Svetovni tisk o jugoslovanskih partizanih Resnica t očeh sveta Svet po strahopetni vdaji stare jugoslovanske vojske dolgo nI bil pravilno obveščen o borbi jugoslovanskih narodov. Nemci so svdjV'yojai?ke izgube na Balkanu skrivali. Drugod po svetu so uspehe partizanskega gibanja hoteli »zamašiti« z lažmi o odporu »kraljevske Vojske«.' Ko so Nemci razmestili na Balkanu svojih 21 divizij in so Bolgari za vzdrževanje »reda« morali imeti v Jugoslaviji in Grčiji v pripravljenosti 9 bolgarskih divizij, je postalo nemogoče skrivati resnico o junaški borbi jugoslovanskih partizanov. O Jugoslaviji in borbi jugoslovanskih narodov so začeli pisati vsi veliki svetovni časopisi, o vsem tem so govorile radijske postaje in obveščevalni uradi. Celo v govorih v tujih parlamentih so se slišale besede o naših partizanih. Pisci člankov in poročil o Jugoslovanskem partizanskem gibanju so bile priče mnogih legend, ki so jih z našimi borci doživeli na postojankah in bojiščih. ve besede so sprožile v britanski javnosti val odobravanja: »Nikoli nisem videl tako popolnih vojnih naporov. Človek se obogati, ko gleda te ljudi, kako se borijo moški, ženske in otroci. To jim je edina težnja v življenju. Za .-twi dni, ki sem jih preživel med njimi, sem Videl samo dve ali tri osebe, ki ni; o bile v partizanski vojski. Ljudje se živo zanimajo za borbo. Zone se borijo enako kot možje, Nosijo topove in bombe in sodelujejo v nočnih napadih. Olo Otroci pomagajo. Spominjam se dveh desetletnih fantov, ki sta odšla na neki otok in sta se drugo jutro vrnila z dvema ujetima nemškima oficirjema.« ., PRVI RAZGOVOR S PARTIZANI Dva ameriška vojna dopisnika sta bila prva, ki sta objavila razgovor /HEROJI UMIRAJO STOJE ,/AngleSki vojni dopisnik, ki je bil obenem poslanec britanskega Spodnjega doma, je po vrnitvi iz Jugo-»lavije dejal v britanskem parla-nentu za ta čas zelo značilne fce-ede: »Ko bo nekoč v davni pri-o/In os t i dobil človek v roke knjigo (b zgodovini sedanje vojne, verja-frrem, da v njej ne bo bolj pretresljivih strani, kot so podatki, ki govorijo o herojski borbi jugoslovanskega ljudstva, ki je obkroženo z estapovei in vojnimi zločinci. To judstvo zasluži n&jž£ priznanje in tega priznanja iz te hiše se posebno veselim.« * Po vrnitvi iz osvobojenega ozemlja je britanski major Rohakl Ro-jbinson v razpravi v britanskem spodnjem domu dal priznanje jugoslovanskim partizanom in naši [narodnoosvobodilni vojski. Njego- fflofahij'a 2ljudmi Afriški popotnik Sinajsko ožgan obraz je že dokaz, da se je človek vozil po afriškem soncu, pesku in puščavah. Druga ugotovitev je bolj vremenskega značaja. Afriški potnik STANE TAVČAR, ki se je te dni vrnil v Kranj, je na lastni koži okusil vremenske razlike, ki obstajajo na zemlji". Medtem ko še je v Libijski puščavi jezil nad evropskimi oblačili, mu je postalo proti Jelenovemu klancu V prilagojenem afriškem kroju nevzdržno hladno. Razen tega mo-rarrip.,,upoštevati, da je afriški popotnik prevozil dolgo pot po deželah Bližnjega vzhoda in Severne Afrike na TOMOSOVEM MOPEDU. Povabili smo ga v naše uredništvo, da Bi nam povedal svoje vtise s te dolge poti. Koliko kaže vaš kilometrski števec po vrnitvi v Kranj? -' Pot Je bila dolga 10.462 