Poštnina placana v gotovini Cena 1.50 din Izhaia vsak petek ob 16. // Naročnina znaša rnesečno po poSti 5 din, v Celju z do- stavo na dorn po raznaSa'cih 550 din, za inozemstvo 10 din // LJiedniStvo in uprava : Celje, Strossmaycrjeva ul. 1, pritličje, desno // Tcleton št. 65 // Račun pri postnem čekov- nem zavndu v Ljubliani štev. 10.666 // iefo XXI. Ce/ie. petek 3. februaria 1939 Štev. 6. Caveant comufej/ Celje, 3. februarja. Današnji mednarodni, politični dobi dajejo posebno značilnost nonavadno pogosti diplomatski obiski in razburlji- ve zunanjepolitiene debate, ki so posle- dica izredno razburkanih časov, velikih I trenj in mednarodne politične napeto- ati, ki se stopnjuje od lanske jeseni in odraža v pospešeni oboroževalni tekmi I vseh držav in kontinentov. Tako se bli- i žajo narodi hitrih korakov velikemu in usodnemu obračunu sovražnih sil, ki se zbirajo v političr.ih, ideoloških in gospo- darskih frontah. Vedno bolj in bolj postaja jasno, da izid krvave svetovne vojne ni uravno- vesil političnih prilik nemirne Evrope, marveč da so so to prilike vsled neod- ločnosti, popuščanja in mcdsebojnega ( nezaupan'ja držav zmagovalk še hujše zaostrile. Pri tem je prevzel vlogo ne- koč nemirnega Balkana, ki 30 ga diplo- mati nazivali »smodnišnico Evrope«, ev- ropski vzhod in jugovzhod, ki postaja čimdalje bolj predmet # živahne diplo- matske aktivnosti. V borbi med velikimi silami tvorijo srednje in male države intcresne sfere, v katerih se križajo politični in gospo- darski interesi velesil. Posamezni naro- di in njih države pa postajajo predmet političnih kupčij, ki so podobne boju za medvedovo kožo. V zadnjem času se je razširila v na- ših obmejnih krajih vest, da bo 27. mar- ca v neki sosedni državi v mestu, ki je že pred vojno uživalo. sloves enega naj- bolj zagrizenih in nacionalno šovinis- tičnih mest, v katerem so skovali že I mnogo nam sovražnih načrtov, nekakš- no priključitveno zborovanje, na kate- rega so vabijeni člani izvestne naiodne manjšine pri nas. Kakor izgleda, so lanski scptembrski dogodki opogumili izvestne kroge, da so se pričcli povsem resno baviti s takšni- mi načrti. Toda ti krogi očividno po- zabljajo, da živi v sudetskih krajih nemški narod kot kompaktna etnična celota, dočim tvorijo pri nas narodne manjšine neznatni drobci, ki so raz- treseni po našem državnem ozemlju ta- ko, da izgubljajo vsak resen pomen in vsled tega po večini tudi značaj narod- nih manjšin. "<¦"' •->*>'«' u -.¦¦<$" ,> \Jijii 4 ; fcr .« & (jjyiv- ,c- ' ,-: * '1 ty-~ ä" • M /g* y u !> ' A ** /'^ M -«# - •¦¦ ¦ > f rws , "v f > «»'"riio k^v '- .* .'. fe >.#' / W rYlülä i r w*-'t^* / '¦¦¦rijp^ ,r tin *L Is, rV* tSD ' ¦ && M V to* 4*' I r r Vttij ; . _^tt* ^Ci ¦¦- Mtir tfllj. M It- ^ cm toe ?*'¦ v^- •• •?? ,*& jäi$t, i^ ./ lit -*A. "' T ' tWWWtaMf &j' tor i Ti elementi, katerih narodnostno po- reklo je dobro znano, naj vedo, da je ta zemlja, na kateri biva danes naš rod, od pamtiveka naša nacionalna last in da ne more nikdar več postati predmet kakršnekoli politične kupčije. Ce pa peščica poturic, ki so devetdesetodstot- no odpadniki naSe krvi, ne čuti prave sreče in zadovoljstva med nami, ji kot svobodoljuben in demokratičen narod pač ne bomo nikdar branili, da si ustva- ri boljše in srečnejše življenje med na- rodom, ki ji je po srcu bližji nego naš! Nikdar pa ne bomo dopustili, da bi brezpomembna narodna manjšina odlo- čala o usodi ogromne večine naroda samo zato, ker se čuti užaljeno in zapo- stavljeno, ker ne more več vladati in zatirati našega naroda! Preveč je bilo prelite naše krvi za sveto in pravično nacionalno stvar, prevelike so bile žrt- ve, ki jih je moral vzeti nase naš mu- čeniški narod, ko so mu rezali kos za kosom z njegovega narodnega telesa, j Junaki Iz »Koroškega Slovenca«, glasila slo- venske man jšine v Nemčiji, posnemamo: Tudi slovenski • koroški narod gre v svojo, slovensko junaško dobo! V naših vrstah čutimo novo razgibanost, fantje in dekleta prisegaio zvestobo narodnim vzorom in se ne strašijo tudi ne velikih eesto zelo velikih žrtev za svcjo narod- no zavest, očetje in mätere sledijo klicu svoje .vesti in svojega srca prej ko slej. Seve je naše narodno junaštvo pov- sem svoje vrste. Malemu narodu ob meji 80-milijonskega naroda - soseda nikdar ne more biti dobro, tako veleva že naturni zakon. Veliki narod je po- doben morju, ki tudi ob tišini buta s svojimi valovi ob bregovc in pečevje in se odbija ob skalnatih čereh. Danes mora biti Slovenec junak, borben, požrtvovalen, odločen! Ne sme c:a motiti, če mu ta ali oni zbog nje- gove narodne zvestobe očita protidr- žavnost. Preprostemu nemškemu člove- ku morda res ne gre v glavo, da je tu- di kak Slovenec ali Hrvat lahko držav- ljan Velike Nemčije. Težje je sloven- skim družinam s številnimi otroki, če se jim njihovo slovenstvo smatra kot politiena nezanesljivost in jim tako od- reka pravica na državno otroško do- klado. Neprijetno so prizadeta dekleta slovenskega kmetijsko - gospodinjskega tečaja, če smejo svoj tečaj obiskovati samo dva dni in se morajo nato raziti, ker so neki pobalini s pobijanjem ku- hinjskih šip in glasnim motenjem do- kazali svojo kulturo. In če se vrh tega jako ugledna oseba istega kraja pred voditeljico ponorčuje iz slovenske kul- ture, je treba za mirno poslušanje res že precej ravnodušnosti. Korajžen je bil obrtnik, kateremu je bilo ukazano, naj z dvojezičnega napisa odstrani slo- venski del, ker je z odstranitvijo obeli izvršil res celo delo. In šentjakobski ¦ očetje in matere so bili dobro preizku- šeni v svoji potrpežljivosti, ko so po- i brali iz njihovih dajatev pripravljeno božično pecivo, namcnjeno njihovim otrokom, in ga razdelili drugim otro- kom. Junak je bil, ki je molčal, ko se mu je ob prevzemu tastovega posestva očitala politiena obremenjenost, ker xaktivno sodeluje pri čuših«. Dobro se mora brzdati predsednik razpuščenega slovenskega društva, ko je v minulem aprilu baš njegovo društvo doprineslo dobršen1 delež k sijajnemu glasovanj- skemu izidu. Odlično priznanje zasluži- .^o končno igralci, katerim je njihova prireditev prepovedana po desetih va- jah tik pred nastopom, pa se ojunačijo celo že za drugo. Tem slučajem bi lahko dodali druge \z vsakdanjega življenja, ko je treba prezreti marsikako pikrost in nevednost za, pravico slovenske materine besede f.li nedolžne slovenske melodije. To so bili slovenski junaki, ki so se na izjavo nekega učitelja, da je slovensko petje prepovedano, mirno in dostojno razšli. 1 Malčkov pa, ki morajo molče prenašati, če se njegova materina govorica prezira, je cela dolga vrsta in bili bi lahko na- zorni učitelji mnogim starim bojazljiv- cem in omahljivcem. Naši največji ju- naki in borci sedijo danes v šolskih klo- peh, njim gre naše prvo in največje priznanje! Kar ljubimo, za to se moramo boriti in danes je za našo slovensko ljubezen treba mnogo boja! Jeklene discipline v nas, kakršno poznajo narodno - socialis- tične udarne in zaščitne čete! Požrtvo- valnosti in dejavne ljubezni, kakor jo z velikim uspehom organizira v državi organizacija za narodno blaginjo! Ti- sočkrat že nam je izpričala izkušnja, da i bo imel narod - sosed za našo bojazlji- | vost in neznacajnost samo pomilovanje. j Hlapci in mevže v boju še nikdar niso uspešno odločali, še najmanj pa v boju za pravico in kulturo narodne družine. Zato: Ziveli junaki! Cef/ifci me$tni proraiun za dobo 1939-40 Celjski mestni svet je v svoji seji dne 27. januarja sprejel proračun za dobo 1939-1940. Naš list je k zgornjem »osnutku pro- računskega predloga« za 1939-40 zavzel stališče v svoji prvi letošnji številki. Smatrali smo za potrebno ugotoviti, da se naj razgrne interesentom na vpogled definitivni proračun. Dosedanji pred- j sednik celjske mestne občine je v tem oziru drugega mnenja: ne samo, da ni- so dobili davkoplačevalci na razpolago proračuna, tudi vsi člani mestnega sve- ta pri proračunski seji niso imeli v ro- kah končnega proračuna. Na razpolago je bil sicer od računovodstva dne 26. januarja sestavljen 3umaričen pregled proračunskega predloga za upravno leto 1939-40 (III. primer.), ki vsebuje pro- računske številke, kakor so bile naknad- no na tej seji soglasno sprejete, ni pa bilo na razpolago detajlnih proračuni- skih številk k temu sumaričnemu pred- logu. Finančni referent je v svojem pičlo uro trajajočem poročilu mestnim svet- nikom raztolmačil bodoči proračun. Omejil se je v glavnem na podajanje glavnih iznosov posameznih partij. O menil je, da so bili proti proračunu vloženi trije ugovori. Pri odgovoru na enega teh ugovorov je ugotovil, da je poslalo mestno poglavarstvo listu »No- va Doba« uradni popravek, čeprav naš list ni vložil nikake pritožbe proti pro- preveč je nepozabljenih krivic, ki jih je skozi stoletja moral trpeti nr.š na- rod, preveč jc naš;h T-.rvVfTi bratov on- stran naših meja, ki jin^ ni dano, da bi bili deležni naše svobode. Dovolj pa je tudi naše potrpežljivo- sti, zato napravimo konec tem izzi- van jem! računu. Dasiravno temeljijo ugotovitve onega ugovora na popolni stvarnosti, saj je na pr. na podlagi tarn navedene- ga opozorila glede izdatka pri pant. 14, poz. 1, kjer je bilo v proračunskem j predlogu označeno, da bo prispevala ¦• mestna občina za 60 oskrbovancev v mestnem zavetišču znesek 255.500 din, dočim je vseboval proračun zavetišča kot prispevek za ravno istih 60 oskrbo- vancev samo znesek 237.250 din, je fi- nančni referent v svojem končnem pro- računskem predlogu le navedel pravilno številko 237.250 din in s tem popravil v prvotnem proračunskem predlogu iz- nešeno napako. Na referentov predlog pa je mestni svet vse tri ugovore proti proračunu soglasno odklonil. Clanom mestnega sveta je referat fi- nančnega referenta, ki je vso proračun- sko snov, ki ima 49 s strojem pisanih strani velikega obsega in ki vsebuje za celjske davkoplačevalce za bodoče pro- računsko leto davkov in dajatev okrog- lo 20 milijonov dinarjev, v celoti tako zadoščal — vso snov so temeljito ra- zumeli in enodušnost je bila tako velika — da so soglasno odobrili predloženi proračun. Znašel se je sicer clan mest- nega sveta, ki je navedel, da ima n. pr. Beograd v vsem samo 25% doklad na državnc davke, dočim je plačeval v 1. 1938. celjski davkoplačevalec 158% do- klad, da je razumljivo, da se vsled te- ga seli industrija in gospodarsdvo sploh v južne kraje itd., vendar to ni zadržalo onega člana mestnega sveta, da bi ne bil glasoval za proračun. Tak govor se pač zapomni in uporabi za opravičilo v oni dobi, ki vsekakor še pride, ko oni go- spod ne bo več član mestnega sveta. j Veliko Celje uživa žalosten sloves, da j spada med mesta, kjer plačujejo dav- j koplačevalci izmed vseh prilično enako i NÖVQ14 velikih mestnih občin v državi, najvlš- je doklade. Celjski mestni svet pa, na- mesto, da bi znižal občinske izdatke ter s tem doprinesel k preprečitvi bega ve- likih davkoplačevalcev iz meatne občine celjske in pomagal k boljšemu razvoju domačega gospodarstva, z naravnost nerazumljivo lahkoto soglasno odobrava od leta do leta večje občinske prora- čune. Celokupni redni in izredni izdatki aiestnega proračuna za 1. 