Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetia n vse loto • - • $6.00 11 ^ .00 Velja za tsc loto • • • S6.< Za pol lota .... - $3.< Za Nm York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo loto $7.00 Q 1 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The large* Slovenian Da3y b tho United Issued every day except Sondajs J and legal Hobdays. 75,000 TELEFON: CHelsea a—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3^-3878 NO. 70 — STEV. 70. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 26, 1935; — TOREK, 26. MARCA 1935 VOLUME XLUI. — LETNIK XLTTT. EMČIJA NE NAMERAVA NAPASTI SOVJ. RUSIJE POSVETOVANJA MED HITLERJEM IN ZASTOPNIKI ANGLIJE SO SE ZADOVOLJIVO ZAVRŠILA Prvo posvetovanje je trajalo devet ur. — Angleška delegata je pozdravil na letališču zunanji minister Neurath. — Poljska je poslala Berlinu protest. — Za sedanjo napetost v Evropi ni Nemčija odgovorna. — Vzhodna locamska pogodba ne bo določala vojaške pomoči. Po vsem svetu naj bo uveljavljen "New Deal" BANDITI SO IZPUSTILI VREMŠAKA Vremšakovo spremljevalko so oblasti pridržale v svrho preiskave. VremŠak in Fowler sta obljubila plačati deset tisoč pezov. BERLIN, Nemčija, 25. marca. — Danes se je vršila devet ur trajajoča konferenca med kanclerjem Hitlerjem ter Sir Simonom in stotnikom Ede-nom, ki sta zastopala Anglijo. Prvi pogovor se je zaključil v obojestransko zadovoljstvo. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala. Mexico City, Mehika, 25 Diplomati so prišli do sledečih sklepov: marca. — Mehiški banditi so — Angleža sta zatrdila Hitlerju, da Anglija izpustili Louisa F. Vremšaka vbodoče ne bo vztrajala pri zahtevi, naj namerava- in !<>,-.ja ki so ju J ^ i • j i vL ugrabili pred par dnevi. >.aj na vzhodno-locarnska pogodba vsebuje določbo hrž S() se ustrašili zvezno kava za medsebojno vojaško pomoč. lerije, ki jim jo bila na sledu. Hitler je slovesno izjavil, da Nemčija niti v sa- *>ta sta bila v samotnem • t -i. .. .vi i . • o * i. i • gorovju državo Zacateca? njah ne misli uvest, vojaško akcijo proti Sovjetski F()wlor j(. ra(llliSki inžtMlir 1Z uniji. Nemčija potrebuje močno armado, ogromno Xebraske, Vremšak je pa leta-zračno brodovje in močno mornarico v Vzhodnem lec, ki se je iz Pasadena, Cal., morju, da ji bo mogoče braniti Evropo pred sov- odpravil v Mehiko iskat zlato. , . . j. Izpuščena sta bila proti ob- letskimi napadi. ^ ljubi tla bosta pia-.aia bandi- BERLIN, Nemčija, 25. marca. — Siv aeroplan tom deset tsoč pezov. (En pe- s štirimi motorji in z angleško zastavo se je malo zo je nekaj več kot 27 centov pred sončnim zatonom prikazal iz sivih oblakov v ameriškem denarju). . . ii_ a. i-v vi t - -i i v l grabi jenje se je zavrsilo ter pristal na Tempelhof letališčih. 1 ajnik držav- pri mestu Jal|m y aržay. Za_ nega urada dr. Otto Meissner je salutiral in stopili j catecas. Fowlerja. Vremšaka s6 naprej angleški poslanik Sir Eric Phipps in več j in osemdeset njunih delavcev uradnikov nemškega zunanjega urada z nemškim f obkolil™«*. bamlitov. Po .. , ki i ^ i kratkem boju zunanjim ministrom baronom iNeurathom na celu, da pozdravijo Sir Simona in stotnika Edena. Ob robu letališča je stalo več tisoč ljudi, ki so došle diplomate glasno pozdravljali. Po kratkem pozdra-nem govoru so se vsi angleški diplomati z avtomobili odpeljali v angleško poslaništvo na čaj. Sir Simon in stotnik Eden sta prišla v Berlin \ kar najvažnejši zadevi zadnjih desetih let. Tudi Berlinčani se avedajo važnosti konferenc, ki se bodo vršile dva dni. Na letališču in po ulicah, kjer so se peljali diplomatski avtomobili, je stalo nad deset tisoč ljudi. Sir Simon in Eden sta se nastanila v hotelu Ad-Ion, kjer ju je pozdravila velika množica ljudi, med katerimi so bili večinoma tujci. BERLIN, Nemčija, 25. marca. — Poljski poslanik Josip Lipski je nemškemu zunanjemu ministru baronu Konstantinu Neurathu izročil protest svoje vlade proti obnovitvi prisilne vojaške službe Nemčiji. Lipski je rekel baronu Neurathu, da je Nemčija z uveljavi j en jem vojaške službe ustvarila v Evropi položaj, katerega smatra Poljska za nevarnega. Baron Neurath pa je poslaniku Lipskemu odgovoril, da Nemčija ni kriva, da je nastal sedanji napeti položaj, temveč so krive druge države, ki so prisilile Nemčijo do tega koraka. Vsebina poljskega protesta sicer ni bila objavljena, toda znano je, da je protest zelo odločen, dasi se razlikuje od francoskega in italijanskega protesta. Poljska, ki je bila do sedaj najožja prijateljica Nemčije, se je od nje pričela oddaljevati in se ^nagibati k Franciji. S tem je Nemčija izgubila svojo FISH PRIZNAL NOV ZLOČIN Fish je priznal, da je u-moril tudi Billy Gaff-neya. — Zagovornik ga hoče razglasiti za blaznega. so bandit i zmagali ter odvedli Fowlerja, Tj. Vremšaka in njegovega služabnika Gonzalesa de Leona. Mrs. Mary McKinney, ki je spremljala Vremšaka, so določili za posredovalko. Zvezno vojaštvo je takoj pričelo z zasledovanjem. Vojaki so ujeli več sorodnikov od-vajalcev, ter jim zapretili s smrtjo, če bi se ujetnikoma kaj zalega zgodilo. Bandi t i, videč, da se ne bodo mogli dolgo ustavljati zasledovalcem, so prisilili Vremšaka in Fowlerja s prisego potrditi, da jim bosta plačala zahtevano odkupnino. Nato sta bila izpuščena iz banditskoga taborišča in jjdiala šestnajst ur, p redno sta dospela v Jalpo. Vremšak je rekel časniškim V i poročevalcem: — Par ' .noči | sem moral spati v hudem dežju na prostem, kar ni malenkost zame, ker sem star že tri-inpetdeset let. Band it i bi naju prav lahko usmrtili, pa so bili v splošnem še celo nekakšni gentlemeni. Vojno ministrstvo ,fe potrdilo poročilo, da sta bila Fowler in Vremšak izpuščena ter da je vojaštvo pri zasledovanju u-smrtilo šest banditov. Agnascalientes, Mehika, 25. marca — Danes sta se vrnila White Plains, N. Y., 25. marca. — Pomožni državni prav-dnik Elbert T. Gallagher, kije vodil proces proti Albertu T. Fishu glede umora 10 let stare Grace Budd, pravi, da mu je nek newyorski časopis sporočil, da ima v svojih rokah Fi-shevo pismenoi zjavo, v kateri priznava, da je pred osmimi leti umoril tudi 4-letnega Bil-lyja Gaffneya v Wistaria Cottage v Greenburg, X. Y. Ta izjava je bila prebrana pri včerajšnem zaslišanju, ko je sodnik Close nad Fishem izrekel smrtno obsodbo. Gallagher je tudi zvedel, da bo Fisliev zagovornik