km. Najedel sem se veliko prahu in noči prespal večino v spalni vreći. In najgloblji vtis na tej poti? - To Je menda prireditev v mestu Bal-Bek v Libanonu. Prireditev So nazvali »RAZVALINE IN GLASOVI«. Iz starih razvalin so nastopajoči izvabljali tridimenzionalne glasove. Besedila so MU vzeta iz preteklosti. Prireditev Je bila v templju, ki je posvečen bogu sonca. Najzanimivejše srečanje? - Prvo srečanj« z Arabci. Pogostiti so me z arabsko hrano v hiši na tleh .Arabska hiša Je preprosta, brez pohištva s preprogami po tleh in ognjiščem. Vsak človek Je za iujca zanimiv. Kakšen, je afriški človeltV -t - Preoej reven in neprosvctljcn. Spozna} sem Številne afriške običaje. Dekleta se zgodaj pdfočijo. Clra bolj je dekle debelo, {eni laže dobi mofa. Povprečje o$ok # osem dO dv#aj?t. Zone fro >(ro]i za izdelovanje otrok. &il »era v kinu s 3$0 gledalci in med njimi nI s tovarišem Titom. Postala sta ta razgovor svojim listom z naslednjo pripombo: »To je prvi dopis, ki sta ga napiisala dva zavezniška dopisnika iz Hitlerjeve evropske trdnjave ... Midva sva pri*l velike borbe, ki jo vodijo jufoslovarffci narodi za svojo svobodo, . .* Čudna je bila vojna sreča dveh vojnih dopisnikov. Komaj sta prispela v Jugoslavijo, sta videla s svojimi očmi pravo vojno: v dveh dneh sta videla eno naJVečjdh bitk v zgodovini jugoslovanskega partizanstva, herojstvo mladih fantov in deklet in konec nemškega desant-nega napada, ki je znain pod imenom »Skok konja na šahovnici«. Videla sta nemike z4o$ine in. maščevanj e nad ncdolžndm prebivalstvom, požgane hiše, osamljene dimnike in vojni vihar na naših tleh. Njihov razgovor je doživel velik uspeh v zahodnih deželah. L judom se je nudila prilika, da o Jugoslaviji slišijo resnico iz ust poveljnika partizanske vojske. RDECEARMEJEC l'1 M* i NA SUTJESK1 1 :'■ ■ Heroj Sovjetske zveze m narodni heroj Jugoslavije polkovnik sovjetsko vojske Svernikov je leta (Nadaljevanje na 2. strani) UP ^ Kranj, 27. novembra 1961 - k 4 J Berite v tej številki • V SOBOTO ZVEČER — Reportaža o potnikih in vlakih 9 ZBOLETI SE NE SPLAČA Vtisi s poti po Vel. Britaniji • GLEDALIŠČE POTUJE V MONACO — Potopis jeseniških gleda I i še ni kov 6 VESOLJSKE LADJE IN . POTOVANJA MED ZVEZ-, ' DAMI — Napovedi angleškega znanstvenika o teh-ničnem razvoju v prihod-v nosti • FILMSKA PANORAMA • MLADA RAST D ZANIMIVOSTI IN KRIŽANKA Udomačena srna Na udomačeno divjačino lovci zelo strogo gledajo. Menijo, da je »zapeljevanje« divjačine prekršek, ki bi ga morali zakonsko prega^ njati. Mlada srna, ki živi pri Kristl RoŽlS Iz Mišac* vsekakor ni vedclj za užaljenost lovcev. Pa tudi nJjB hiva lovsk'a zaščita je včasih samS na papirju. Mlada srna, ki je stara (I mesecev, se Je kar udomačila v hiši (if svoja Otroška leta prijetno pre^ življa okrozena z zelenim pasont,' Na gozd zaenkrat še n« misli. Srna š'o' našli na travniku in jo z otro* ško stekleničko postavili na nog& trna dober tek in večkrat na dt pride v kuhinjo. Zvedeli smo, srna najraje obeduje kromplrjev3| olupke. Srna ima edino slabo lan nost, da na vsakem koraku sprehfV lja svojo gospodinjo. Kdaj bo začejlfc Spremljati gospodarja še ni znano*.' Posnetek kaže srno v vsakdanje*™ »fllrtu«. Iz izbire 'kraja pa lahkO