1939-40 zna- šajo 20,021.780 din in so napram pro- računu za 1. 1938-39 povišani za 1,193.061 din. Na izdatke za osobje od- pade v novem proračunu 3,228.037 din, to je 100.101 din več nego v minuli pro- računski dobi. V tej vsoti pa niso všte- ti vsi izdatki za osobje, manjkajo izdat- ki za davke in socialne dajatve, mezde delavcem in drugih mestnih nasitavljen- cev, manjkajo izdatki za vse nastavljen- ce mestnega zavetišča itd., kar je vse izkazano med materialnimi izdatki. Ma- terialni izdatki vštevši izdatke za vsa mestna podjetja znašajo 14,591.146 din in so napram dosedanji proračunski do- bi vecji za 1,183.363 din. To povišanje 'aterialnih izdatkov je izvedeno vzlic temu, da je v navodilu minisitra za fi- nance za sestavo proračunov mestnih občin za proračunsko dobo 1939-40 z dne 1. junija 1938 St. 6309-Vn izšla in- strukcija, ki se dobesedno glasi: »Vse materialne razhodke je znižati pod zne- ske po proračunu za leto 1938-39.« (Služb. list kr. banske uprave dravske ban ovine kos 52, letnik IX, stran 583.) Izredni izdatki so proračunani na 2,031.250 din in so napram dosedanji oračunski dobi za 261.750 din manj- ši. Treba je pa pri tem imeti pred očmi, da se za nadpolovični znesek v doseda- nji proračunski dobi predvidenih del sploh ni izvr.šil. V kritje teh proračunskih izdatkov se bo pobirala tudi v proračunski dobi 1939-40 kakor dosedaj 47-odstotna do- klada na vse državne neposredne davke, 5-odstotna doklada od iste podlage za zaposlitev brezposelnih, 3-odstotna do- klada od iste podlage za gasilske čete in 20-odstotna doklada od iste podlage za regulacijo Savinje, Ložnice in pritokov Vse doklade znašajo torej 75%:. Hišni posestniki bodo plačevali tudi nadalje 5-odSitotno gostaščino od brutto najem- nine in 2-odstotno kanalsko naklado od iste podlage. Plačevanje kanalske na- klade se zahteva tudi od hišnih posest- nikov, katerih hiše stoje izven območ- ja celjskega mestnega kanalskega omrežja in ki imajo svoje lastne ka- nalske naprave. Uvedene so nadalje iste takse in trošarine kakor v dosedanji proračunski dobi. Iz dosedanje prakse zadnjih let vemo, da so proračunski do- hodki na občinskih dokladah mestne ob- čine redno večji nego proracunano. Iz obračuna za 1. 1937-38 je razvidno, da je mestna občina inkasirala namesto proračunanih 1,930.500 din na dokladah 1,139.305.81 din več, itorej skupno 3,069.805.81 din. Tudi sedanja prora- čunska doba bo izkazala iz te panoge ne- dvomno velik presežek. Upravičeno bi bilo torej pričakovanje, da bi se dose- danja 47-odstotna doklada znižala za isti odstotek, v kolikor je bil v prejšnji proračunski dobi donos teh doklad pro- centualno večji. (Konec prih,) Stran 2 »NOVA DOBA« — 3. II. 1939 Stev, S. Borba clovekoliubnih usta- nov $tanov$kih organizatii V zvezi s pravilnikom o ustanovah človekoljubnega značaja, ki ga je pred dnevi izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo, je priredilo dobrodelno dru- štvo grafičnega delavstva v Ljubljani v nedeljo 29. januarja dopoldne v veli- ki dvorani Narodnega doma informati- ven sestanek, ki se ga je udeležilo zelo mnogo državnih in zasebnih nameščen- cev ter delavcev. Seatanek je otvoril in vodil poverjenik grafične organiza- cije za Celje g. Jožko Jurač. Gosp. Metod Kumelj, predsednik sek- cije JUU za dravsko banovino v Ljub- ljani, je v tehtnem in zanimivem govo- ru orisal plemenito in pomembno delo ustanov človekoljubnega značaja pri stanovskih društvih, ki nudijo članstvu na osnovi samopomoči in vzajemnosti posmrtnino ter podporo za primer one- amoglosti, bolezni ali brezposelnosti. Pra- vilnik o ustanovah človekoljubnega značaja, ki je sedaj izšel, ogroža delo- vanje teh socialnih ustanov, izmed ka- terih delujejo nekatere že več desetle- tij z velikim uspehom. V Sloveniji je okrog 100 takih nesebičnih človekoljub- nih ustanov, ki imajo nad 100,000 čla- nov in članic. Dne 1. marca 1937 je izšla uredba o nadzoru nad zavarovalni- cami, ki naj ščiti interese zavarovancev in prepreči razne malverzacije. Zakono- dajalec je tu namenoma izpustil usta- nove človekoljubnega značaja, ki naj bi svoje delo nadaljevale na dosedanji podlagi. Po pravilniku o ustanovah člo- vekoljubnega značaja pa je vsaka taka ustanova, ki ima nad 1.000 članov, ka- tere delokrog presega območje enega sreza in ki izplačuje podpornine v zne- skih nad 2.000 din, podvržena določbam zavarovalne tehnike. Podpornine usta- nov človekoljubnega značaja bi smele znašati odslej kvečjemu 5.000 din, do- dim znašajo sedaj po večini znatno več. Ustanove človekoljubnega značaja bi morale vložiti 25% svojega imetja v državne vrednostne papirje, 35% v Drž. I hipotekarno banko ali Poštno hranilni- co, ostalih 40% pa bi nalagale v varne zavode in razpolagale s tem ostankom po določbah omenjenega pravilnika. Te čiovekoljubne ustanove ne potrebujejo J nikakega kapitalnega kritja in nikakih ' matematičnih rezerv, ker so zgrajene na ! načelu stanovske vzajemnosti in pove- zanosti ter morale, ki je najtrdnejše jamstvo. Pravilnik, ki nima zakonite osnove, ruši človekoljubne ustanove sta- novskih organizacij, preprečuje ponov- ni nastanek takih ustanov in jemlje ljudem voljo do socialnega udejstvova- nja sploh. V Beogradu se je osnoval akcijski odbor stanovskih organizacij z nalogo in ciljem, da doseže ukinitev omenjenega pravilnika. Po vsej državi se pripravlja skupna spomenica, ki jo bo posebna deputacija predložila v Beo- gradu na pristojnih mestih in zahteva- la sklicanje ankete o tej važni zadevi s sodelovanjem zastopnikov ustanov čiovekoljubnega značaja. Izvajanja go- vornika so bila sprejeta z enodušnim odobravanjem. Gosp. Dragotin Kosem, tajnik zvez- ne organizacije Saveza grafičnega de- lavstva v Ljubljani, je v markantnih izvajanjih orisal veliko delo človeko- Ijubnih ustanov stanovskih organizacij in usodne posledice, ki bi jih povzročil novi pravilnik tem organizacijam in njihovemu članstvu. Svoj govor je za- ključil z besedami: »Zahtevamo svobo- do srca, da pomagamo svojemu bližnje- mu. Zahtevamo v tem pogledu vsaj to- liko svobode, kakor so je imeli naši očetje pred 50 leti!« Tudi govor g. Kosma je bil sprejet z dolgotrajnim aplavzom. Na predlog poätnega upravnika g. Savellija je bila soglasno sprejeta na- slednja resolucija: »Na javnem zborovanju v Celju dne 29. januarja 1939 zbrani člani čToveko- Ijubnih ustanov izjavljamo: 1. Soglaša- mo v polnem obsegu s spomenico, ki so jo sprejeli člani človekoljubnih ustanov na javnem zborovanju v Ljubljani 15. januarja. 2. Odobravamo dosedaj izvr- šeno delo akcijskega odbora teh usta- nov v Ljubljani. 3. Pridružujemo se sklepu akcijskega odbora za deputacijo za Beograd«. Gosp. Jurač je zaključil izredno lepo uspeli sestanek z besedami: »Če si lah- ko tuje zavarovalnice na naši zemlji ustvarjajo ogromen kapital, si ne pu- stimo vzeti vsega tega, kar smo si pri- trgali od ust. Mi moramo zmagati!« PoSitika X Odkrita beseda katoliškega škofa. >.Katolički tjednik«, glasilo sarajevske- ga nadškofa dr. Sariča, piše: »Nobena politična stranka se ne sme identifici- rati s cerkvijo in se predstavljati kot poklicna branilka in predstavnica cer- kvenih in katoliških interesov. Prav ta- ko se ne sme nobena politična stranka ponašati s katoliškim imenom, ker ni med politiko in cerkvijo nobene poveza- nosti. Cerkev ni bila osnovana za to, da bi urejevala pozemeljske stvari, marveč je bila ustanovljena za to, da rešuje duše. To naj bi imeli stalno in vsekdar pred očmi duhovniki-politiki... Katoliške stranke spadajo danes že v preteklost. Zremo jih samo še v Belgiji, Svici, na Holandskem in na Slovaškem kot nesodoben pojav. Posnemati hočejo bivši nemški katoliški centrum, ki pa je tudi že propadel. Take stranke niso nikdar in nikjer dosegle kakih poseb- nih uspehov za cerkev in za katoliško atvar, ker niso bile dalekovidno in ustvarjajoče. Zato gledamo z veliko skepso na slovaške ministre monsigno- re in na njihov totalitarni režim ... Nikdar ne rodi vmešavanje cerkvenih krogov v politiko blagoslovljenega sadu ne za cerkev, ne za narod. Cerkev in politika ne smeta biti pod enim kro- vom, ker sta to dva povsem različna svetova. Vera mora biti nad politiko, ker sicer škoduje sebi in politiki.« X Nemški kancelar Hitler je imel v ponedeljek na prvi seji državnega zbora Velike Nemčije dolg govor, v ka- terem je najprej naštel uspehe svoje vladavine v prvih šestih letih in orisal potek dogodkov v preteklem letu v zve- zi s priključitvijo Avstrije in razkosa- njem Ceškoslovaške. Zatem je opisal težavni gospodarski položaj Nemčije in 8 tem utemeljil nemško zahtevo po ko- lonijah. Dokler Nemčija ne dobi kolo- nij, tako dolgo bo morala čim več izva- žati in delati konkurenco na svetovnem trgu. Izjavil pa je, da zaradi kolonij no bo prišlo do vojne. Zidom je napovedal neizprosen boj. Tujega vmešavanja tudi v tej zadevi ne bo trpel. Obširno je ori- sal razmerje vladavine do vere in nave- del, koliko Nemčija vsako leto žrtvuje za katoliško in za evangeljsko cerkev. Lani sta dobili 500 milijonov mark iz državne blagajne in imata poleg tega 10 milijard mark vredna posestva, ki donašajo letno okrog 300 milijonov mark in sta še oproščeni davka. Ce mislijo cerkveni voditelji, da se jim v takih razmerah godi slabo, je Hitler ta- koj; pripravljen izvesti ločitev cerkve od države. Duhovnikov nihče ne prega- nja dokler služijo samo Bogu. Ce pa se vmešavajo v politiko in zagreše nenrav- na dejanja, pa morajo, kakor vsak drug državljan odgovarjati po zakonu. Govo- reč o zavezništvu z Italijo je Hitler de- jal: »Naj se nihče ne moti nad naŠim neomajnim sklepom, da bo Nemčija ved- no na strani svojega italijanskega za- veznika, in to v vsaki vojni, ne glede na vzroke. Nemčija se zaveda, kakšna usoda jo čaka, če bi se posrečilo uničLti italijanski fašizem. Pozna posledice in jim gleda ledeno hladno v oči.