James E. Dempsev porabil to izjavo, da ž njo ovrže smrtno obsodbo in sicer z utemeljevanjem, da je Fisli blazen in da je bil blazen tudi v času, ko je umoril Grace Budd. V svoji izjavi pravi Fish, da je zvabil malega Gaffneya v cottage, kjer ga je umoril in razrezal ter dele njegovega trupla skril za nekem praznem zemljišču v Brook-lvnu. V nedeljo je Fislia v ječi obiskalo pet njegovih otrok. Morilec je bil zelo potrt in niti o-troci ga niso mogli saj nekoliko razvedriti. Ž njim so mogli govoriti samo skozi cev in med 'razgovorom, ki je trajal poldrugo uro, je Fisli pogosto jokal. HAUPTMANN ŠE VEDNO UPA Najbrže b o razprava o prizivu odgodena. — Policija v Detroitu prepovedala nabirati denar. EKSPLOZIJA V JUGOSLAVIJI Beograd, Jugoslavija, 25. marca. — V Kragujevcu je nastala eksplozija v skladišču mu-nicije. Povzročena škoda znaša petdeset tisoč dolarjev. Dve osebi sta bili usmrčeni, tri pa težko poškodovane. Eksplozijo je bilo slišati na razdaljo ve5 milj. v civilizacijo Mark Fowler in Louis Vremšak, ki so ju ban-diti ugrabili in odvedli v gore. Oblasti so pridržale v svrlio zaslišanja mlado vdovo Mary McKinney, ki se je vrnila v Za-catecas ter prinesla odkupnino za Vremšaka in Fowlerja. Da se je sedaj Poljska pridružila ostalim evrop- __________^ ^ _ _ skim državam, ki so vložile svoj protest v Berlinu, največjo diplomatično oporo v Evropi in Anglija | je v političnem ozdru velike važnosti. Do sedaj je je na svojem stališču postala močnejša. Diplomatski krogi zatrjujejo, da je Francija i-menovala novega poslanika za Poljsko, Poljska pa je iz Cehoslovaške odpoklicala svojega konzula, ki je bil vedno v sporu s čehoslovasko vlado zaradi narodnih manjšin in je s tem pokazala, da Kote odstraniti vse zapreke za boljše odnosa je s Ce-hoslovaško. splošno prevladovalo mnenje, da se Nemčija m Poljska pripravljate na vojno z Rusijo in da boste zahtevali premembo meja v baltiških državah. — • Sovjeti so dolžili Nemčijo in Poljsko, da ste sklenili tajno zvezo, po kateri bi Nemčija dobila od Poljake nazaj gdanski koridor in Gorenjo Slezijo, Poljska pa bi s pomočjo Nemčije dobila od Lit-vinske Memel in od Ruaije del Ukrajine. Zagovorniki Bruno Richar-da Hauptmanmu kakor tudi državni pravdni k države New Jersey, se pripravljajo na zasliševanj«« priziva proti smrtni obsodbi, ki pride na vrsto v četrtek pred Court of Errors v Tr< •ntonu. Glavni Hauptman-nov zagovornik, Edward J. Reillv jo rekel, da bo prosil sodišče, da razpravo o prizivu odloži do oktobra. Generalni pravdnik Wilentz pa bo temul nasprotno najbrže vztrajal pri] svoji zahtevi, da so obravnava določi v maju. Hauptmannovi zagovorniki bodo skušali prinesti doka:.c, da generalni pravdnik ni pravilno sestavil obtožnice proti Hauptmannu. Obtožnica namreč zatrjuje, da je bil Lindbrgehov otrok u-morjen pri roparskem vlomu. Tfauptmann je izvršil zločin vloma, ker je ponoči protipo-stavno vlomil v liišo in si prilastil otrokovo spalno obleko. Zagovorništvo bo zato trdilo, da gre tu sicer tudi za tatvino otroka, da pa se ni vlomilec protipostavno polastil nočne o-bleke, ker je bila čez nekaj dni vrnjena. Trinajst sodnikov sodišča Court of Erros bo pod< predsedstvom sodnika Campbella razpravljalo o prizivu. Član tega sodnega dvora pa je tudi sodnik Trenchard, ki je vodil obravnavo proti Hauptmannu in je Hauptmanna obsodil na smrt, toda pri razpravi o prizivu ne bo udeležen, ker od njega ni mogoče pričakovati, da bi razsodil v prilog priziva. Medtem pa poroča "Ass. Press", da je prišla Haupt-mannova žena Ana s svojim o-gla sevalni m agentom Webcr-jem v Detroit, Mich., kjer je bilo sklicano javno zborovanje, kjer je hotela nabrati denar za obrambo svojega moža. Weber je je najel veliko momaroško vojašnico, kjer se je zbralo okoli 1000 Nemcev, ki so plačali po 75c vstopnine. V veliki dvorani je bilo tudi okoli 100 policistov. Mrs. Hauptmann je v -svojem govoru rekla, da je njen mož nedolžen. "Hauptmann je prisegel na življenje svojega otroka", je rekla, "da ni storil tega zločina. Obsojen je bil zaradi svojega prijatelja Izidorja Fisha. Fish je bil naš prijatelj. Nekaj dni, predno je odpotoval v Nemčijo, je prinesel k nam škatljico z denarjem. Pa. nikdar nimo ničesar vedeli o tem. Zaradi Fischa je moj mož obsojen morilec, toda s tem ni bil v nikaki zvezi". Mrs. Hauptmann je rekla, da potuje po deželi zaradi tega, "DOLI S KRALJEM!" Glasgow, Anglija, 25. marca. — 70.000 ljudi, med njimi mnogo žensk in otrok, je prikorakalo v mesto z rdečimi zastavami. Med korakanjem so klicali. "Doli s kraljem!" To je bila največja demonstracija brezposelnih v Glasgowu. VODSTVO NAD NOVO AKCIJO NAJ PREVZAME LLOYD GEORGE PHILADELPHIA, Pa., 25. marca. — Ravnatelj vzgojnega oddelka avstrijsko - ameriške družbe, profesor Adolf Ti m m je na bivšega angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea naslovil javno pismo, v katerem ga poživlja, da prevzame vodstvo "new deala" za izboljšanje gospodarskih razmer celega sveta. Timm piše: "Oči milijonov mislečih ljudi na tej strani Atlantika so obrnjene na Vas kot na moža, ki more svetu pokazati pot, ki vodi k izboljšanju gospodarskega položaja. Pozdravljajo vaš namen, ki je obrnjen na "vrnitev". Vaše članke berejo z velikim zanimanjem. V Vas vidijo preživečega člana "velikih štirih". Vedo, da na podlagi svojih izkušenj na mirovni konfrerenei morete svetu svetovati. Kaj boste naredili? Ali boste pomagali svoji deželi s tem, da boste svetu pomagali, da se popravi? Evropski državniki morajo nehati, da bi jih vodili isti nagibi, ki so dovedli do svetovne vojne, namreč zavist, ljubosumnost, sebičnost in samoljubje, pa če so to nagibi kake države, ali skupine držav, muni-cijskih izdelovalcev in mednarodnih bankirjev, kajti to je še vedno, kakor je bilo, zapreka za izboljšanje sveta in vodi k novim vojnam". Nato navaja Timm iz zgodovinskih knjig, da je Lloyd George na mirovni konferenci igral dvojno vlogo in je pogosto 6voje prepričanje žrtvoval imperialističnim interesom svo jega koalicijskega kabineta. Timm tudi spominja na to, da je Clemenceau v Versaille-su izjavil, da se je 150,000 Francozov iz Posaarja obrnilo na tedanjega predsednika Poincareja s prošnjo, da bi bilo Posaarje prideljeno Franciji. Tiram pa trdi, da se je pri ljudskem štetju leta 1910 izmed 652,000 prebivalcev ?amo 