahno gibanje v pokriti tržnici. 68-letni Mariji P-e-lisson je iz plašča izmaknil listnico s 3.000 lirami in osebnimi listinami, kmalu potem p-a 66-letni Regini Moretto usnjeno torbico, v -kateri je bilo tudi 3.000 lir in osebni dokumenti. *** Neki policijski! -agent je svojčas zasačil 57-Ietno Antonijo De Pot iz ul. Crosada 12, ko je ponoči trgala cvetj-e- v javnem nasadu na trgu C. Alberto. Zaplenil je 7 hortenzij v vrednosti 2.000 lir in zato je bila žena ^ julija obsojena na 9 mesecev , ^ pora .in 9.000 lir globe. PrtzifI • sodišče je v zen potrdilo. tl ÌVo ponedeljek to f = "b D»'tis *** 63-Ietni Peter Slavec iz ^ ^ ‘ 'bi V bolnici so ugotovili, da tjk; -1 junca je v svoji kle-tt po ne padel in se udaril o-b neki 5™i jli’1 ,rs/ I kakšno rebro. Zdraviti se bo ^ i| ral 20 dni. resno poškodovan levi del pfU 1 ga koša in verjetno zlom-lj, «r, 'Je 22-letni Ugo Margon JA (q| torek s svojim avtomobilom P0»;iti na Nabrežju N. Sauro 83-l"\]. q„ Rozo Veli at stanujočo v ul. Aji / poggio. V -bolnici, kamor so j ’ D i -prepeljali, so užA, vili, da ima starka poleg nemudoma -prepeljali, so uSA P j '»i plutb po obrazu tudi zlonUJTit desno stegnenico in piščal. Z ^'tisi rom ma visoko starost, je sta"' l|e ponesrečenke resno. V torek popoldne se jej. ^ nekem stanovanju v ul. P5 cello 18 vnel požar, ki so ga > L siici šele po enournem delu y ^ gasili. Ugotovilo se je, da je žar po neip evidnosci povzr° j, . *« lastnica Szanovanja Marija ki je pustila v postelji -ogrevat "tane da bi istaknila električni j, ^ Ko se je ogrevača preveč seg'Cjj Vjr so se vnele rjuha in odeja 'i plamen se je razširil na polu5 'k Skoda znaša 200.000 lir. V nekem vodnjaku pr' > M.M. spodnji so našli trupi0, ji letnega Glauca V-esnaverja, K!/, par dni -prej izgiini-l z doma. ^ _______ - tovili so, da si je mladenič s'J Ì vzel življenje, ker je že Pali % -s j dvema m-esecoma skušal izV’j ( samomor -s (tem, da si je pretey žile na rokah. Poskus, ki SC I j» tedaj ponesrečil, mu je h® uspel. ^ Iz zadnjega poročila sanitet^ I ifl h io ionclzaoo imniln i P t ■. it) vidno, da se je v mesecu 3; e 5'j 1 t; ga in higienskega urada je stu rodilo skupno 224 živih °‘rJl 'vlti in 8 mrtvih, umrla pa je l(0 oseba. j j / Občinski zdravniki so v 1 < iU1 . „ a sunek s središčem v daljav' ^ tl krog 2.000 km, verjetno v ) ** traini Turčiji. { Bi * * * ,,//1 bi V dneh od 10. do 16. se-pt-e1" se je v -tržaški občini rodi10v- Jt(| živih in dva mrtva otroka, 0 j), 'sif. Io je 40 oseb, porok pa je bi'0 jS Odgovorni urednik RUDOLF BLA2IC (BiaSu Založništvo «DELA» « I* L*" Tiska tip. RIVA, Torrebiad" % Dovoljeijc Al* K