« Ob kon- cu se je dotaknil Hitler odnošajev Nem- čije do drugih držav in med drugim omenil, da je tudi Jugoslavija stopila v vrste nemških prijateljev in zaveznikov. Svoj govor je zaključil s pozivom na slogo in še povečano delavnost na vseh področjih. X Francove čete nadaljujejo svoje prodiranje v Kataloniji in so po padcu Barcelone zasedle zopet več mest, med njimi Vich in Bergo. — Dunajska vremenska napoved za soboto 4. t. m.: Jasno, suho vreme, na jugovzhodu malo oblačno, ponoči hud mraz, podnevi okrog ničle. Domaee vests Kino metropol ceue — Roman je v Rim. »Slovenski gospo- , dar« vabi na veliko romanje v Rim le- tos o binkoštih, ko ponesejo Slovenci prošnjo papežu, da bi prištel Antona ] Martina Slomška med blažene. Romanje ! organizira Prosvetna zveza, ki ima tudi I v programu, «da se zahvali sv. očetu, I da je prištel blaženo Emo, eno največ- jih dobrotnic Slovencev, med svetnice.« Trctji namen romanja pa je, »da se pokloni slovenska mladina v svojih krojih in zastavami poglavarju kato- liškega sveta«. »Slovenski gospodar« zaključuje svoj poziv sledeče: »Kato- liški Slovenci, udeležimo se tega poto- vanja, da pomagamo našemu prvemu prosvetnemu delavcu Slomšku, ki je naučil slovenski narod brati, na svet- niški oltar!« — Kočevski zbornik. Naša narodno- obrambna družba sv. Cirila in Metoda je z izdajo »Kočevskega zbornika« iz- vršila veliko delo, gotovo prvo te vrste na področju narodne obrambe. Slovenci smo bili v tem pogledu doslej navezani predvsem na nemško literaturo, razne nemške brošure in časopisne razprave, v katerih je le preočito prevladovala tedencioznost brez one stvarnosti in zgodovinske resnice, ki je vodilna od- lika »Kočevskega zbornika«. V vseh resnih revijah in dnevnem tisku je to delo doživelo simpatičen odmev. Ni nas pa začudilo, da se je na nekvalificiran način obregnil ob ta zbornik »Deut- sches Volksblatt« v Novem Sadu in za njim še tudi »Gottscheer Zeitung« v imenu onih, ki jim gre pri nas predo- bro in se še vedno ne morejo povzpeti do stvarnosti in resnice, ako je govora o nas Slovencih ter o privilegijih onih, ki so nekdaj po mili volji nad nami gospodarili. ^3 scroll xoprtfu O*l«t refl S br J/3* do* I« U. I»M — Tragicna smrt dr. Vase Savica in Marije Kueerove v Beogradu. Znani be- ograjski zdravnik dr. Vasa Savič, bivSi upravnik1 zdravilišča Topolščice pri So- štanju, in njegova asistentka dr. Mari- ja Kučerova sta v noči na četrtek v Beogradu na tragičen način končala svoji življenji. Dr. Savič je v živčni razstrojenoati skočil iz četrtega nad- stropja stanovanja svoje matere v Bir- čaninovi ulici na cestni tlak in obležal mrtev. Takoj za njim je skočila njego- va asistentka dr. Marija Kučerova in prav tako obležala mrtva na cestnem tlaku. Pokojnima, ki sta dolga leta v Topolščici tako predano in požrtvoval- no izvrševala svoj vzvišeni poklic in lajšala neštetim bolnikom trpljenje, chranimo lep in hvaležen spomin. — Skopski škof dr. Gnidovec f. Davi je umrl v Leonišču v Ljubljani v staro- sti 65 let skopski škof dr. Ivan Gnidovec Od 3. do 6. februarja senzacionalen Ola-«lm K A V Č U K fV nemškem jeziku) Veličastna, fantastična vsebma, ki jo je življenje samo napisalo. Rene Deltgen Vera langen 7., 8., 9 fehruarja TARZAN - JUNAK urejeno, da ni zadržkov, le dobre volje je treba. c Syajna znraga. O sijajnem uspehu na ustanovnem občnem zboru Celjskega kulturnega društva je poročal še isti večer ljubljanski radio. Saj je res ne- verjetno, da je po Celjskem kulturnem tednu pronicala slovenska kultura tako globoko v ljudske mase, da se je zbora udeležilo 143 članov celjskega Prosvet- nega društva in Zveze fantovskih od- sekov. Ker je /tudi finančna stran po- polnoma zajamčena, je nedvomno, da bo drugi celjski kulturni teden še bolje uspel od prvega. In tega se v Celju v naprej veselijo. SK Celje vabi vse na veliko sportno maškarado III. CELJSKI KARNEVAL 11. februarja v Narodni dom. Krasna darila so razstavljena pri tv. Stermecki. c Ustanovitev Umetniškej^a kluba Be pripravlja v Celju namesto Celjskega kulturnega društva. Umetniski klub naj bi združil vse ustvarjajoče umetnike in javne kulturne delavce iz Celja in s celj- skega področja, ki so se lani v polni ireri uveljavili ob priliki Celjskega kul- turnega tcdna. To zamisel, ki edina omogoča nadaljevanje tradicije sijajno uspelih lanskih kulturnih prireditev v Celju, 'toplo pozdravljamo. c Ceški filmi. V kinu Unionu v Celju smo pred kratkim občudovali mojstr- sko filmsko delo »Poročnik Rjepkin«. Te dni se pa predvaja istotako lep ceäki film »Nedolžnost«, ki se zopet tako vi- soko dviga nad podobne nemške filme. Prijetno je čuti češcino s filmskega platna, ugaja tudi lagodni razvoj de- janja in poseben slog v obdelavi snovi, ki je tipično slovanski. c Zanimivo prcdavanje. Društvo ab- solventov drž. trgovskih šol v Celju bo priredilo v sredo 8. t. m. ob 20. risal- nici meščanske sole predavanje s skiop- tičnimi slikami o temi »Naša pomorska tržišča in njih odnos do tujih tržišč«. Predaval bo glavni tajnik podmladka Jadranske straže za dravsko banovino g. Viktor Pirnat iz Ljubljane. Udeležite se predavanja v čim večjem številu! c Planinsko predavanje. Savinjska po- družnica SPD v Celju bo priredila v četrtek 9. t. m. ob 20. v risalnici me- ščanske sole v Celju zanimivo prcdava- nje s skioptičnimi slikami. Predaval bo znani planinski delavec najmlajše gene- Kino UNION [BljgLTe~dva)a: 3., 4. februana film v fe<;kern jeziku NEDOLŽNOST Lida Baarova ladislav Bohai 5., 6., 7. fpbruarja Pustolovščine Toma Sawyerja Tommy Kelly Film v naravrvh ba-v;ih Ann Gillis Celie m okoli ta c Popravite krivico! Po uradnih po- datkih zagrebške občine je splošna dra- ginja v Zagrebu od 1. 1933. narasla povprečno za 39%. Ako je v Zagrebu ¦tako, velja to še bolj za Slovenijo in za mesto Celje, ki slovi po draginji v vsa- kem oziru. Upravičena je torej zahteva ne samo aktivnih in upokojenih name- ščencev, temveč tudi gosopdarskih kro- gov, da se prejemki nameščencev in upokojencev spravijo v sklad s cenami življenjskih potrebščin in s cenami sta- novanj. Samo pri nas smo doživeli v času, ko je bila draginja v porastu, da so se prejemki občutno znižali v jeseni 1. 1935. In to stanje traja dalje ter ubi- ja prizadete rodbine in duši vse gospo- darsko in kulturno življenje. Za volitve je bilo mnogo obljub, in obljuba dela dolg, ki mora biti nujno poravnan. Slo- venska delegacija v skupščini je pov- sem enotna in ima vključena v mogoč- no vladno večino vso moč v rokah, da to vprašanje pravično uredi. Stanje dr- žavnih financ je tudi tako ugodno in racije g. Uroš Zupančič z Jesenic, ki si je izbral aktualno temo: »Nazaj k na- ravü«. Predavatelj bo govoril o pr- vih, odbijajočih odnosih človeka do na- rave, o poznejših odkritjih gorskih le- pot, ki so jih zapoßeli Angleži, katerim so sledili drugi nnrodi. Danes, ko raste nov rod in beži pred kvarnimi vplivi mestne kulture, se je razvilo iskanje Ie- pot v gorah, a obenem iskanje težav in nevarnosti. Lepote gora so mikavne jsa akogar; tarn v neizpačeni gorski na- ravi se odpočije svobodni duh danaS- njega človeka. Vabimo Vas, da napol- nite dvorano do zadnjega koitička, ker sn Vam nudi večer najlepšega užitka. c Velik porast brezposelnosti. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. januarja na novo prijavilo 390 brezpo- selnih (338 moških in 52 žensk), med ljimi okrog 120 delavcev, ki so bili do- slej zaposleni v kamnolomu v Cezla- kah pri Oplotnici, delavci iz tekstilne tovarne Bergmann in drug v Celju ter iz tovarne pletenin na Polzeli. Dne 1. t. m. je bilo pri celjski borzi dela v evi- denci 1370 brezposelnih (1191 moških Štev 6. »NOVA DOBA« — 3. II. 1939 Stran 3 in 179 žensk) nasproti 1052 (908 mo- skim in 144 ženskam) dne 20 januarja. Delo dobijo: po 1 kovač, mizarski va- oc in hlapec, 8 kuharic, 4 kmečke dekle, po 3 sobarice in natakarice ter .o 1 vzgojiteljica in postrežnica. c Tujski promet in umrljivost. V ja- nuarju je obiskalo Celje 1084 itujcev (971 Jugoslovenov in 113 inozemcev) nasproti 926 v lanskem decembru in 1009 v lanskem januarju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 40 oseb in si- cer 19 v mestu in 21 v javni bolnici. c Za člana banskega sveta drav3ke banovine je imenovan g. Konrad Golo- granc, meslni stavbenik v Celju. Dose- danji član banskega sveta g. Alojz Mi- helčič je razrešen svojih dolžnosti. c Na Golteh je smuka najidealnejša. Prekrasne planine v okolici Mozirske koče so pokrite s suhim pršičem, kakrš- nega si smučar vedno najbolj želi. Na staro utrjeno snežno plast je pred ka- kim tedncm zapadlo skoro pol metra t^kega, idealnega snega. Solnce sije od jutra do večera in s svojimi žarki boža bele planjave. Presrečen vsakdo, ki mu je dano, da naloži smučke na ramo in te dni pohiti v ta zimski raj! Smučar- jem daje Mozirska koča prav udobno zavetje. c Zetev smrti. V soboto popoldne je umrl v Prešernovi ulici 14 v starosti 49 let znani veletrgovec in hišni posestnik g Valentin Hladin. Pokojni je bil med prebivalstvom zelo priljubljen in se je z vnemo udejstvoval zlasti na gospodar- skem področju. Na Cesti na grad 26 je umrl v torek v starosti 41 let fri- zerski mojster g. Ivan Zeleznik, agilen in požrtvovalen član gasilske čete v Gaberju, Lovskega društva v Celju in laznih drugih organlzacij ter odločno uaroden in značajen mož. O priljublje- nosti obeh pokojnikov sta pričala njuna veličastna pogreba. V celjski bolnici so umrli: v soboto 75-letna občinska reva 1 erezija Kropejeva iz Oplotnice, v sre- do pa 53 - letni Franc Lukanc, rudar brez posla in stalnega bivališča, in 13 - letni pastir Jože Brbre. Pokojnim bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše itkreno sožalje! KINO DOM CELJE Dne 3. in 4. t. m.: »Ljubezcn v džunRli« Od 5. do 8. t. m.: »Pogojna žonitev« Od 9. do 12. t. m.: »Trije tovariši« c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj mesečni sestanek v soboto 4. t. m. ob 16. v prostorih uradniške zadruge v Celju. c Občni zbor sreskega odbora dru- štva Rdečega križa v Celju bo v četr- tek 16. t. m. ob 20. v mestni posvcto- valnici z običajnim dnevnim redom. Odbor vabi k obilni udeležbi. c Zveza brivskih pomočnikov v Ce- lju bo imela elanski sestanek v torek 7. t. m. ob 20. v poslopju Delavske zbor- nice v Razlagovi ulici. c V soboto 4. t. m. zvečer vsi na I. ples oblačilnih delavcev v mali dvo- iini Celjskega doma! c Svetosavska bcseda se bo pričela v soboto 4. t. m. ob 20.30 v Narodnem domu. Dvorana bo toplo zakurjena. Igral bo jazz - band »Odeon«. Vabilo se smatra kot vstopnica. Oblačilo poljub- no. Cenj. dame naj se blagovolijo udele- žiti prireditve po možnosti v narodni noši kateregakoli slovanskega naroda. Vstopnina: prostovoljni prispevki. Ple- sni red se bo dobil pri vhodu. Cenj. rae- ščanstvo je vabljeno k udeležbi. c Sokolsko društvo Celje I bo prire- dilo v soboto 4. t. m. ob 20. v Sokol- skem domu v Gaberju I. maškarado z nagradnim tekmovanjem mask. Darila so razstavljona v izložbi tv. Stermecki. Na maakaradi bo igral priznan jazz. Vabljeni vsi pripadniki in prijatelji So- kola! c Celjska sekcija Zveze Maistrovih