339 prebivalcev izreklo za francoski materni jezik. Vendar pa navzlic temu ni Clemenceau te svoje napačne trditve nikdar preklical. Nato navaja Timm govor, katerega je imel južnoafriški generala Smuts lanskega leta v Londonu in v katerem je rekel, da je položaj resen in da bojevito govorjene prinese nevarnost. Zato je že čas, da se postavi pravi mir, katerega versaillska mirovna poifodba ni mogla dati. NEVIDNI TORPEDO London, Anglija, 25. marca. Kot pravi "Daily Express" ima Nemčija nevidni torpedoy katerega goni mesto zračnega pritiska elektrika. Torpedo je mnogo bolj nevaren ko prejšnji torpedi, ker za njim na vodi ni videti sledu. Kadar je bil prej torpedo izpuščen iz cevi, se je voda razburkala in je bilo jasno videti sled, kar pa pri novem torpedu odpade. "Daily Evxpress pravi, da so nemški submarini preizkušali novi torpedo s sodelovanjem nekaterih nevtralnih držav. ANGLEŠKI DIPLOMAT ZBOLEL Berlin, Nemčija, 25. marca. Pri banketu, ki ga je priredil kancler Hitler angleškim diplomatom, je nenadoma zbolel Lawrence Collier, član angleškega zunanjega ministrstva. Zdravniki so ugotovili težak slučaj ne prebave. POVODENJ NA KITAJSKEM Nanking, Kitajska, 25. marca. — Voda Rmone reke je prestopila svoje bregove in je preplavila nad 1000 kvadratnih milj polja v provinci Hopel. Uničenih je več kot 500,000 akrov zemlje in 250,000 prebivalcev je brez strehe.' Ako se bo povodenj nadaljevala, bo reka izpremenila svoj tok proti morju v bližini Tientsina. V tem slučaju bodo opustošene obširne jdanjave provinc Ho-nan in Santung. Rmena reka že skozi stoletja povzroča povodnji, ki so poleg velikanske škode, ki so jih pozročile, tudi vedno zahtevale veliko število človeških žrtev. Leta 1933 je utonilo 50 tisoč Kitajcev in milijon prebivalcev je ostalo brez strehe. da nabere potrebni sklad za obrambo svojega moža. Na tem zborovanju je bilo plačane vstopnine $714.75. Nekdo je pustil na mizi $28 in še Mrs. Hauptmann je pozneje, ko jso ljudje že odhajali, nabrala $50. Nato pa je policija pobiranje nadaljnih prispevkov prepovedala. ZAJCI ZA PETROLEJ Melbourne, Avstralija, 25. marca. — Trgovski minister Thomas \V. White je izdelal načrt, po katerem bi Avstra-lia izmenjala 5,000,000 zajcev za ruski petrolej. Z ozrrom na to je Že poslaneo Garden stavil v zbornici predlogo, da vlada zaposli 100,000 lovcev, da streljajo zajce in jih zmrznjene pošljejo v Rusijo v zameno za petrolej. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 26, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. OwMd and Published by SLOVENIC PUBIJSHING COMPANY (A Corpora tloe) Frank SaU*>cr, President L. Benedik, Treaa. Placo of 119 W. 18U> Street, corporation and t(Wi Borough of Manhattan, of abore offlcart: New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voire of tke People) I«MMd Btwt Day Except goadayn and Holidays Vo celo leto rdja m Ameriko la Kanado $6.00 |a pol leta ....«...*..........i KV la Vetrt leta ko«#*aao«4 Za New Yort aa cdo ftto Ea -pol leta ...... ■ . • . • «4 Za tnosemacro aa celo loto Za pol leta . ............. • • o • o • $7.00 ■ ••« $8.60 .... $7.00 J50 Subscript I od Yearly $6.00 Advertisement on Agreement __-Glas Naroda" tahaja vsaki dan laOaemil nedelj lu praenlkOT.__ Popisi brez podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar na] se blagor oU po#iIji morala pasti iir sicer prav kmalu, toda zdi se. da odločilne besede ne bo spregovorila Anglija, pač bo pa prišla z Vzhoda. Spregovorila jn bo Sovjetska unija. Zaradi Hitlerjeve izjave, da mora biti Nemčija v pogledu orožja enakopravna z drugimi državami, je nastala v Kvropi poli tirna kriza, kakršne še ni bilo izza usodepol-nih o, ki bi bila nekakšen vzhodni Loeamo. Mussolini je odredil mobilizacijo 200.000 mož. To smatrajo v Parizu za svarilo na naslov Nemčije. Mussolinijev vojni stroj, ki se je v zadnjih letih dobro raizvil, deluje s polno paro. Pred par dlnevi je bil poklican i>od zastavo letnik 1911. Ta letnik bo najbrž poslan na severno italijansko mejo, ne toliko zaradi položaja v Nemčiji kot zaradi dejstva, da so vse južne 'koncentracijske torke namenjene za afriško ekšpedicijo Tudi v krogih Male antante vlada precejšnjo razburjanje. RomuiLskd zunanji minister Titulescu s»e je odpeljal v Beograd, kjer 0>o razpravljal z jugosk>vaiJskhni državniki o položaju, ki je nastal vsled Hitlerjeve zahteve. Iz Beograda se bo podal v Pariz, London, Bruselj in Ženevo. Po vsej Evropi je zavladala skra jna napetost. Na odredbe Lige narodov se nihče vee ne zanaša. . Splošno se sodi. elo. Tudi jim je natvezil, da ima v Rogaški Slatini veletrgovina z vinom iti obsežne vinograde. Hubrovi je bil dozdevni Fidler všeč pa tudi njenim staršem se je prikupil, zato so brez nadaljnjega pristali na poroko. Po poroki je postal Fidler pri Hubrili kar domač Lu je kar iz Spitta-la opravljal svoje dozdevne trgovske posle. Tast ga je imel rad iu mu j«1 celo dal svoj avtomobil na razpolago, posojal pa mu je tudi večje zneske, ker je Fidler zatrjeval, da zaradi ovir v klirinškem prometu nt« more dobiti denaVja iz Jugoslavije. V oktobru lanskega leta pa se je s svojo mlado ženo vred odpeljal v tast oveni avtomobilu. Odtlej s«' niti on niti žena nista več javila. Hubrovim se je zdelo to čudno In informirali so se pri avstrijski policiji, kjer so zvedeli, da je zet pri avstrijskem Touring-klubu v Celovcu dvignil triktik za pot v Jugoslavijo na ime svojega tasta Avstrijska policija je tudi zvedela, da se j«1 nekaj tedni ]H> odhodu iz Splita oglasil v Gradcu, kjer se je v hoitelu, v katerem je prenočil z ženo, predstavil z avstrijskim potnim listom na tastovo ime. Ko se je policija malo bolj pozanimala za njegovo preteklost, je prišlo na dan, da je Fidler identičen s 26-letnim brezposelnim elektromelianikom Milo slavom Rijaveem iz Stmlen-Cev, znanim pustolovcem, s katerim so imele jug. oblasti že ponovno opravka, ki je pa tudi v Avstriji izvršil že več sleparij. Seveda so bili Hubrovi v precejšnjih skrbeli za hčerko, ki ss ni od nikoder javila. Cim so zvedeli, da je zet v resnici velik pustolovec, je hotelir IIu-ber obljubil nagrado ,">00 šilingov onemu, ki ga iszsledi. la, sem mu odgovorila, da bi se. Objel me je in poljubil in še istega včera je stopil k mojim staršem. Oče je pristal, ker je tudi njemu mladi in bogati trgovec iz Jugoslavije yšeč. Bilo je to v novembru lanskega leta in od takrat po da naše bil Fidler stalno v naši hiši. bil Fidler stalno x naši hiši. Ko sva se poročila, lrtiT je meti oče izplačal 10,000 šilingov (nad K(),000 Din) dote in daroval mu j<» celo naš luksuzni avtomobil. Nekaj dni f». letu starosti. — Na Planini pri Rakeku je umrl Hudolf Smola, kapitan 1. stopnje v pokoju. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne sleuinje Vam eamoremo ' dati najbe&jia pojasnila in tmdi vi* pdtrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m» hitro. Zato se zaupne obrnite na nat ta via pojasnC ift preskrbimo vse, b odrti proiitje ta povratna dovoljenja, potne tiste, vieeje in sploh vse, kar je ša potovanja potrebno v najhitrejšem času, m kar je gSavnoj aa najmanjše etroike. Nedriavljani naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, kar prodno ta dobi ia Washing t ona povratno dovoljenje, BE-WN-TRT PERMIT, ttpi Najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in maotatUja-mo yam, da boste poceni in udobno potoval. ' SLOVENIC PUBLISHING CO. ■TRAVEL BUREAU 216 West 16 th Street New York, N. Y. Obsodba nevarnega sleparja. Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bil obsojen zaradi prevare in porejanja listin u-radniik papirnice v Njivicah pri RadeČali, ^>7-letni Ivan Me-ze. doma iz Trsta, na 4 leta strogega zapora. V papirnici bratov Piatnikov je dobil Ivan Meze službo pred "i leti. prej pa je bil državni prometni u-radnik, a je nekaj zagrešil iu je bil odpuščen nz službe. Obtožnica je navajala lepo število sleparij, zagrešenih s pomočjo potviirjanja tovornih listov. Slepariji' so razkrili po naključju ter potem izvršili temeljito revizijo. Zaklad obešenga Stanka Pan-čnrja. Stanko Pančur počiva skupaj s svojim tovarišem Ivanom Laknerjem v grobu. Svet je že pozabil senzacijo njune nesrečne smrti na vcšalih, ki je nekaj dni razburjala duhove. Tn morda bi se pozabila tudi zadeva z zakladom obešenega Stanka Pančurja, če ne bi po slučaju prišla na dan — Nekaj dni preti justifikacijo, ko se je Pančur še nahajal v kaznilnici ter mu sodba še ni bila razglašena, najbrž pa je že vedel za neizbežno usodo, se je prijavil k raportu ter zahteval, tla ga zaslišijo v važni zadevi. Njegovi želji so ugodili in izpovedal je nn zapisnik zgodbo o svojem zakladu, ki ga j«1 skril pred aretacijo. Pripovedoval je, da mu je njegova stara mati na smrtni postelji izročila 1000 Din, češ naj jih pred svojim starim očetom, oziroma pred svojimi strici in tetami skrije in porabi zase. Dobil je < len ar nekaj ur pred njeno smrtjo ter ga je nesel s seboj in skril v Malem Mengšu v oboku nad nekim hlevom. Ne ve za ime lastnika < lot i enega poslopja, tudi kraja ni mogel točno opisati izjavil pa je, da je večkrat tam prenočil in da bi sam točno oznnčil skrito mesto, če bi ga tjakaj peljali. Po dolžnosti je vodstvo kaznilnice izpoved na smrt obsojenega sporočilo naprej. Med tem pa se je izpolnila obsodba in Pančur je mrtev. Oblasti so pa na podlagi njegove izpoved-be uvedle preiskavo, ki zaenkrat ni prinesla nobenega u-speha. Zaklada niso našli, »lasi so orožniki v Malem Mengšu poizvedovali pri vseli v postov prihajajočih posestnikih. Morda je Pančur res skril kje kak denar, potem pa je imel smolo, da je prišel prehitro pravici v roke ter bil obsojen na dolgoletno ječo. Peter Zgaga Čeprav ni bila verjetna domneva, da jo je Huber ubral v Jugoslavijo, se pe vendarle izkazalo, da ima avstrijska policija, ki je obvestila jugoslovanske oblasti, v t4>m pogledu prav. Mladi par so namreč te dni izsledili v Splitu, žal pa jo Rijavec zopet odnesel pete. i'i m je bila splitska p4>lieija obveščena, so policijski ogenti poostrili kontrolo nad tujci. Policija je ugotovila, da je pretekle dni zares prispel v Split mlad par, čegar «opis je odgovarjal Rijavcu in njegovi ženi. Takoj, ko je začela policija poizvedovati, je Rijavec izginil, kakor bi se mu vdrla zemlja pod' nogami. Njegova žena El-za je ostala v Splitu in policija jo je zaslišala. Izpovedala je naslednje: Takoj, ko sem se seznanila s Fidler jem, je bilo takrat, ko se je vpisal v hotelsko knjigo, mi je bil zelo všeč. V začetku je bil nekako rezerviran, toda vedno pogosteje je prihajal v mojo družbo in nekega dne mL je priznal, da sem mu všeč in da bi bil zelo srečen, če bi po stala njegova. Tudi jaz sem mu priznata, da mi ugaja. Vprašal me je, če bi se poročila z aijim ne da bi pomiSlja- ^HiraMM HI&minraM®!!«:''! WW 'M '!!;iiil!i!IU!l DKSIPLEiC !!P. '!::'!i:!«iMfflHBSl'U.'jU'iij:....iwm:HH(i'n!'j§| Velilconoč j DENARNE POSILJATVE j Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- j vo po dnevnem kurzu. s T ITALIJO g V JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .......... Din. 160 $ 5.35 .......... Din. SM $ 7.50 .......... Din. 3M $12.— ............... Din 500 $23.85 .................. Din. 1060 $47.50 ......... Dfn. 2000 Za $ 9.35 $1129 $44.00 $88.20 $17«.— $263.— 100 200 Lir Lir Lir 500 Lir 1000 Ur 2000 Ur 3000 KER 815 CENE SEDAJ HIT »O MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI POBI Atl ttOLt Ca lcpla&lo Tečjlh zn«*kor kot sgofrj navertono. bodisi dinarjih ali lirah dovoljujemo le tooljo pogoj«. 1 Stlačila ▼ AMIRI&KIH DOUBJII Trn hphilto 0 5.— MMf »Mlati..........$ 0-70 i $10.— " ..........$10J5 $19.— " " .........W— $20.— " " .......... t»L— $50.— " " .*•••*..$51 »50 Prejemnik aobl t starem kraja lsplatflo t dolarjih. Nujna nakaiila istršojem« pe CaMeLeOer ia #Hftajita« $1.