borcev vabi vse svoje Clane, da se ude- leže rednega letnega občnega zbora Zve- ze, ki bo v nedeljo 5. t. m. ob pol 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Zaradi nujnih in važ- nih točk dnevnega reda je potrebna čim večja udeležba. Poslužite se nedeljske polovične voznine! — Odbor celjske sekcije. c Sodba v litoponskem procesu. V nabito polni razpravni dvorani okrožne- ga sodišča v Celju je predsednik 3enata s. o. s. dr. Dolničar v soboto cb 11.30 lazglasil sodbo v velikem litoponskem procesu, ki je povzročil v javno3ti toli- ko prahu. Sodišče je spoznalo obtožene- ga Evgena Miloševiča za krivega, da si je v kemični tovarni in pražarni v Ce- lju, ki je sedaj last Metalnega akcio- narskega društva, prisvojil načrte za j gradnjo litoponskih peči. obtoženega Karla Jezernika pa je spoznalo za kri- vega, da je te načrte prerisal. Milose- vic je bil po § 314. k. z. obsojen na 3 mesece zapora, na izgubo častnih pravic za dobo 1 leta in plačilo povprečnine v znesku 1.000 din, Jezernik pa po § 333. k. z. na 3.000 din denarne kazni ! ali v primeru neizterljivosti na 1 teden zapora ter na 2.000 din povprečnine. Milosevic in Jezernik morata plačati vsak eno četrtino stroškov kazenskega postopanja. Metalno akcionarsko druš- tvo kot zascbni udeleženec se zavrne s svojim zahtevkom na pot civilne pravde Obtožence Franca Mediča, inž. Mirka Pibernika in Karla Detelo je sodišče oprostilo, ker se ni moglo prepričati o njihovi krivdi. Vsi obtoženci so tudi oproščeni zasebne obtožbe. Metalno ak- cionarsko društvo kot zasebni udeleže- nec mora plačati dve Četrtini stroškov kazenskega postopanja in 6.000 din povprečnine. Sodišče je v utemeljitvi sodbe ugotovilo, da načrtov dr. Hirsch- la za gradnjo litoponskih peči ne more smatrati za izum, marveč da gre zgolj za načrte, po katerih delajo konstruk- terji. Milosevic in Jezernik sta prijavila revizijo in priziv. c Sodba v procesu zaradi tatvin v trgovini »Tivar« v Celju. V razpravni dvorani okrožnega sodišča je s. o. 3. dr. Lobe kot sodnik poedinec v sredo 1. t. m. ob 10.15 dopoldne razglasil sod- bo v procesu zaradi velikih tatvin v Vrec'icevi trgovini »Tivar« v Celju od- nosno zaradi nakupa in prodaje ukrade- nega manusakturnega blaga in zaradi bazardiranja. Obsojeni so: 19-letni tr- govski pomočnik Ivan K. iz Celja za- radi tatvin blaga v vrednosti do 57.680 din, izvršenih v trgovini >,Tivar«, na 7 mesecev zapora in 1.000 din denarne kazni, 24-letni mesarski pomočnik Ka- rel Ribič iz Celja zaradi nakupa in pro- daje ukradenega blaga na 2 meseca za- pora in 300 din denarne kazni, 28-letni pekovski pomočnik Metod Verbovšek iz Celja zaradi nakupa ukradenega blaga in hazardiranja na 400 din denarne kazni, 37-letni mesarski mojster Franc Sovinc iz Celja zaradi nakupa ukrade- nega blaga na 1.200 din denarne kazni in 300 din povprečnine, 46-letna go- stilničarka Antonija Kodrunova iz Ce- lja zaradi dopustitve hazardiranja v njeni gostilni na 200 din denarne kazni in 100 din povprečnine, 24-letni posest- nikov sin Alojz Sodin iz Stranic zaradi nakupa ukradenega blaga na 250 din denarne kazni, 24-letni posestnikov sin Konrad Fijavž iz Stranic zaradi naku- pa ukradenega blaga na 400 din denar- ne kazni, 26-letni šofer Ivan Bobek iz Vojnika zaradi nakupa ukradenega bla- ga na 200 din denarne kazni, 32-letni delavec Miha Lipotnik iz Celja zaradi hazardiranja na 140 din denarne kazni, 36-letni trgovski sluga Vincenc Spiler iz Celja zaradi hazardiranja na 100 din denarne kazni, 48-letna posestnica Kri- stina Sodinova iz Stranic pa zaradi na- kupa ukradenega blaga na 800 din de- narne kazni in 200 din povprečnine. Obsojenci morajo tudi plačati stroške kazenskega postopanja. Trgovca Karla Vrečiča kot zasebnega udcleženca je sodišče z njegovim zahtevkom zavrnilo na pot civilne pravde. Obtožence 21- letnega zasebnega uradnika Franca So- c'ina iz Celja, 37-letno zasebnico Ama- lijo Sovinčevo iz Celja in 48-letnega posestnika Ludvika Sovinca pa je so- dišče oprostilo. Ob novem letu trgovske knjige, red- niki, brzovezi in razne mape v veliki iz- biri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9. c Sreski odbor za pogozdovanje v Celju je imel v torek občni zbor na mestnem poglavarstvu. Predsednik g. inž. Ciril Rihtar, sreski šumarski refe- rent v Celju, je poročal, da so vojaki, učenci narodnih šol, skavti in gozdov- niki lani zasadili v mestnih gozdovih nad Celjem 10.250 smrekovih sadik. To važno delo se bo letos nadaljevalo. Ob- činski pododbori bodo morali posvetiti vso pozornost propagandi za ustanav- ljanje drevesnic, iz katerih bo dobivalo prebivalstvo dobra drevesca. Tajnik g. Martin Cimerman, občinski gozdarski in kmetijski referent v Celju, je poro- čal, da ima izmed 25 občin v srezu sa- mo 9 občin pododbore za pogozdova- nje. To število bo treba zvišati. Za pred- sednika sreskega odbora je bil izvoljen g. Vinko Kovačič, za I. podpredsednika g. polkovnik Liberat Defar, za II. pod- predsednika sreski šolski nadzornik g. Rihard Pestevšek, za tajnika g. Martin Cimerman, za odbomike pa gg. Alojz Kovač, Maks Pavlin, Franc Planinc in Bogomir Zdolšek. c Opozorilo vojnim žrtvam. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju sporoča: Izvedeli smo, da se ne- kateri obračajo na zakotne pisarje, ki jim za drag denar sestavljajo prošnje, in ne morejo počakati, kaj jim bo sve- tovalo invalidsko združenje. Opozarja- rao vojne invalide, vojne vdove in star- še padlih vojakov, naj ne verjamejo grožnjam, da bi bila njihova prijava prepozna. Saj določa nova uredba, da je treba izvršiti prijavo v teku šestih mesecev, ko ie stopila uredba v veljavo. Uredba tudi določa, da mora vsakdo, ki dobi zaščito, postati član združenja. Zglasite se torej v teku meseca febru- nrja pri vašem krajevnem odboru. Ce se vam bodo tam brezplačno ugotovile vaše pravice, boste tudi izvedeli, katere dokumente potrebujete. Ob tej priliki se boste včlanili. Za malenkostni znesek, ki ga boste plačali, boste imeli prošnje brezplačno, prejemali pa boste tudi vsak mesec list »Vojni invalid«. Ne razmetujte torej . svojega trdo prislu- ženega denarja, če vam nudi udruženje vse, kar potrebujete brezplačno. V Ce- lju so uradni dnevi vsak ponedeljek, sredo in soboto v Zdravstvenem domu. c Znani karikaturist Ladislav Kon- dor, naš prekmuraki rojak, je razstav- i ljal od 25. januarja do včeraj v mali dvorani Celjskega doma v Celju svoja dela, okrog 300 karikatur. Razstavlje- ne karikature so izpričevale velik Kon- dorjev talent. Zanimivo je, da se kari- kature po tehniki močno razlikujejo druga od druge. Nekatera dela so tipič- no karikaturističha, nekatera pa so bolj portretna. Kondor je na svojih po- tovanjih po Evropi, Afriki in Ameriki karikiral dolgo vrsto znanih državni- J kov, oblastnikov, umetnikov, sportni- I kov itd. Zlasti zanimive so bile karika- ture Mussolinija, Trockega, Roosevelta, Hitlerja, Göringa, Bluma, Brianda, Lit- vinova, dr. Schachta, Dragiše Cvetko- I viča, švedskega kralja Gustava, rurnun1- skega kralja Ferdinanda, japonskega princa Cičibuja, Aghe Khana, kapuntal- skega maharadže, Suzane Lenglenove, Sonje Hennie, Willija Fritscha, Saljapi- na, Grocka, pianista Backhausa, avto- mobilskega dirkača Nuvolarija, beneš- kega natakarja, egiptovskega trgovca in egiptovskega pometača. Kondorjeva razstava karikatur je bila prva te vrste v Celju in je-dosegla lep uspeh. c Za ureditev smuških prog na sever- nem pobočju Tovsta jc prosila Savinj- Lska podružnica SPD v Celju mestno občino. Mestni svet je sedaj pooblastil finančni in gospodarski odbor, da ukre- ne v zadevi vse potrebno. c Gramoženje cest. Za pomladansko gramoženje obcinskih cest v Celju je določenih 1.705 m:l gramoza. Stroški so proračunani na 88.375 din. Prevoz in delna dobava tega gramoza sta že raz- pisana. Ponudbe je treba vložiti do 13. t. m. do 10. dopoldne v sobi štev. 9 na mestnem poglavarstvu. c Prodaja stavbnih parcel. Mestna občina bo prodala gg. dr. Kloarju in Vračku po eno stavbno parcelo pri Sp. Lanovžu, gg. Pozniču in Zupaneku pa po eno stavbno parcelo pri Mestnem za- vetišču v Medlogu. Občina bo tudi za- menjala svojo parcelo pri stari strugi Koprivnice s parcelo g. Spegliča, pre- sežek zemljišča pa mora plačati g. Speglič po 25 din za mL>. c V članstvo mestne občine je mestni svet sprejel gg. Franca Hilingerja in Leopolda Steguja, g. Francu Fišerju pa jo zagotovljen sprejem. c Investicije. Preureditev in moder- nizacija garderobe pred sejno dvorano na mestnem poglavarstvu je stala 8.640 din. Za županovo sobo in še dve sobi na mestnem poglavarstvu bodo nabavili knjižne omare, Proračun znaša 4.825 din c Podaljšanje električnega voda na Dobrovo. Mestna elektrarna bo podalj- šala električni vod na Dobrovo do hi« štirih posestnikov. Stroški so proracu- nani na 4.076 din. Interesenti bodo mo- rali plačati del stroškov in preskrbeti brezplacno dovoljenje za postavitev drogov za električni vod. c Dve odklonjtyii prošnji kapucinske- Sa sumostana. Vodstvo kapucinskega samostana v Celju je prosilo mestno občino za pocenitev električnega toka za pogon hišnega mlina v samostanu ter za znižanje najemnine in vodarine. Obe prošnji je mestni svet odklonil. c Zunanja obnova Mestnega gledali- šča. Iz fonda za obnovo fasade Mestne- ga gledališča v višini 16.873 din je ob- čina porabila 15.469 din za investicije na odru. Fasade Mestnega gledališča tudi letos ne bodo obnovili, marveč bo- do počakali, kako bo urejeno vprašanje prostora za gledališčem na Vrazovem trgu. c Dodatno posojilo za Delavski dorn v znesku 750.000 din bo najela mestna občina pri Borzi dela v Ljubljani. Poso- jilo je v načelu že dovoljeno. Občina bo odplačala novi dolg s 4-odstotnimi obrestmi v desetih letih. Delavski dom je seveda zavarovan pri Vzajemni za- varovalnici in to za 1 milijon dinarjev. c Gradnja prostora za sportne tre- ninge. Občina bo s pomočjo brezposel- nih zgradila pri bodočem stadionu za hribom sv. Jožefa v kratkem 80 m doig in 60 m širok prostor za sportne tre- ninge. Proračun znaša okrog 80.000 din Ta prostor je namenjen predvsem SK Jugoslaviji, ki je izgubila svoje sportno igrišče pri Sp. Lanovžu. c Regulacija mesta Celja. Mestni svet je spremenil razpis natečaja za regulacijo mesta Celja ter zvišal prvo nagrado za načrte od 16.000 na 20.000 din, drugo nagrado od 13.000 na 15.000 din, tretjo nagrado od 8.000 na 10.000 din, za odkup načrtov pa določil štiri zneske po 300 din. Pravilnik o regula- cijskem fondu bo stopil letos 1. aprila v veljavo. c Gradnja novega gimnazijskega po- slopja. Banska uprava je izdala odloč- bo, da bo dravska banovina zgradila po- slopje za II. drž. gimnazijo v Celju. Stavbišče mora preskrbeti mestna obči- na, ki je izbrala kot najprimernejši prostor stavbišče ob Trubarjevi in Mal- gajevi ulici poleg drž. realne gimnazije. To stavbišče meri okrog 10.000 m- ter je last gg. Daniela in inž. Viljema Ra- kuscha in Hele Kaiserjeve. Banska uprava je izbiro tega stavbišča odobrila Finančni odbor bo definitivno rešil vprašanje nakupa stavbišča in predložil zadevo mestnemu svetu. c Mestna gramoznica v Medlogu je pasivna. Zato bodo začeli na občini raz- mišljati o reorganizaciji gramoznice. c Združenje gostilničarskih podjetij v Celju je prosilo mestno občino za zni- žanje takse na kvartanje, trošarine na šampanjec, veselične davščine, doklade na prenočišča ter za znižanje cene elek- tričnega toka in vodarine. Mestni svet je prošnjo odklonil. c Spremembe užitnine, uvoznine in trošarine. Mestna občina bo letos s 1. aprilom ukinila užitnino na mast in so- ljeno slanino ter trošarino na sadje- vec, na novo pa bo uvedla uvoznino za vse kolesne dele v znesku 0.50 din na kg ter za vsa eterična in dišeča olja v znesku 2 din na kg. Vse blago za sreski cestni odbor v Celju bo oproščeno uvoznine. c Obvezna telesna vzgoja. Za obvezno telesno vzgojo je v novem mestnem proračunu postavka 20.000 din. Sportna društva naj bi dala svoje sportne pro- store in naprave na razpolago za izva- janje obvezne telesne vzgoje. Samo pod tern pogojem bi bila sportna društva deležna podpor mestne občine. Zadevo bodo rešili, ko bo obvezna telesna vzgo- ia uvedena. c Avtomatska telofonska centrala, ki jo nameravajo uvesti na mestnem po- glavarstvu, bi stala 45.000 din. Uvedbo take centrale bodo upoštevali šele v mestnem proračunu za 1. 1940-41. c Primanjkljaje nadaljevalnih šol v Crlju bo odslej krila mestna občina. c Kredit za čiščenjt* cest, trgov in ulic je v novem proračunu mestne ob- čine zvišan od 25.000 na 40.000 din. c Izpraznjena mesta v mestni službi v novem proračunskem letu ne bodo oddana, razen če bi bilo to nujno po- trebno. c Vprašanje planinskega doma pod Tovstom, ki že nekaj let stoji v iuro- Stran 4 »NOVA DOBA« — S. H. 1939 Štev. 6. vem stanju in nedokončan, namesto da bi že služil svojemu pravemu namenu, bo prišlo na dnevni red prihodnje seje mestnega sveta. c Priprave za gradnjo modernega ko- pališča ob Savinji dclajo sedaj pri ban- ski upravi v Ljubljani. c Razširjenje Krekove ceste. Mestna občina bo dala porušiti staro mitničar- sko hišico na Krekovi cesti nasproti Narodnega doma in namerava tudi ku- piti sosedni dve nisi ter jih delno po- dreti, da bi bilo mogoče razširiti Kreko- vo cesto, ki je na tern mestu preozka in nepregledna. c Sadno sušilnico bodo zgradili pri Mestnem zavetišču v Medlogu. Občina bo prispevala k zadevnim stroškom. Pravni ter finančni in gospodarski od- bor mestnega sveta bosta še preštudi- rala zadevo. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 7. t. m. od S. do 12. dopoldne v posvetovalnici Zdru- ženja trgovcev za mesto Celje v Razla- govi ulici. c Redni občni zbor Ueiteljske gospo- darske in kreditne r. z. z o. z. v Celju bo v soboto 18. t. m. ob 13.30 v prosto- rih okoliške deške osnovne sole v Ce- lju s sledečim dnevnim redom: 1. Ci- tanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letne- ga računa za leto 1938. 5. Citanje revi- zijskega poročila. 6. Sklepanje o spreje- mu novih pravil po zakonu o gospodar- skih zadrugah. 7. Volitcv v načelstvo in nadzorstvo. 8. Slučajnosti. Ako občni zbor ob 13.30 ne bo sklepeen, bo isti dan in v istih prostorih drug občni zbor, ki je po točki 40. zadružnih pra- vil sklepčen ob vsakeni številu glasov. Načelstvo. j c Splošna gradbena zadruga. v Ce- lju, r. z. z o. z., je omogočila s podelje- vanjem cenenih stavbnih kreditov v času svojega skoraj 14-letnega obstoja zadružnikom zgraditev 35 stanovanj- skih bis. Ker so se po kratkem zastan- ku sedaj izboljšale tudi kreditne raz- mere, vabi zadruga zopet zadružnike odnosno interesente, ki želijo graditi stanovanjske hiše z njeno pomočjo, da se obračajo na vse nasvete in potrebne informacije odnosno pojasnila glede pravil, pogojev, kredita itd. na pisarno Splošne gradbene zadruge v Celju, I Razlagova ulica štev. 8, I. nadstropje. c Razglas o dodatnem posojilu v zncsku 750.000 din za Dclavski dorn v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: Tukajšnji mestni svet je v svoji seji dne 27. januarja sklenil, da bo mestna občina celjska najela dodatao posojilo v znesku 750.000 din pri Javni borzi dela v Ljubljani za izpolnitev ob- vezn'osti, nastalih pri gradnji Delavske- ga doma v Celju. Dodatno posojilo v znesku 750.000 din se bo najelo s 4% obresitovanjem in bo vračljivo v 10 le- tih. Celotno posojilo za Delavski dom bo torej znašalo skupno s prejšnjimi posojili 2,700.000 din. Proti temu skle- pu, ki se objavi v zvezi z razglasoma z dnc 23. I. 1936, stev. 948-36 in z dne 7. VII. 1936, štev. 8485-36, s katerima je bilo razglašeno, da bo mestna občina najela pri Javni borzi dela v Celju brez- obrestno posojilo v zneskih 1,500.000 din in 500.000 din, so v smislu § 143. zakona o mestnih občinah dopustne pri- tožbe na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, ki bi jih bilo tre- bavložiti pri mestnem poglavarstvu v roku 15 dni. Rok začne teči po preteku 5 dni po objavi tega razglasa na tukaj- šnji uradni deski, t. j. od 6. t. m. dalje. Pravica pritožbe pritiče članom mest- | ne občine celjske. c Regulaeija mesta Celja. Mc3tna ob- čina celjska je razpisala natečaj za idejni osnutek mestne regulacije in se interesenti opozarjajo na razpis v služ- benem listu štev. 104 z dne 28. decem- bra 1938 ter na podaljšanje termina do 30. junija t. 1. in na ostale spremembe, ki bodo objavljene v prihodnji številki »Službenega lista«. Točnejši podatki so razvidni iz objave na uradni deski. c Statistika o umobolnih osebah v dravski banovini. Mestnemu poglavar- stvu v Celju so potrebni podatki. o umobojnih in duševno zaostalih osebah, ki se oskrbujejo doma. Zato poziva prebivalstvo, da prijavi vse umobolne ali duševno zaostale v domači oskrbi do 10. t. m. mestnemu fizikatu. Zaradi ugotovitve bolezni zadostuje potrdilo lečečega zdravnika ali pregled na mest- nem fizikatu. c Namesto venca na grob veletrgovca g. Valentin a Illadina so darovali: g. J Tori, zastopnik Jugočeške, Združenju I trgövcev v Celju 200 din za brezposel- j ne trgovske pomočnike, gg. Drago Sirec in Janko Soster pa po 100 din Dijaški kuhinji v Celju. I c Protituberkulo/ni ligi v Celju je da- j roval zdravnik g. dr. Drago Kočevar } v Celju 200 din v spomin tragično pre- minulih g. dr. Vase Savica in ge. dr. Marije Kučerove v Eeogradu. c Nočno Ie!iarniško službo irna od 4. do 10. t. m. lekarna »Pri orliu. c Gasilska četa. Od 5. do 11. t. m. ima službo II. vod, inspekcijo predsed- nik g. Dobovičnik. Ro&arski napad \ na Frankatovem Celje, 3. februarja. Davi okrog treh sta vdrla dva maski- rana roparja skozi kuhinjsko okno v | hišo gostilniearja, posestnika in bivšega j frankolskega župana g. Karla Zerovni- • ka na Frankolovem. Vsled ropota, ki sta ga povzročila roparja, se je g. Ze- rovnik zbudil. Stopil je iz spalnice in našel oba roparja v hiši. Neznanca sta ga takoj napadla. Eden izmed njiju je naperil na g. Zerovnika samokres in pritisnil na petelina, k sreči pa se sa- mokres ni sprožil. Gosp. Zerovnik se je začel z napadalcema ruvati. Na pomoč mu je priskočila tudi njegova žena. Obema se je posrečilo sneti roparjema krinki in čepici, vendar pa nista mogia roparjov spoznati. Pri ruvanju z napa- dalcema sta dobila g. Zerovnik in nje- i gova žena lažje poškodbe. Razbojnika sta končno odnehala in pobegnila v noč. Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo in je roparjema že na sledu. Goipodantvo = Preveč žita na svetu. V Londonu jo bila pred dnevi žitna konferenca, ki J jo razpravljala o tern, kako bi se po- S večala potrošnja žita. Sklenili so, da se površina žitnih posevkov nc sme pove- čati in da se presežek žita ne sme uni- j čevati, temveč da se mora uporabiti za izdelavo alkohola. V vseh državah svöta naj se organizira propaganda za večjo potrošnjo moke za ljudsko pre- hrano. Nekam čudno se čuje vse to že pri nas, ki pravimo, da smo žitorodna država. Kako šele odmevajo taki skle- pi svetovne žitne konference v državah kakor je Nemčija, Italija. S kakimi ob- I čutki gledajo na take sklepe vsi oni neprešteti milijoni ljudi po svetu, ki bi brez opomina in propagande radi ku- pili in porabili več moke za preživlja- nje, pa ne morejo, ker njihov zaslužek ne dopušča. Tudi pri nas je ogromno te nevolje. Kako in kdaj jo bomo od- pravili ? — Reklamne pločevinaste table pobi- rajo sedaj v Nemčiji. Vsled pomanjka- nja kovin so pobrali skoraj že vse sta- ro železo. Sedaj je izšla odredba, da je ; treba pobrati tudi pločevinaste reklam- ! ne table in napisc in jih oddati za Gö- \ ringovo štiriletko. Jofrofsfvo x Poziv članstvu Sokoiskih društcv Celja-inatice in Celja I. Odsek za naba- vo krojev poziva vse člane in članice, ki še nimajo kroja, da si ga po možno- sti naročijo še v teku februarja in sicer ob torkih in četrtkih od 19. do 20. oseb- no pri tajniku v drusweni sobi odnosno pismeno, da bo naš nastop ob 50-letnici celjskega Sokola in na vsesokolskem zletu 1. 1941. v Beogradu čimbolj mani- festanten. — Odsek. Sport * Podsavczno pr\enstvo v wlalomu za juniorje in naiaščaj pri Celjski koči. Zimskosportni od3ek SPD v Celju raz- pisuje za juniorje in naraščaj podsavez.- no prvenstveno tekmo v slalomu, ki bo v nedeljo 5. t. m. pri Celjski koči. Start bo ob 10. dopoldne. Višinska razlika proge znaša 150 m. Tekmovanja se lah- ko udeležijo vsi pri klubih MZSP veri- ficirani juniorji in naraščajniki. Tek- mnje se po pravilniku JZSS. Prijave sprejema zimskosportni odsek SPD v Celju do sobote 4. t. m. in na dan tekme v Celjski koči najpozneje do pol 10. dopoldne. Prijavnina znaša 5 din, za prijave na dan tekme pa 10 din. Žrebanje startnih številk bo ob pol 10. dopoldne pri Celjski koči. Rezultati bo- do objavljeni dve uri po zaključku tek- me v Celjski koči. >: Tekina v slalomu za prvenstvo ju- uiorjev in naraisčaja, razpisana za ne- deljo 5. t. m. pri Celjski koči, se odpo- veduje z& primer, da bi v soboto 4. t. m. nc zapadlo tudi v nižjih legah nekaj novega snega. * SK Celje:SK Jugoslavija 1:1 (0:0). V nedeljo popoldne sta igrali cnajstori- ci SK Celja in SK Jugoslavije trening tekmo na Glaziji. Moštvo SK Celja zo- pet ni nastopilo v kompletni postavi ter je nudilo zelo šibko tehnično in kombi- natorno igro. Mpštvo Jugoslavije je igralo z voljo in je imelo več od igre ne- go SK Celje. Prvi polčas je kljub mno- gim lepim prilikam potekel brez gola. V 5. minuti drugega polčasa je Dobrajc potrescl mrežo Jugoslavije, v 12. minuti pa je Steblovnik s strelom v prazen gol Celja izenačil. Pri tern je ostalo vse do konca tekme. Sodil je g. Jegrišnik. * Snežne razmere 3. februarja: Mo- zirska koča na Golteh (1344 m): —5, jasno in mirno, 120 cm snega, pršič, smuka idealna. Celjska koča (700 m): —3, deloma oblačno, do 10 cm snega, smuka mogoča. Kum (1219 m): —3, 40 cm snega, pršič, dobra smuka. v Trška idila. Očividec nam je pove- dal tole: Kakor vedno, se je tudi to- krat zbrala ob priliki govora nekega tujega državnika večja družba pri tu- kajšnjem tržanu in posluSala radijski prenos. Da bi dala temu sestanku večji pomen, je imela okna, skozi katera je bilo mogoče prav dobro opazovati »zbo- rovalce«, nezagrnjena, a eno okno je bilo, kakor je že v navadi, odprto tako, da se je slišal glas govorečega daleč po trgu. Ko je bil govor končan in se je zaslišala himna, se je vsa ta družba z ganljivo spoštljivostjo dvignila m sto- je poslušala himno, po končanem potju pa je zopet sedla. v Gledališka predstava. Sokolsko dru- štvo v Vojniku bo vprizorilo v nedeljo 4. t. m. komedijo v 5 slikah »Lahko je moškim ...