-. SLOVENIC PUBLISHING cb^XNV MGla» Narod«*9 n« lam nUtr ranv ion, n. v. Skrivnost podzemske jame v Beli Krajini. Be lo Krajino po pravici lahko i me mi jem o »Icželo pcKlzcm-skili jam, ki jih tam bli/.n tis»> . <> toni jc žc svoj r-as po-roral šolski upravitelj Albin Cebnlar. katerenm jc žal bolezen preprečila nadaljnje raz-iskavanja. < Ikolica Adlešičcv sc odlikuje i>o ohilici raznih jam, ])o katerih so brskali samo pa-1 stirji, ostali svet se pa ni hri-gal za razne 4'>knlji-' in j»n»-padne jame. INmI a^ilnini /.upanoiii P«'te-liom se je marsikaj storilo v ločini in mla«li podjetni fantje so se ogreli na pustni torek in so preiskali z županom tako-zvane "Skorecje jame'*. Spustili st> se po vrveh 27 m globoko. Na centov. To bo menda največji bargain v letošnji sezoni. "GLAS NARODA" poiilj&mo v »fero domovino« Kdor ga Hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to hkko stori. — Nfctdčnfife n stari kraj sbtiie $7. — V ljo Hrta ne pdii-Ijamo. Na malem pa miku se je vozil pobožen duhovnik. Ker je bil pobožen, si je kar ušesa tiščal, ko so začeli mornarji preklinjati. Celo kapitanu se je pritožil: — Gospod kapitan, vaši mornarji strašno grdo kolnejo. — O, pustite jim vesel je. — se je nasmehnil kapitan — sa j je to vse, kar imajo. Kolnejo, dokler ni nevarnosti, ko pa nevarnost pritisne, začno moliti. Nekega dne je bilo morje silno viharno. Valovje je butalo ladja semintja, da je kar škripala. Duhovnik je ves bled in bolan klečal v svoji kabini, molil in mislil: — Zdaj 7ydaj se bo ladja potopila. V kabino »topi mornar in duhovnik ga vpraša: No, kaj pa zdaj počno tvoji tovariši ? — O, kolnejo ko hudič — odvrne mornar. — Hvala Bogu — vzklikne sveti mož, — nobene nevarnosti se nam ni bati. * V Harbinu v Mandžuriji je zletela v zrak tovarna za mu-nicijo. Velika eksplozi.ia v munieij-ski tovarni v KYagujevcu v Jugoslaviji. fV bi od vsepovsod prihajale take vesti, bi bila doba miru znatno podaljšana. A S .M* 0 a A' a WEW Y0WrUE8P4T, MARCH 26, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. B. A. PRAGO HAJT: Hana je samo služkinja mi /v zdavnaj se je sprijaznila z mi >:ijo, da v svojem bornem življenju m* ho doživela ničesar pomembnega in velikega. Prišla j«1 \" mesto, kot je par to hotela usoda. < si je pred-stavljala takole življunje vse lepše. Sanjala je o tem, da bo prava mestna gos.podična, d i bo nosila revije z visokimi petami in moderen klobuček. In če bo le mogla, pa si bo kupila še pisano svihnio obleko, V mislili sr je videla popolno i: o-pod i rno, kako stopa ob visokih liirstnih hišiili in kal: > j »ogledujejo y.n njo, A srdaj je vse drugače... Nje ni zajemal buren tok življenja in ko je včasih vsaj inekoliko mislila n i svet in življenje oh sebi, ni u tcgnila nikoli razglabljati o tem, zakaj je na svetu tako, da •nekateri žive v izobilju in brezdelju, medtem ko se drugi p<< te pri delu in šr je njih živijo n je težko. Tako pač mora biti, fi je rekla in je bila zadovolj lisi,1 da ima za trdo opravljeno i'rlo na razpolago te^no, nepo-beljeno sobico i'ii kos bornega grižljaja. I'dala so je takemu življenju, ker boljšega ni bila vajena nikoli. Kmalu jr pozabila na sanje o gospodični in j" bila sedaj satno služkinja, kot jih je tisočr po naših mestih in ki doživljajo vse enako usodo. liana je bila pridna in po širna, zato -o jo imeli gospodarjevi radi kot svojo. Pa se je vendar primerilo, vojemu čakanju. Take n»is|i so težke in liana jih je skuša- Nasi v Ameriki SLUŽKINJA HANA la odgnati, a ni mogla. Oddahnila se je, ko je začutila, da ji lega na oči spanec. Tedaj je na vrata nalahko | otrkalo. In je morala znova odpreti veke. Pomislila je, kdo v o j e matere, boža kot v (»t roških letih, ko se j,, v boli zatekala k temu materinemu obrazu in vselej našla tolažbe. Potem se je zgrozila. Koža ua materinem licu se je udajala in videla je, da boža gole kosti. V iijo je zastrmela lobanja z votlinami. Kriknila je in se zavedla... V sobi je bila tema. Zunaj nekje je zavijal pes in nekdo je stopal po tlaku pod njenim okonom. Nato je bilo vse tiho in kot izumrlo... Umik so prevzele težke slutnje in jutranji svit jo je uiašel lunino. Zjutraj je Mana prejela drobno pismo. Z okorno in neveščo roko je mati pisala, da je bolna. Nič več. Vse drugo si je Mana mislita. Vedela je, da leži njena mati prav sedaj sama na borni, polomljeni postelji in da morda hrope v smrtnem boju. Obiskujejo jo sosede. Ta ji .prinese juhe, on;. PREDSEDNIK KUBE % Mendk*a (bm «* sliki je- delavstvu te otoške repuWike silno nepriljubljen. Ogorčenje proti njemu se je izražalo v ge-' Morali)i'tslavkfc, kftteio je pa nasilno žtpftiil. Ddfld^stvo očita ak'jd v službi ameriških kajSiteiistoV. ' to on to. Mati tam daleč za gorami ča-ka, betf?žftia in nemočna, da bo zdaj-zdaj stal na vratih poštni sel hi ji izročil pismo oii Mane. In bo v tem pismu denar, da si bo lahko kupila kaj za priboljšek iji bo še ostalo za zdravila. Mani je hudo, ko mora misliti na bolno mater. Hana j** sirota, sama nima ničesar. Saj dela samo za svojo sobico, za hrano in za kak kos obleke. Denarja nima. Ln v mislih na mater je tega . marca preminul rojak Anton Belovec. Pot Hegel je bil vnetju slepiča. Prepeljan je bil v bolnišnico in operiran, toda operacija mu ni mogla rešiti življenja. Star je bil 55 Jet, 4 let v ostalem svetu. Potem bodo zaloge izčrpane, in bo zašlo človeštvo v obupne težkoče. Prof. Froh-\vern priporoča takojšnje iskanje železnih ležišč, in sicer najrajši istočasno po vseh delih sveta. To bi bila hvaležna naloga za Zvezo narodov. Dosedanje zaloge liodo kmalu izčrpane, ker so ostale neraziskane v rudarskem ozira tri četrtine površine zemeljske oble. (ioveštvo je stalno shajalo s starimi rudniki. Meti tem -o n. pr. mogočne rudne žile na Daljnem severu, kjer bi bilo prav lahko urediti mednarodna plavži* in livarne. Med njimi je bil tudi poročnik d'Ouvelle>. ža. naj stopi naprej in obvesti zdravnika o Marjan in mož je sklenil dovršiti v Franciji; njenem prihodu. svojo poroko in zato je hotel poiskati otroka j Zdravniku je bilo znano vse. Prijazno je Magdalene Bachelinove. j sprejel poročnika. Po prihodu v Pariz je bila prva njegova skrb j — Pri vedite brž svojo ž'no. _ je dejal. — oditi v delavnico, kjer se je bila Marjana spo Zakaj pa ni prišla kar z vami? | Zabila tako daleč, da je morala delati pokoro; In hitro je stopil naprtiti Marjani, ki je ča ] v kaznilnici. Prvi poset zakoncev d'Ouvelles je t veljal torej'lastnici delavnice, kjer se je Mar-I j ana učila šivati. j Močno razburjena je zagledala bivša delavka vete. doni, ki ga je bila zapustila kot zločinka. j Marjani so solze zalile oči. Poročnik je pač raztmiel, kaj se godi v Mar -- Toda pri prvem vašem posetu ne sme o-janinem srcu, kajti prosil jo je, liaj počaka, da stati. — je dejal zdravnik po kratkem premise vrne iz delavnice. i slofcu. Gospa Poide vi nova ga je prijazno sprejela.; Stisnil je poročniku roko in pripomnil: Toda že pri prvih njegovih besedah ga je pre -- Oglasite se še... seuečeno pogledala, ker ni »uiti najmanj priča Potem se je pa obrnil k Marjani, rekoč: kovala, da bo govoril o Marjani. —Pričakujem vas zanesljivo ^jutrišnjem In brž je šla povedati vsem delavkam, kdo j ob treh. je prišel. j j)an |K) t,.m pOSetu je govoril zdravnik z Vest. da jun bo vzeto njihovo "dete delav -j L'lizo in Ilenriko v palači grofa de Linieresa, Ilire" je vse bivše Marjanine družice globoko j ?a naslednji dan ji- pa povabil obe dekleti k užatostila. Toda zadovoljile so se * tem, kar i sebi. jim je povedala gospa Poidevinova. — Najprej dobi sirota očeta, potem pa tudi, NNNTY. rodbino, — je dejala dobra žena. In povedala; , je gin jen im delavkam na kratko, kaj se je zgo-! 