« Delo, ki je prevod iz hr- vaščine in spretno zajema današnje pe- stro mestno življenje, ima primeren so- cialen poudarek, bogaito prepleten z zdravim humorjem, ki drži gledalce vso igro v prijetnem razpoloženju. Igra, ki je naštudirana v režiji br. Zorka, ima vloge odlično zasedene, scenerija pa je v rokah rutiniranega br. Felicijana. Ne pozabite v nedeljo priti v posojilnično dvorano! Kosiiice k Uprava Sokolskega društva v Ko- njicah nas prosi, da bi na članek v zadnji številki >^Nove Dobe«, ki očita ', da je strgal nekemu So- kolu znak s suknjiča in ga oklofutal, objavili sledečo izjavo: Sokolsko dru- štvo v Slov. Konjicah nima s tem član- kom prav nobene zveze ter je starešina društva na občnem zboru društva dne 23. januarja po izpraševanju navzočega članstva ugotovil, da nikomur iümed članstva ni prav ničesar znanega o v članku opisanem dogodku. PefiTovce p Vlom v poštni urad v Petrovčah. >Hcj, Petrovčani, tatovi so na poäti!« je zaklicala v nedeljo zjutraj ob eni ccrkovnikova žena ga. Antonija Jarho- va iz cerkvene hiše čez trg proti pošti in prestrašila tri vlomilce, ki so se iz- motali iz poštnih prostorov nasproti cerkve ter jo, ne da bi bili kaj opravili, urnih krač ubrali v smeri proti Libo- jam. Posestnik in godec Lavrüxc iz Ka- saz, ki se je takrat vračal domov se je zelo začudil, ko je opazil, da je poštni urad razsvctljen in da so vrata odprta. Takoj je poklical občinskega uslužben- ca G odier ja in gdč. poštarico, ki je kmalu ugotovila, da so bili vlomilci še- le v čakalnici in da so bili pravočasno prepodeni. Sicer bi pa itak ne bili na- šli v poštnem uradu gotovine, ker se gotovina vedno sproti odpošilja. V teku cnega eetrtletia je to že trotji vlom v Petrovčah in bližnji okolici. Prva dva vloma sta bila za vlomilce uspešna. Žalee ž Jadranski stražarji bodo zborovali. V nedeljo 5. t. m. ob 14. bo v ri3alniu ,drž. meščanske sole v Zalcu redni občni zbor krajevne organizaeije Jauranske straže. Občnega zbora se bo udeležil tudi g. prof. L. Bizjak, ki bo predaval o dvajsetletnici osvobodüve našega morja. Clani in prijatelji iskreno vab- Ijeni! Brastovce b Nerešena uganlta. Velika burja, ki je svojčas razsajala po Braslovčah in ra2;metavala cele vreče moke pod kozol- ce, se je sedaj polegla. Gosp. Tone Strnad ie pri razpravi s pričami doka- zal, da je moko našel pod kozolcem in da njega ne zadene nobena krivda. Ka- ko je prišla moka pod kozolec, še vedno ni pojasnjeno. V trajnem spominu pa bomo ohranili veliko burjo, ki je odne- sla vrečo moke z voza občinskega od- bornika in to še cefo ob 11. dopoldne. b Sokolski oder. Uprizoritev spevo- igre ySvojeglavcek« je zaradi tehnienih zaprek preložena za nedoločen čas. b Na sokolski maškaradi, ki bo na pustno nedeljo v Sokolskem domu, nas bo zabaval priznani »Allotria jazz« iz Zalca. Pripravljene so lepe nagrade za najlepše maske. b Poroka. V soboto 4. t. m. se bo po- ročil na Brezjah predse-dnik Društva kmetskih fantov in deklet g. Franjo Rojnik z gdč. Ivico Cmakovo, bivšo na- čelnico Sokola na Gomilskem. Mlademu paru želimo mnogo sreče na skupni življenjski poti! b Javna razsvctljava. V prejšnjih ča- sih so gorele vse javne svetilke v trgu in okolici. Sedaj pa je drugače. Na Bienovem klancu že dalje časa sameva električni drog s starimi volilnimi lepa- ki, ki pa nam ne nadomeščajo javne razsvetljave. Prosimo občinski odbor, da odpravi ta nedostatek. b Nova pridobitev za Savinjsko doli- uo. V Braslovčah smo dobili renoviran nem kino za ceno 200 din. Predstave so vsako r\edeljo po večernicah v Društve- nem domu. V odmorih, ki trajajo zaradi izvrstne aparature dalje časa, igra za zabavo priznani mladinski tamburaški zbor. Tržani smo tudi cutili potrebo po novi; moderno urejeni gostilni. Ta že- !ja se nam je izpolnila in dobili smo v Društvencm domu tudi gostilno, kjer baje dobimo za reklamo pol frakla ruma, b Ccrkvena ura. Ponovno prosimo pristojne činitelje, da bi končno poskr- beli za popravilo ure na cerkvenem stolpu. b Podp;orje pri Letušu. Glede na urad- ni popravek braslovške občine zaradi notice o poskusni vožnji z avtobusom dne 11. decembra pojasnjujemo tole: Res je, da je vozil 11. decembra 1938 avtobus mesta Celja po zelo slabi cesM v Podgorje. Avtobus je zares prevažal moške prebivalce v Braslovče. Stroškov pa baje ni krila braslovška občina, mar- več rreka krajevna organizacija. Sloveiiigracfec $loveniegraški kadild v weteklem letu Slovenjftradec, 3. februarja. Konzum tobaka v Mislinjski dolini se je lani ponovno povečal in so Slovenje- giadčani z okolico skupno pokadili za 2,442.03,4 dm tobaka, za 34.042 din več nego v letu 1937. Kakor vsako leto, so tudi lani prednjačile cigarete »Dravav:, ki jih je šlo v promet kar 3,963.600 ko- madov. Za »Dravo« so najpriljublje- nejše cigarete »Zeta«, ki so jih pokadili 1,296.500. Sledita »Morava« s 629.400 in »Ibar« s 576.200 komadi. Najmanj pa so pokadili dragih »Karadjordje« in si- cer samo deset komadov. Ostalih ciga- ret so pokadili Slovenjegradčani: Ne- Stov 6. »NOVA DOBA« — 3. U. 1939 Stran 5 retva 36.500, Drina 19.060, Mirjana 13.000, Bled 1.500, Vardar 956, Vardar brez nikotina 780, Mignon 390, Kosovo 380, Sumadija 220, Strumica 80 in Ja- dran 40 komadov. Tudi konzum cigar nudi isto sliko. Večinoma so šle v promöt cenejše ciga- re, izmed katerih so prodali mešanih inozemskih 90.800 komadov, kratkih domačih pa 39.800. Qstale vrste mocno zaostajajo in so prodali Brazilk 9.200, Kub 4.000, Portorik 2.500, Operas 1.980. Viržink in Viržinjoz po 1.200, Trabuk 210, Regalitas 170, Perle de Kuba 34, Britank 25 in končno Flor de Havana 24 komadov. Pri cigaretnem tobaku je daleč pred- njačil ceneni savski. Sledita mu zetski s 14.700 in neretvanski s 3.180 škatli- caini, dočini je bilo Trebinjca prodane- ga samo 200 zavitkov. Tudi izmed toba- ka za pipo je sei najbolj v promet ce- nejši, doCiiti so dražjih vrst prodali le mato. Konzum /tobaka v Slovenjgradcu stamo narašča, vendar pa še ni dosegel koDzuma iz leta 1930., ko je znaŠal 2,884.290 din. Najnižji je bil leta 1933., ko je znašal 2,106.985 din. Povečanje konzuma tobaka je v veliki meri povzro- čila odprava cenenih eksportnih cigaret, Ü so jih Slovenjegradčani kadili v prav velikem številu. s Zanimivo predavanje. V sredo 8. t. m. bo predaval v okviru slovenjegraške podružnice NSZ znani predavatelj g. Vekoslav Bucar, tajnik Jugoslovensko bolgarske Tige v Ljubljani, o svojih vtisih iz Bolgarije. Predavanje bo v ki- nodvorani hotela »Goll« in ga bodo spremljale lepe skioptične slike. Pre- davatelj g. Bučar je dosegel s svojim predavanjem v naših vecjih mestih ve- lik uspeh. Tako je tudi v Celju priso- stvovalo temu zanimivemu predavanju izredno mnogo poslušalcev. Vabimo vse slovenjegraško prebivalstvo, da se v čim večjem številu udeleži tega preda- vanja in tako pokaže svojo kulturno zrelost in zanimanje za naše slovanske brate. B Razvitje sokolskega prapora. So- kolsko društvo v Slovenjgradcu bo ob 2Ö-letnici ustanovitve razvilo svoj na- raščajski in društveni prapor. To veliko sokolsko slavje bo letos 10. junija in bo združeno z zletom koroškega okrožja. Ker bo to ena največjih sokolskih in nacionalnih manifestacij na naši severni mpji, naprošamo že danes vsa bratska drušitva, da bi ta dan ne prirejala svo- jih društvenih nastopov, marveč da bi v tun večjem številu prihitela v naš na- cionalni Slovenjgradec. 8 Uprizoritev »Ciganov«. V poročilo o uprizoritvi igre »Cigani« se je vrinila ncljuba pomota, ki jo radevolje poprav- ljamo. To igro je po daljšem času zopet z največ jim. uspehom in z umetniškim zanosom režlral dolgoletni režiser g. Alojzij Krajnc in ne, kakor je bilo po- motoma javljeno, gdč. Ljuba Prenerjeva s Poziv davčne uprave. Davčna upra- va poziva vse zavezance poslovnega davka, da vložijo brezpogojno do 14. t. m. prijave za poslovni davek, zavezance pridobnine, ki so imeli v letu 1938. za 25% večji dohodek, pa poziva, da tudi ta dohodek prijavijo. Gornii grad - Uspeh's In tegobe gor- niegrai$kega tuiskega prometa Goraji grad, 3. februarja *Jaše Tujskoprometno in olepševalno društvo je imelo v ponedeljek 30. janu- arja svoj redni letni občni zbor v Tro- bejevi gostilni. Društvo ima nad 70 čla- nov, občnega zbora pa se je udeležilo komaj 19 Članov. Predsednik g. Jože Tratnik je takoj v začetku ugotovil pomanjkanje zani- manja pn lokalmh Činiteljih in tudi ne- katerih zasebnikih za naš tujski pro- met. Na zboru ni bila zastopana mest- na občina, mestni župan Franc Mermal je izstopil iz društva, oni zasebniki, ki imajo največ interesa in največ koristi od tujskega prometa, kakor že v prejš- njih letih, se tudi letos niso udeležili občnega zbora. Taki pojavi jemljejo odbornikom ve- selje do težavnega dela na področju pospeševanja tujskega prometa, obe- nem pa demoralizirajo ono članstvo, ki je doslej zvesto stalo društvu ob strani. Omeniti je treba javne uslužbence in pripadnike svobodnih poklicev, ki od tujskega prometa nimajo koristi, tem- več škodo, ko se v letoviščarski sezoni cene dnevnih življenjskih potrebščin zvišujejo in se razna živila, kakor jajca, surovo maslo, kuretnina in slično teže dobiva nego v ostalem delu leta. Ce bodo lokalni merodajni činitelji, pred- vsem občina in drugi interesenti tuj- skega prometa, še nadalje ovirali na- predek tujskega prometa odnosno bodo pasivni napram delu in stremljenju te- ga za naš kraj prevažnega društva, bodo pač člani, ki nimajo nikakega di- rektnega interesa na tujskem prometu, morali izvajati konsekvence in izstopiti iz društva. Potem seveda ne bo preo- stalo, kakor je to posebej poudarjal društveni predsednik, ničesar drugega kakor likvidacija te organizacije in bo pač morala občina v smislu uredbe o tujskem prometu sama vzeti delo za tujski promet v svoje roke in v svoje breme. Kjer ni zasebne iniciative pri ta- kih organizacijah, je navadno uspeh ja- lov. Zato je zadnji čas, da se lokalni činitelji in oni interesenti, ki društvu nočejo pomagati, vzdramijo in z vsemi silami podprejo stremljenja tujskopro- metnega društva. Iz poročil funkcionarjev je bilo raz- vidno, da je bilo drustveno delovanje v pretekli poslovni dobi kljub težavam, pomanjkanju delavcev in majhnim de- narnim sredstvom vendarle uspešno. Društvo je napravilo nekaj novih stva- ri, popravilo marsikaj na kopališču, v parku, postavilo nekaj novih klopi, na- jelo fotografa, ki je posnel naše mesto z raznih točk, tako da dobimo nove in lepše posnetke. Napravljene prospekte je razposlalo v razne kraje naše drža- ve in v inozemstvo, tako celo v Belgijo, od koder se je pokazalo zanimanje za naš kot. Društvo je prejelo in odposlalo 196 dopisov in 7 okrožnic različne vse- bine, pripravilo je vse za izdajo novih, modernih prospektov v 10.000 izvodih, ki jih bo v prihodnjih mesecih razpo- slalo po svetu. Med letom je društvo večkrat sprejelo odposlance raznih tuj- skoprometnih ustanov in zastopnike tujega tiska ter ob takih prilikah se- znanilo tujce z lepotami našega kraja s težavami v razvoju društvenega de- Iovanja. Letoviščarska sezona v preteklem le- tu je bila izredno ugodna. Po občinski statistiki je bilo v mesecu juliju v na- šem kraju 167 letoviščarjev, v vsej se- zoni je bilo zabeleženih 234.2 nočnin, to je 648 nočnin več kakor v letu 1937. Ta statistika ni točna, ker so znani primeri, ko tujci niso bili prijavljeni Po- leg tega je bivala med nami več tednov kolonija Rdečega križa iz Osiieka in to 52 po večini nedoraslih oseb, otroci revnih staršev, ki so prišli že tretjič v naš kraj. Po površnem računu, za kate- rega se vzame število nočnin kot pod- laga, je znašal gospodarski efekt leto- viščarske sezone skoraj 150.000 din. Ta denar je krožil in ostal izključno v Gornjem gradu in bližnji okolici. Od njega so imeli korist gostilničarji, tr- govci, obrtniki in posebej tudi kmetje. Prejemkov je imelo društvo 7.150.75 din, izdatkov pa 3.287.50 din, skupaj torej 10.438.25 din prometa. Proračun za leto 1939. predvideva 10.200 din do- hodkov in ravno toliko izdatkov. Ste- vilke so skromne, toda delo je težko in doslej prav uspešno. Zahvala gre pred- vsem društvenemu predsedniku šolske- mu upravitelju g. Jožetu Tratniku, taj- niku brivskemu mojstru g. Martinu Voščiču in blagajniku posojilniškemu tajniku g. Albertu Kolencu, ki kljub svoji zaposlenosti najdejo vedno nekaj prostega časa, ki ga žrtvujejo društve- nemu delovanju. Volitev ni bilo, ker teče poslovna do- ba sedanje uprave po pravilih do leta 1940. Po poročilih se je razvila živahna In stvarna debata o delovanju društva in o razmerah, v katerih deluje društvo. K debati se je oglasil tudi g. dr. E. Mejak, ki se je dotaknil bolečih strani društvenega delovanja, obsodil pasiv- nost izvestnih činiteljev in nato pokazal na nekatere stvari, s katerimi bi se naj društvo bavilo. Nujno je potrebno, da doseže društvo pri občini, da bo pro- stor okrog kraljevega spomenika vedno primerno očiščen in okrašen, saj je ob- čina prevzela spomenik pri odkritju v svoje varstvo. V glavni sezoni naj ima društvo ob prihodu avtobusov vedno primerno nadzorstvo nad prihodom tuj- ce v, da jim bo takoj na razpolago za informacije in da jih bo povedlo na stanovanja. V kopališču naj se že letos prične ureditev kopalnega bazena, ki ga je treba razširiti in ograditi ter večkrat očistiti. Ker bi stroški za ta dela zna- šali prilično 3.000 din, naj bi imelo dru- štvo v letoviščarski sezoni prireditev na prostem v večjem obsegu, da dobi sredstva predvsem za izvedbo del v ko- palnem bazenu. Društvo naj poskrbi za še večjo propagando. Tako naj ima sli- ko našega mesta v orientacijski tabli pred celjskim kolodvorom in v avtoma- tu Narodne odbrane na postaji v Šmart- nem ob Paki. Društvo naj intervenira pri poštni direkciji, da se končno od- pravijo recepisi namesto navadnih, eno- stavnih vozovnic v avtobusu, kar vse ovira tujski promet, vzbuja nevoljo med potniki in povzroča uslužbencem mno- go nepotrebnega dela. Dobili smo nov in dovolj prostoren moderen poštni av- tobus. Pričakujemo, da bo poštna di- rekcija pustila sedaj novi voz stalno na tej progi, posebno pa še v glavni leto- viščarski sezoni. Stari, že davno doslu- ženi avtobusi se pač ne smejo več pri- kazati na cesti, saj so vzbudili toliko nevolje med občinstvom, obenem pa tu- di ne služijo ugledu državne uprave, ne glede na to, da so bili potniki v starih vozovih stalno v nevarnosti za življe- nje. Na progi ob Dreti vozi že nekaj časa Matjaš z novim in udobno ureje- nim avtobusom. Širi se govorica, da de- lajo podjetniku ovire in da mu bodo najbrž odvzeli obratovanje na tej progi. Baje so mostovi na cesti ob Dreti v tako slabem stanju, da ne prenesejo ob- težitve nad 4.000 kg. Ce je to resnica, naj cestni odbor nemudoma pristopi k okrepitvi mostnih podstavkov. Obenem pa naj oblast upošteva, da vozijo razni tovorni avtobusi in to predvsem avto- busi celjskih podjetnikov s tovori, ki daleč presegajo omenjeno težo, že leta leta čez te mostove, pa ni imel do- slej nihee pomislekov glede teh voženj. Mi nujno potrebujemo Matjašev avto- bus, ker se je promet ob Dreti v zad- njem času pomnožil in so se ljudje ta- ko navadili na avtobus, da le malokdo šc pešači po tei dolini proti kolodvoru. Obla3t naj ne dela podjetniku težav, pač pa naj takoj ukrene vse, da bodo nedostatki na mostovih in na cestah odstranjeni. Posebno poglavje v našem srezu tvorijo izredno zancmarjene ce- ste. Naš srez spada med tujskopromet- ne sreze in baš z ozirom na dejstvo, da smo edini srez, ki nima železnice, bi morali merodajni činitelji posvetiti vso pozornost in vse. svoje delovanje nalo- gi, da se naše cestno omrežje izgradi, predvsem sedanje ceste temeljito popra- vijo, nato razširijo, mostovi obnovijo (zlasti nujno je potreben betonski most v Nazarju) ter ovinki in klanci odpra- vijo. Opustijö se naj manj preča in skoraj nepotrebna dcla, kakor je bilo to na ovinku na Križu, ker so druga do- la na cesti v našem srezu tako zelo kri- čeča in potrebna, da je treba takoj za- grabiti za motiko in lopato. Poslanca in banovinskega svetnika našega sreza pozivamo, da zastavita takoj v začetku svojega delovanja vse sile, da se napravi načrt za dela na naših cestah in se takoj v letošnjem letu prične iz- vrsevanje tega načrta. Vsi imamo inte- res na tern, da naš srez ne bo zapostav- Ijen, kakor doslej, temveč da se počasi prerijemo med sreze, v katere tujci ra- di prihajajo in kjer jim je ugodno In lepo. Zveza z Ljubljano ie bila zaradi poškodbe ceste onstran Cernivca prej- šnji mesec prekinjena. Ker bodo potreb- na baje obsežna dela za popravilo te ceste, naj avtoprometna zadruga, ki obratuje na progi Ljubljana—Gornji grad, vendarle poskusi uvesti promet tako, da bi vozila z enim avtobusom do kraja poškodbe, kjer naj potniki pre- stopijo v drug avtobus, ki bi peljal pot- nike naprej v Gornji grad. Ne drži, ka- kor smo zadnjič čitali v izjavi zadruge, da ni mogoče obrniti avtobusov na onem mestu, ker je dovolj prostora nad krajem poškodbe pri trgovcu Petku, kakor tudi nekaj 10 m pod krajem po- škodbe za obračanje avtobusov. Po debati so se udeleženci razšli v upanju, da bo v letošnjem letu prüülo j novo življenje v naš tujski promet. Laško Obini zbor gostilnitar- skega združenia v Laškem Laško, 3. februarja. V torek 31. januarja je bil v prosto- rih hotela »Savin je« v Laškem občni zbor gostilničarskega združenja. Občni zbor je vodil dosedanji predsednik g. Ognjeslav Trop. Pozdravil je navzoče članstvo, posebno pa še zastopnika zbornice g. Vojka Šribarja in zveznega ravnatelja g. Petelna. Kakor smo iz po- ročil razvideli, je bilo delovanje uprave precej obširno, vendar pa se je poka- zalo, da člani še niso prežeti z ono sta- novsko zavednostjo, ki je ttemelj take organizacije. Izmed 86 članov, ki jih ima združenje, je bilo navzočih komaj 36. Gosp. ravnatelj Peteln je podal ob- sežno porocilo o delu za izboljšanje po- ložaja gostilničarskega stanu in dose- ženih uspehih glede obdavčenja, sana- cije gostinstva, trosarinskega vpraža- nja itd. Ker je z zaključkom poslovnega leta potekla funkcijska doba dosedanje uprave, so bile ob tej priliki volitve no- ve uprave za prihodnjo triletno funkcij- sko dobo. Izvoljeni so bili: Tomo Ma- jer, restavrater na Zidanem mostu, Vla- dimir Trop, hottelir v Laškem, Danimir Pačnik, gostilničar v Laškem, Gregor Pušnik, gostilničar v Šmarjeti, Franc Juvančič, hotelir na Zidanem mostu, Franc Plaznik, gostilničar v Debrem, Ludvik Jenčič, gostilničar v Rečici, Ma- rica Podergajseva, gostilničarka v La- škem, Ana Drnovškova, gostilničarka v Laškem, Anton Teršek, gostilničar v Lažišah. Namestniki: Franc Drnovšek, gostilničar na Smihelu, Slavko Gačnik, Gostilničar v Laškem, Ana Fretzetova, gostilničarka v Laškem. Nadzorni od- bor: Matija Golobič, upravnik OUZD v Laškem, Karl Purg, gositilničar v Smar- jeti in Franc Drnovšek, gostilničar v Smarjeti. V novi upravi so prvič zastopane tu- d^ članice, kar je popolnoma pravilno, saj tvorijo članice dobro polovico član- stva združenja. Uprava se bo konstituirala na prvi seji in bo izvolila iz svoje srede predsed- nika, njegovega namestnika in blagaj- nika. 1 Klektrarna Fala. Odsek zidanmoške podružnice SPD v Laškem si je na splošno zahtevo javnosti nadel nalogo, zgraditi na znani izletni točki na Šmo- horju nov planinski dom. Sedanja koča z gostilno pač ne odgovarja današnjim zahtevam iter služi zaradi svoje lege in primitivnega stavbnega stanja v resnici le okoliškemu prebivalstvu kot krčma, dočim se je turisti izogibajo. Nesporno pa je Šmohor planincem, smučarjem m. lovcem izredno priljubljen ter tvori za- radi svoje srednje višinske lege prehod iz pomladanskih nizkih tur v poletno veleturistiko. Ves spodnjesavinjski oko- liš si želi na Šmohorju prijazno planin- sko zavetišče, lci bo izredne važnosti za tujski promet. To vedo Celjani in je znano itudi Laščanom. SPD v Laškem ?bira sredstva in bo v ta namen imelo v soboto 4. t. m. zvečer v Laškem svo- jo veliko prireditev. Da bi bil dobiček čim večji, se je odbor obrnil na elek- trarno Falo in jo prosil, da bi dala za ta večer brezplačno električni tok za razsvetljavo v veseličnih prostorih. Od- bor pa je dobil odgovor, da se tej pro- snji iz principielnih razlogov ne more ugoditi, ker porabe toka ne zaracuna- vajo samo za prireditve v dobrodelne svrhe. »Slo bi namreč mnogo predaleč, če bi za vsako prireditev atevilnih dru- štev vedno dobavliali brezplačen tok.