0,1 trAni,tk». > '»»I zdravnik obljubil Lui-dih) z bivšo njihovo družico in kako je s požri- i ,,a 1k' kn,i,ln videla svojega bivšega prija-vovalriosti potnim življenjem odkupila svoj i T|1'jsl hrusača, je dekle nestrpno pričakovalo, mladostni greh. kdaj se bo to zgodilo. Bogve, na kaj misli? Ali ima tudi ona kje mater? Obraz se ji zjasni i. "Hana, vstani! Dam ti ta stotak. Za tvojo mater dam! Naj ti še Bog odpusti, jaz seni ti že... Drugič pa rajši pros-, ne bom ti odrekla..." liana se je vrnila v svojo sobico. Pomirjena je sedaj zrla v razpelo in zdelo se ji je, da je tudi obraz Krista spokojen in miren. Dolgo v noč je prebdela v razgovoru s svojim Bogom... Tako je služkinja Hana doumela sebe, greh, usmiljenje. In še več: božje in človeško odpuščanje.. . f NAZNANILO IN ZAHVALA V iflohoki žalost! imznpuj.iino vsoui :*ororlnikom. prijateljem in znaneem Žalostim vest. da je nepričakovan« preminul na5 ljubljeni sin oz. hrnt — JOHN. VODOP1VEC rmrl je S. marcu za poškodbami r avtomolitlnki nenrefi. Rojen bil 13. septembra lil« v J)(Nl>Mm. Md. Bil je član JHKJ. in SNrj. Pogreb se je vršil iz katoliške wrkvt» v Kiztmiller na ltokopulLšf-e v Xethken Hill, ElkKarden. W. V«. T»ol2no8t- nas veSe. da s»e zahvalimo vsem prijateljem fu znai>-«*em. ki so nam jiomaKali na kakršenkoli navbi ln nas tolažili v tako žalostnih In ježkih lirah. Najlejiša hvala vsem darovalcem za številne krasne vence in sv. maše zadušnice in ^'sem. ki s<» jra obiskali oi> mrtvaškem odru ter spremili na zadnjem lmtu k večnemu počitka. Ti pa. ljubljeni in od nas nikdar pozabljen sin in brat. spavaj mirno v preranem ^robu. Žalujoči ostali : FRANK in IVANKA VODOOTEC, starti; FRANNIL JOSEPH,.brata; JENNIE, MARY, VERA, arstrr. Kitzmiller, 22. marca — Sieer jo boste pa takoj videle. — j^ pripomnila v odgovor na vročo željo radovednih deklet. — Videle jo boste, kjer je tu. lil odprla je vrata, za katerim je čakal po. ročnik. — Hvaležna bi vam bila, gospod, — je deja la, — Če bi nam predstavili gospo d'Ouvelles Tod a delavke so že odpirale okna. da hi videle Marjano. Poročnik se je ozrl in zagledal svojo ženo na pragu. Marjana je zadrhtela, ko je zagledala pred seboj gospo Poidevinovo sredi delavk. Povesila je oči, stopila h gospe Poidivinov*-ji pol jubila roko in zašepetala: — O... hvala!... hvala, gospa! ln delavke so po vrsti objemale Marjano. Po ročnik d'Ouvelles je ves ginjen opazoval ta prizor. Ko je bilo pozdravljanje in objemanje končano, je nanesel pogovor na otroka Magdalene Bachelinove. Dečka so bile poverile dobri ženi, nedavno ovdoveli, stanujoči v okolici Pariza. — Zelo jo boste onesrečili, če ji zopet vzamete tega otroka, ker nima nikogar drugega na svetli. — je dejala gospa Poidivinova. Marjana se je ozrla na svojega moža. — Pustiva ji ga, — je odgovorila. — ker bo. lahko živela z nama, če bo hotela. Poročnik je prikimal v znak soglasja. Marjana je torej sklenila vzeti k sebi ženo, ki se je bila zavzela za ubogega otroka njihove delavnice. Zato ni hotela zapustiti Pariza, dokler bi ne iziiolnila dveh trdnih obljub. Vaj-Prp.i hotela stopiti preti sestro (lenovet'o in jo prositi za blagoslov. Toda v Salpetrieri j » zvedela, da je minilo komaj nekaj tednov od smrti dobre prednice. Do zadnjega trenutka svojega življenja je sestra Genovefa prosila ?>oga, naj ji odpusti to, kar je smatrala za svoj edini greli, namreč nedolžno laž, ki je z njo pomagala Marjani, da je stopila na mesto Henrike Gerardove in se dala pod njenim imenom odpeljati v kaznilnico na Louisiano. Pretrno je izdihnila svojo blago dnšo, si je dala sestra Genovefa prinesti l>eli križ, ki je pred njim vsak dan klečala. Y smrtnem boju ga je poljubila in zašepetala: — To je bilo za rešitev ubogega nedolžneg-i dekleta, moj bog, odpusti mi to laž... Da, od-pnščona mi bo... odpuščena... In izdihnila jo. Marjana je zapustila Salpetriero s težkim srcem. — Dobre prednice, ki bi jo bila tako rada videla, ni več med živimi, — je dejala svojemu možu, ki jo je čakal pri vratih — Da bi našla vsaj zdravnika, — je pripomnila. To je bil i-es dfrugi človek, ki bi ga bila Marjana rada videla, predno zapusti Pariz morda za vMno." ' ^ Tesno ji je bilo pri aren, ko se je bližala «dravnikovemu domm Prosila je rfvojega mo- Ko je stopil Pieard, ki naj bi spremljal njo in Ilenriko. je šla Luiza sama hitro prosit grofico, če sme -k zdravniku na obisk. — Kako si razburjena, drago dete, — je dejala Diana in poljubila svojo hčerko na čelo. — Zdi se mi, da -«* od včeraj nekam svečano pripravljaš na obisk našega dragega doktorji-. ' *e j'1 tvoje srce tako polno hvaležnosti za nj« -govo očetovsko skrb. ti lahko samo čestitanj. Toda pri vsem tem navideznem presenečenju se je grofica pomembno ozrla na Ilenriko, kakor bi ji hotela reči: — To je dobro znamenje!... In res je grofica želela, da 1 »i -e uresničil zdravnikov načrt glede Luizine možitve.; in mi>lila je, da se skriva v Luizini vnemi, v njenem nestr|-nem pričakovanju ure odhoda l" zdravniku veselje, da se bo zopet sestala s svojim prijatel jem iz težkih dni. Odkar se je irovorilo v yrofovi palači -amo o poroki, si ni privoščil Pieard niti trenutka miru. Lastil si je vse zasluge za to. da j«- privede! do srečnega konca ljubezen viteza in Henrike, in napram drugim služabnikom je posta! zelo samozavesten. Ko se je pa pojavil suubač tudi za Luizo, je J obstal Pieard pred kočljivim vprašanjem, ki I ga je tako zbegalo, da sam ni prav vedel, kaj 1 storiti. Vpraševal se je, kateremu izmed treh gospodarjev bo v bodoče služil. — Saj imam vse tri rad, — je mrmral sam pri sebi. — Tn umrl bi od žalosti, če bi se moral od kateregakoli ločiti. Zaenkrat je pa stari sluga zvesto služil vsem. hi tako je čakal v predsobi že dobro uro, ko sta končno prišli Luiza in Henrika, da bi ju spremil k zdravniku. Vso pot je Pieard navdušeno hvalil svojega gospodarja in mladeniča, ki se je hotel oženiti z Luizo. Zgovorni starec je prisegal, da na vsem svetu ni takih zaročencev. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenile knjig vičbuje mtaogo lepih tomanov slovanskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem bdite našli knjigo, Id vas bo zanimala. Gene so zelo smerne. Knjigarna "Glas Naroda" __________ - "OLA 8 NARODA" NEW YORK. TUESDAY, MARCH 26, 1935 Tfi LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. SAMOSTANSKI I OVFP U (ROMAN IZ 14. STOLETJA). JulVr ¥ Jul\j Z A 4'GLAS NARODA" PRIREDIL I. H, SOVJETSKA LETALA NAD MOSKVO 38 " \ — Kaj noki hoče? — Slutnja j)retoče nevarnosti se ga poloti. Neumnost! Love«? je pričal zanj in sam gospod Henrik ga je oprostil. — Mogoče mu moram kopati korenine? Ali pa je mogoče našel kako rudo, ki jo hoče poskusiti in prinesem mu je naj celo vedro. — Pomirjen gre dalje. Toda vedno daljša se mu dozdeva pot, po kateri gresta. Iu z višine jima miga križ. Wolfrat obstane. — Gos[mmI! Kam greva ? — Samo hodi za liumoj! — pravi gospod Henrik in gre daljo. Ko opazi, da niu Wolfrat ne sledi, se vstavi, obrne o-braz in vpraša smeje. — Ali morda n o č e š iti za menoj ? — Gotovo, gospod. * Počasi korakata po strmi poti vkreber. Prideta do tekoče vode. — Napolni vedro! — za pove prost. Wolfrat uboga. — Samo iH»jdi za menoj. Vedno bližje prihajata k križu. Iz Wolfratovega obraza izgine vsaka kaplja krvi, oči mu gore, in vedro, ki ga nosi na rami, se trese, da se voda razliva čez rob. Ko prideta na vrh, pravi gospod Henrik: — Pridi sem, Wolfrat! — Pokaže krvne madeže na Kristusu. — Samo poglej grde madeže! Vzemi vodo in jih izmij. — Nasproti križu, ki je žarel v solčnem sijaju, sede na kamen in se odkrije. — No, zakaj se obotavljaš? Wolfrat postavi vedro na tla. zajema vodo s prgiščem in umiva in umiva. — Ni jih mogoče izmiti, gospod! — pravi čez nekaj časa z votlim glasom. — Zagrizli so se v les. — Da, greh se zagrize! — Kakor tukaj v les, tako tudi v srce. To je kot rja na jeklu. Samo pusti grdi madež in ga ne izbrišeš ob pravem času, žre dalje in dobro orožje je uničeno, neuporabno za vse čase in vreči ga moreš med staro železje —. Gospod Henrik ga pogleda, — ali v ogenj! Umivaj, Wolfrat, umivaj! Stori iz ljubezni do nesrečnika, ki je tako težko one-častil sveto poflobo. Pomisli samo, hodi okrog med ljudmi in se nikomur ne upa več pogledati v oči. Pri vsakem koraku, ki ga sliši, se zgane. Vsaka beesda, ki jo vjame njegovo uho, zbudi njegov strah. Sumeče listje, šepetajoči veter, žuboreča voda, tiha noč, kot glasni dan, vso je postalo njegov savražnik. Kar sliši, vse zveni v vzdihu, s katerim se je zgrudila njegova žrtev. Kar vidi, vso se mu sveti kot kri. A" njegovi samotni stiski nobene tolažbe, nobenega upanja! Njegovo srce bi zakričalo, proti nebu, toda pred seboj vidi vodno samo božjo podobo, ki jo jo omadeževal in onočastil in njegove ustnico no poznajo več molitve! — No? Ali madeži izginjajo? — No, gospod! — Besede zvene, kot bi roka davila njegovo grlo in roke mu omahnejo kot bi oliromole. — Samo ne odnehaj! Potrudi se še malo! Tako! Tako! Delaš za nekoga, ki se dvojno kaznuje, ker misli, da bo ube-scal kazni, ki mora biti postavljena za vso, kar jo slabo in krivično! Samo naj! Božja jezna pravica ima še hitrejši korak! Težka kazen mu jo že priklenjena na nogo kot veriga in točo in teče in pri tem udarja z verigo na vso strani in potegne s seboj še drugega v prepad! Zakaj si prenehal umivati? Tako! Samo ne odnehaj! Tn povej mi, ali imaš mogočo njivo dete-lie T — Tinam za moje koze, — pravi Wolfrat. — Ali si že kdaj imel v detelji niti ? Wolfrat prikima. — Kaj ne. si jih prezrl kot bolnik prvi pojav bolezni. Ko bi jih bil takoj izpulil! Tako pa sj jih pustil in ko si čez teden zopet prišel tja, tedaj je bila že ]>olovica lepe njive požr-ta. Kaj ne, da? In poglej! Kdor jo to naredil — gospod Henrik pokaže na madeže, katero je Wolfrat s tresočo roko umival, — nosi sedaj tudi v sebi škodo. Najprej mu bo požrlo vso, kar je še dobrega in zdravega, nato pa bo zlezlo iz njega in če ima očeta in mater, bo žrlo na njih, in če ima ženo in otroka --. Wolfrat? Ali ti je slabo? Wolfrat z rokami zajema vodo. Gospod Henrik molči nekaj časa, nato pa vpraša: — Ali madežev še vedno ne moreš umiti? — Napol so ž.e izginili, som, — toda drugi — — Samo umivaj! Nič se ne brigaj za Čas. Jaz bom že počakal. In še onega drugega morem pričakati, da pride in mi pokaže rdeče roke. Samo če tedaj za umivanje že ne bo prepozno. In če bi celo ne hotel govoriti, eden je še vedno tukaj, ki bo v grozni uri govoril proti njemu! S plahimi očmi gleda Wolfrat na proštove ustnice. — Eden, ki garje videl! — pravi gospod Henrik in pokaže na križ: — Ta-le Wolfrat! — Ta? — Zmeden nasmeh izpreleti Wolfratove ustnice in počasi dvigne oči. Nato pa zmaje z glavo. — Les še nikdar ni govorili Senca oblaka zleti čez zemljo. — Misliš? — se smeje gospod Henrik. 8 težko sapo se skloni Wolfrat čez vedro, da bi s prgiščem zajel vodo. Tedaj pa zadoni iz zraka votlo mrmranje, ki te razraste v bobneče grmenje in se skonča s silnim treskom. Plaz je s pečin spesnil zadnji sneg. Wolfrat stoji bledega obraza, groza ga spreleti in z njegovih tresočih se rok kaplje voda. — Ali si slišal, Wolfrat? — pravi gospod Henrik, medtem ko se med skalami lovi odmev. — Plaz je bil, samo plaz. ;— Tn kdo mu je ukazal govoriti in mu je rial noge? . — Solnce. — Kor sije, kaj ne? In kdo pusti solneu sijati? Wolfrat si z rokami zakrije obraz, celo njegovo telo se strese kot drevo v viharju. Nato pa razkrili roke. — N<1 tleče žerjavico so se vnelo! kovica Spira, iveri, od njih pa leseni stropJtn,k k,M Strašno maščevanje užaljenega V Mandalin i pri Si boni k u je bil izvršen strašen zločin. 21. leten delavec Mate t'aplak j<-zaklal z velikim kuhinjskim nožem 3S-letnega delavca Jur-očeta štirih o-a je no- dovratno vse tajil, toda Bogda-nič je pod prisego izpovedal, da mil je celo obljubil :>000 Din nagrade, «V ubije sina. Milan Arbut ina je bil obsojen na leto dni zapora. Senzacijonalna tožba zagreb škega zdravnika. 27. marca: New York v Hamlmri itaturnia v Tr*t Mar.iia l Um v Havre 29. marca: M»-r.rTiKitria v Cherbourg l:r«»wrj Kur»|»a v iSremen 6. aprila: Champlain v llavre 10. aprila: Washington v llavre 12. apri'a: Majestic v Cht-rlitiurg 13. aprila: lic tie France v llavre • '«»nte la m v llavre f. maja: U'a«hiiiFlo.i v llavre IlerenKaria v Cherln>urii 10. maja: Kremen v lirernen 11. maja: I'ar in v Havre C»nt«*