« Zopet dokaz, kako slabo razumejo tujci naše potrebe in kako se nam godi in se nara bo godilo, če imajo tujci taka pod- jetja v svojih rokah. Elektrarna Fala smatra SPD za eno izmed navadnih društev, katerih namen je članstvu nu- diti zabavo in prirejati veselice. Elek- trarna Fala prav nič ne razumo, da je SPD ena naših najvažnejših ustanov in da opravlja velik del propagande za tujski promet v naši domovini. SPD nc uživa javnih podpor. S požrtvoval- nostjo članstva ter ljubiteljev naših planin in krasot se vzdržuje, gradi pla- ninske domove itd. Kdo je bolj pokli- can podpirati tako ustanovo, kakor na- Stran 6 »NOVA DOBA« — 3. U. 1939 Štev. 6. ša industrijska podjetja?! Falska elek- trarna pa bi morala prav posebno še za Laško vzeti izjemne mere, ker ima z našo občino zelo srečno pogodbo, s ka- tero si je ustvarila monopol za oddaja- nje električnega toka po visokih cenah. Taki inozemski družbi je menda vseeno, kaj dela in počne naš narod, glavno ji je dobiček, ki ga vleče iz naše zemlje. Tako ie pri vseh podjatjih, ki so last tujcev. 1 Pozor! To soboto 4. t. m. ob 20. se bo pričela v Sokolskem domu v La- škem velika prireditev SPD, katere do- hodki so namenjeni za prispevek h gradnji planinskega doma na Smohor- ju. Prireditev, združena s plesom, stre- ljanjem na dobitke in raznimi atrakci- jami, bo nudila vsestransko prijetno razvedrilo. Prireditveni odbor vabi lov- ce in planince, da pride jo na ta dan v Laško in ga podprejo pri delu za smo- horsko postojanko. 1 Na pmstno soboto zvečer 18 t. m. bo v Sokolskem domu v Laškem velika sokolska maškarada pod geslom »NoČ v Yokohami«. Pripravlja se izredno bogata dekoracija dvorane in zelo po- srečene skupine mask. Opozarjamo na- cionalno občinstvo na to sokolsko pri- reditev. 1 V Berlinu so ga igrali v 44 kinema- tografih istočasno, v Budimpešti so ga predvajali 6 tednov, povsod, kjer so ga prikazovali, je bilo občinstvo navdu- šeno, povsod je bil uspeh ogromen. V Laškem bomo predvajali film, ki je do- segel takšen uspeh in ki se imenuje »IVIimi, hči bogataša« (Na bulvaru), samo trikrat, t. j. v petek 3. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 5. t. m. ob 16.30 in 20.30. Film je v nemškem jeziku. Igral- ci: Dick Powell, Madelaine Carroll, Ali- ce Fay. Glasbo je napisal najboljši ame- riški komponis't Irving Berlin Sodeluje nedosegljivi komični trio Ritz Brothers. Opozarjamo občinatvo, da je ta film še boljši kakor »Swing Time«, vsekakor pa ni za ljudi, ki jih čas prehiteva. Hrastnik h V letošnjem predpustu nameravajo prirediti v hrastniški dolini več pred- pustnih zabav. Potrtost in zaskrblje- nost, ki smo jo preživljali v zadnjih letih, je v glavnem minila. Delavstvo je že vse leto polno zaposleno, zato si tudi želi vsaj en dan v letu pozabiti na svo- je vsakdanje skrbi in si privoščiti vsaj malo razvedrila. Zlasti naša mladina si želi poštene zabave. Tako bo priredil Sokol v soboto 4. t. m. zvečer v svoji okusno dekorirani dvorani na zglaje- nem parketu plesni venček, na katerem bo igral domači sokolski jazz. Razpisa- na so krasna darila. Za vsestransko za- bavo je obilno poskrbljeno. Pričakuje se, da bo tudi ta prireditev potekla v tako izvrstnem razpoloženju, kakor so potekle vse sokolske prireditve v letoš- nji sezoni. Danes tudi že lahko izdamo skrivnost, da bo letošnja predpustna plesna prireditev rudniških nameščen- cev presegla vae dosedanje. Kakor zna- no, je vsakoletna elitna prireditev rud- niških nameščencev kakor po geslu, ta- di po dekoraciji dogodek ne samo za Hrastnik, marveč tudi za širšo okolico. Letošnja prireditev bo na predpustno soboto 18. t. m. pod geslom »Noč v Sanghaju«. h Svojevrstna reklama. Z zanima- njem smo čakali na dogodek, ki je bil napovedan na lepakih kina Union - Lo- gar. Na teh lepakih je bilo namreč na- povedano, da bo v filmu nastal takšen vihar, da bo metalo gledalce iz parter- ja na galerijo in da jim bo pesek zasul oči. Dopisnika »Nove Dobe« je ta re- klama zelo zanimala, zato si je hotel ogledati ta čudež. Vzel je s seboj za za- ščito avtomobilske očali in vrvi za var- stvo udov. Napovedanih čudežev pa ni bilo in obiskovalci kina so zapustili dvo- rano zdravi, toda z mešanimi občutki.. Oof pri Hra$tniku o Nov grob. Zavratna boležert jetika, ki je ugonobilä že toliko nadebudnih življenj, je v četrtek 26. januarja do- poldne pretrgala nit življenja 33 letne- rau kovinarju Francu Stravsu. V naj- lepši dobi življenja je moral leči v pre- rani grob, ko si je bil napravil načrt za lepo in udobno življenje. Pogreba, se je v soboito popoldne udeležil poleg dolskega Sokola tudi hrastniški v kroju in s praporom. Tudi iz Laške- ga je prispela deputacija Sokola. Pogre- ba se je udeležilo šest čet gasilcev tr- boveljske gasilske župe v krojih in s prapori ter rudniška in steklarska god- ba iz Hrastnika in veliko število občin- stva. Pred gasilskim domom se je v imenu domače gasilske čete, katere clan je bil pokojni, poslovil tajnik ga- silske čete g. Franc Holešek. Ob odpr- tem grobu je govoril domači g. župnik. Nato se je poslovil od pokojnega stare- šina dolskega Sokola šol. upravitelj br. Jurko, čigar učenec je bil pokojni. Br. Jurko je orisal Stravsovo življenje, ki je bilo posvečeno nacionalni ideji. Ze pred vojno je vstopil Štravs v sokolski naraščaj. Po vojni je bil ob ustanovit- vi društva njega prvi vaditelj in načel- nik. Udejstvoval se je tudi na glasbe- nem področju. Bil je resen in odlocen, kremenit značaj, drugim za vzgled. Po govoru br. starešine je godba zaigrala žalostinko v poslednie slovo in vseh o- sem praporov se je sklonilo nad grobom Združeni pevci iz Hrastnika in z Dola pod vodstvom učitelja g. Davorina Candra so zapeli žalostinke pred hišo žalosti, pred cerkvijo in ob gro- bu, ki ie bil zasut z venci in cvetjem. Pokojni zapušča starše, tri sestre in tri brate, izmed katerih je Stane občinski uradnik, Alojz pa ugleden trgovec. Francu Štravsu bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Zidani most z Skala se je zrušila na želczniško progo. Spomladi se kaj rado dogaja, da se v hribih odtrgajo skale in drve s silnim bobnenjem v dolino. Tako se je že sedaj in sicer 24. januarja utrgala velika skala v'obseznosti dveh kubičnih metrov ter se zvalila baš na železmš- ki ovinek pred radeško postajo, ne- kaj korakov od Medvedovega gospodar- skega poslopja, kjer je obokani mo- stič, preko katerega pelje železnica. Ju- tranji osebni vlak, ki pelje ob 4.30 z Zidanega mosta, je zavozil v to skalo. Ker je ležala baš na ovinku, je stroje- vodja ni opazil. K sreči pa je vlak že vozil zaradi bližnje radeške postaje z zmanjšano hitrostjo. Nekaj časa je lo- komoiiva valila skalo pred seboj. Ko je vlak obstal, ie bil stroj na prednjem koncu precej poškodovan in nesposo- ben za nadaljnjo vožnjo. Telefonirali so na Zidani most, nakar je prispela po vso osebno garnituro druga lokomoti- va, ki jo je vnovič pripeljala na po- stajo. Progovni delavci so skalo odstra- nili. Poškodb na tračnicah k sreči ni bilo. Vlak pa je odpeljal z Zidanega mosta z zamudo 45 minut. z Shojoni kupi gramoza. Na cesti med Radečami in Zidanim mostom je na raznih mcstih več kupov izhojenega in lavffiiilra potoiilnica v ŽaUu REGISTR0VANA2ADRUGA2NE0MEJEN0 2AVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjfžice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Malaga]te denar pri domačem zavodul Raöun PoStne hranilnlce St. 10-994 Brzojavi: „Posojllnioa" Telefon ŠL 2 BLAGAJNISKE URE: ob del .vnikih od 8. do 12. in od 14 do 18., ob nedeljah od 9. do 11 Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovcrine in$tal?riie strelovodne naprave Prevzema «a v zgora) navedene itroke ipadaioüa dela in poprsvila — Cene zmerne — Postrežba tožna in solidna izvoženega gramoza, ki Ie ovira promet na cesti. Kupi leže na cesti že od mc- seca aprila, ponekod kar do srede ce- ste ali še čez. Nihče pa se ne zmeni, da bi jih odstranil ali pa kako koristno nporabil. Prosimo cestni odbor, da bi napravil v tem oziru red. Radece r Mizarska dela v Sokolskem domu. Mizarska dela za novi Sokolski dom so bila oddana br. Vrankarju, ki izgotav- ]ja vrata in okna. Na Sokolskem domu jih bodo namestili v mesecu marcu. Dom bo dobil tudi parketna tla. r Svetosavska proslava na narodni sou. Pretekli petek dopoldne je bila na tukajšnji narodni šoli svetosavska pro- j slava. Ob osmih je bila služba božja, 1 nato pa proslava z govorom, deklama- 1 cijami, dialogi ter petjem državne in narodne himne. Bil je pouka prost dan. j „Tesla" žarnice svetijo čisto, so trpcžne, porabijo malo toka in so poceni! Dobijo se pri tvrdki KtoI Loioner, Cel e, Kralja Petra cesta 17, »Pri zvoncu«. Telefon St. 120. Skladisče (šupo) za spravljnnje lesenih odpadkov v Celju išCem. Prostorrrna za pribl. 20( 0 kg pscne siruževine. Ing. Milan Hmeli, Radt-če. Zobotehniškega praktikanta ISC EM. PISMENE PONUDBE POD »STKOGO« NA UPRAVO LISTA. Op^emltens soba 5 souporabo kooalnicc se odda. Vprašati .v vili Natek v Celju pri parku. Ccn). obeinstvu sc priporoča tvrdka Anton Lečnik xafoga up, zlafa, »K-cbrniinev optika itd. Celje, Glavni trg I z k u Š e it optik na razpolago ! Dvosobno stanovanje Iepo, solnčno, s pritiklinarni, se takoj odda v mestu. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. Lepa opremljena soba z 2 posteljama in uporabo kopalntce, ev. tudi z vso oskrbo, se odda v novi hiši po nizki ccni. VpraSati pri Fr. Stojan u, Zavodna 73. Lep brilganten uhan se je izgubil na Svečnico popoidne. Posten najditelj naj ga odda proti naqradi pri g. dr. Nendiu, Celje, Tavčarjeva 2 II. Dalmatinska restavraciia v Narodnem domu v Celiu toči vsakovrstna pristna cBalmatinska Vina \z lastnih vinogradov ter domača stajerska \n dolenjska vina. — Domača in primorska kuhinia. Vsafco srecfo in petek direktno dobawljene sveže morske ribe. Za obilen obisk se vljudno priporoča Z. BLAŽEVK ZAHVALA Za vse izraze sočutja ob priliki smrti našega predragega soproga in očeta, gospoda' Valcntina Hladina veletrgovca in hišnega posestnika se prisrčno zahvaljujeva vsem, zlasti prečastiti duhovŠOini In častitim sestram, g. nar. poslancu Dr. Ogrizku Antonu in g. Vrablu Vančiju za tolažilne besede ob grobu, vsem društvom, organizacijam in zastopnikom vojske, obema god- benima društvoma, Celjskemu Zvonu za žalostinke in vsem, ki so pokionili krasne vence. Najtoplejšo zahvalo pa izrekamo vsem prijateljem in znancem ter vsem, ki so spremili blagopokojnega na zadnji poti. Vsem skupaj iskren Bog plačaj! CELJE, 3. februarja 1939. Žalujoča soproga Marija in sin Drago Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina — Oba v Celju