  • iitaiiia v Cherbourg 17. maja: Kurnjei v Bremen Sat um ia v Tl>l 18. maja: lie iJe Franc« v Havre 22. maja: Alajestjr v Cherbourg Manhattan v llavre 2S. maja: * 'hamplairi v Havre Iiex v Cenoa 28. maja: l:i.-riien v Bremen 29. maja: Ber.-mraria v Cherbourg Zdravnik dr. san, ki je bil rent «fen ološ k eni s seboj papriko, če bi jo Kno-iževič slučajno na cesti napa-Branko Bre-I zt;io občutljiv fant in j rela, jo bila še mlada, in vsi i štirje otroci — sami dečki — — so bili pod 14 leti. S hišo so zgorela tudi vsa živila in sploli vso premoženje revne <1 nižino. Samomor dveh Slovencev v Osijeku. V Novi ulici v Osijeku so na tožil, da ga vso boli ter tla se mora maščevati. Xa pustni večer je prišel v gostilno in tam naletel na Juikoviča. Kasneje je Jnrkovič šel na stranišče, f'ap- Strašen samomor. V Vlasenici blizu Sarajeva si ji' na strašen način končal življenje 'lOletni mizarski mojster Veljko (iavrič. Dal je v dinaniitno patrono in j<> za-žgal. Dinamit je eksplodiral in i mu raznesel vso glavo. priskočil na pomoč njen brat. Ivneževič ji« nato potegnil revolver in ustrelil na brata, vendar ga ni zadel. V tem hipu na mu je Janja že nasula papriko v oči in Ivneževič jc zatulil otl strašne bolečine. Prei>eljaji so ga v bolnišnico, proti Janji so pa uvedli preiskavo. Nesreča z bombo. j V Štrbcu pri Kosovski Mi-I troviei se je dogodila težka ne-j sreča z bombo, ki sta jo našla Iva pastirja. Bogdan in Ilija ista pasla ovce ob gozdu, v ka-. tereni sta hotela posekat i hrast, ■ Možu nasula pakrike v oči. Ida bi ga potem spravila do-j Iz Subotiee |«»r«x"ajo: Poštar j mov za drva. Sekala sta iu so-Dušan Kneževič se je netlav-j kala, a ko se je votli hrast že no zagledal v Janjo Lisjak in nagnil, se je iz votlino zako-pričel hoditi z njo. Ko jo je ne- j talilo nekaj okroglega. Bila je koč videla na costi v družbi »stara vojaška bomba, ki jo je nekega mlajšega človeka, jo je napadel in ran. Ker .1» se j« prizadejal več bal. da ne bi » a , .j > i Ui 11. i > , fmji AU lili- | . . . -r . šli nezavestnega brezposelnega P7^1.11"1.,12 gostilne. Caplak je delavca Ivana Mnšiea, ki je! da bo miren. Ko seje lak pa takoj za njim. Jurko . .v „ • - - i *-i i stvar nrtsla pred sodisce, se je vic je slutil, kaj namerava! „ 1 Caplak, in je zaklenil vrata Vmešal se je tudi gostilničar, in ukazal Caplaku, naj so takoj vdihaval strupeno ogljikove plime. Prepeljali so ga v bolniš- Jnrkovič vrnil v gostilniško sobo, mu je Caplak ponudil ko- _ mnr* t-JttT. nu n^Lm.i zartH? vkna in vsi so mislili, da mrmra Wolfrat z globokim gla- m™, kjer pa je pred legel po- - nomirie ni-1 Vtem H škodbam. — Istega dne je pil, *' pomiijenja. \ tem ynilrntro trenutku pa je Caplak poteg- z«i časka balkanse ali svett vne vojne ]»ustil v hrastu srltski vojak. Pastirja pa nista poznala bombe in sta bila silno {odločil popraviti pogreško ta radovedna, kaj se nahaja v za-ko, da zaprosi za Jaujino roko. j rjavelom jajcu. Xaposh*tl je Janja so je proti volji svojih j Bogdan položil borbo na ka-star;ex poročila ž njim, toda men in udaril s sekiro nanjo, kmalu se je pokazalo, da Kne-: Bomba so ji* razletela iu raztr-ževič kot mož ni nič boljši ka- gala Bfjgdana, II i ju pa je raz- uslužbenoc konzunme zadruge jLjudevit Smrekar oetovo kislino. Tudi njega .so pre|>eljali v bolnišnico. Njegovo stanje je resno. Senzacij onalen proces v Osijeku. Te dni je okrožno sodišče v Osijeku obsodilo morilca sodnega pristava Branka Miluti- DR. KERNOYEGA BERILA JE ZN12ANA Angleško-slovebskc Berilo KNGLISH SLOVENE READER 8TANE. SAMO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WE8T lflth STREET New York City. nil nož in udrihal z njim po Jurkoviču toliko časa, da so je Jurkovič zgrudil na tla. Nato je Caplak pobegnil, pa so ga neki mornarji dohiteli in ga zvezali ter izročili došlim orožnikom. Ubiti Jurkovič je bil znan kvartač in pretepač. Dfu-žino je zanemarjal in ji ni dajal potrebnega denarja za vzdrževanje, pač pa je še otrokom jemal denar, da je lahko pil. Ubijalca sco izročili sodišču. Oče naročil uboj lastnega sina. Pred senatom okrožnega sodišče v Petrin ji se je te dni zagovarjal Milan Arbutina iz Korduna, ker je najel Gjura Bogdaniča in mu dal 100 DLn, če ubije njegovega sina. Bogdan ič je denar vzel in ga nato v družbi s sinom zapil. Stari Arbutina pa ni odnehal in mu je še dvakrat dal po 1000 Din, če spravi sina s sveta. Bog-danič jo denar vzel naposled pa sinu povedal, kaj hoče oče otl njega. Sin je zaradi tega očeta prijavil oblastem. Pri razpravi je stari Arbutina tr- kor Kneževič kot ženin. Ze po nekaj tednih je Janja zbežala od njega }v staršem. Kneževič je odločno zahteval, naj se vrne k njemu in grozil vsej njeni rodbini. Stari Lisjak je svetoval Janji, naj zmerom nosi mesarila levo nogo in roko. Ko so drugi pastirji slišali pok so prihiteli na kraj nesreče. Bogdan je bil že mrtev, Ilijo pa so na rokah prenesli domov, toda je k malu nato tudi on izdihnil. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAC'E ŽIVALI. 72 »traiui. Cena .......... GODfEVSKI KATEKIZEM. 01 strani. Cena HUMORESKE IN GROTESKE. 18(1 strani. Cena 12 KRATKOfASNIH ZGODBIC. T2 str. Centi PO STKANI KLOBITK. 15» strani. Cena .... PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRl'Gl SVETNIKI V GRAMOFONU. 11S strani. Cena .. SLOVENSKI ŠAL-JIVEC. 00 strani. Cena...... SPAKE IN SATIRE. l.K) strani. Cena ........ TIK ZA FRONTO. 1.10 strani. Cena .......... TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. «7 strani. Cena TRENITEK ODDIHA i Knjiga vsebuje tudi šalnijrro 44 Vw naše"). ISO strani. Cena ........................ VESELE POVESTI. 7!» strani. Cena .......... ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 stran L £ena TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: .25 HO •25 .54 .25 .4# .90 .70 .50 .45 KNJIGARNA "GLAS NARODA' NEW YORK, N. ¥. Ali imate * Koledar za 1.1935 216 WEST 18th STRKET 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN R U P N I K A; ŽALJIVKE BUKOVIN-SKEGA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo j še danes! L__' __