Sklepamo, da bi srna želela tudi kam popotovali, kot najbolj civt« llzirana divjačina. \ Prva prometna žrtev Na otoku Campri bli/u Neaplja so je zgctdila prometna nesreča, kj je zahtevala prvo smrtno žrtev h* tem otoku. Neki voznik motornega! kolesa je povozil cestnega pomet^« ča in ga poškodoval tako, da j« kmalu potem umrl v bolnišnici. Vtisi s poti po Veliki Britaniji Zboleli se rte splača VOldhamu so štiri bolnice, dva sanatorija za TBC in infekcije-ka klinika. Ogledali smo si najveejo — ima C65 postelj — in se dalj časa pogovarjali s člani upravnega odbora bolnišnice o zdravstveni in socialni zaščiti delovnega človeka. Nekatere oddelke v bolnišnici smo si tudi ogledali, med njimi patološki oddelek, porodnišnico, otroško kliniko in psihiatrično kliniko. Laiku je sicer silno težko ocenjevati organizacijo jn oprcmljenci-,t posameznih oddelkov, vendar je sploiien vtis zelo ugoden. Nič ni sicer izrednega, nič luksuznega. Celo nasprotno: nekatere stavbo so zelo skromne, so pa zelo funkcionalno grajene in dobro opremljene. Bolnišnice v Old-hamu so v državnih rokah. Nacionalizirane so bile 1943. leta in 60 podrejene neposredno ministrstvu za zdravje. Za pacienta je v njih dobro preskrbljeno. Ker so vsi državljani zdravstveno zavarovani, Je zdravstvena služba za vse v osnovi brezplačna. V osnovi sem zapisal zato, ker mora posameznik posebne želje tudi posebej plačati iz svojega žepa. Tako smo n. pr. v porodnišnici videli, da povprečno leži v eni sobi 6 porodnic. Videli pa smo tudi nekaj enoposteljnih sob .opremljenih z napisom »►privatno-. Pojasnili so nam, da mora porodnica, ki žeil biti sama, plačati del oskrbnine tudi sama. Tako je tudi v drugih oddelkih in v drugačnih primerih. Skupno je v vseh sedmih bolnišnicah zaposlenih (brez zdravnikov) 1.500 ljudi. Letni stroški za vzdrževanje bolnišnic pa znesejo 1 milijon 160 tisoč funtov ali 2 milijardi 320 milijonov dinarjev. Povprečno sprejmejo bolnišnice na leto okoli 17.000 bolnikov, zdravstveno caebje pa opravi razen tega še približno 117.000 zunanjih obiskov. Zdravstvena zaščita ljudi je nedvomno prav dobra. Na porodniškem oddelku je n. pr. ležalna doba 10 dni. Vsaki zaposleni delavki-porodnici pripada 6 mesecev porodniškega dopusta. Na psihiatrični kliniki so nam pokazali najnovejše metode zdravljenja bolnikov. Toda vrnimo se k naslovu! Kljub vsemu temu se zboleli vendarle ne 6T>lača. Mislim zboleli tako kot ►►zbolevajo- še "kar prepogosto nekateri ljudje pri nas, da tako pridejo do neplanirnnega dopusta za 1<> ali ono opravilo. Socialna zaščita delovnih ljudi za čas bolezni je namreč silno slabo urejena. Enotne prakse v tem pogledu sicer ni, ker vsak privatnik — delodajalec ureja te stvari po svoje. Predpisane so 6amo srednje mejo nadomestila za čas bolezni, ki ga podjetnik mora plačati, lahko pa seveda plača tudi več. Vendar sem dobil vtis, da ni prevelike bojazni, da bi to res storil. Tako dobi delavec brez otrok na teden 57,6 šilingov (malo manj kot 3 funte ali približno 5.700 dinarjev) nadomestila za izgubljen zaslužek. To pa pomeni, da dobi 3 do 4-krat manj. kot bi v v tej dobi, če bi delal, z;.;!užil. Delavec z družino (več kot 2 otroka) dobi nekaj več, in sieer (j funtov, kar pa je šo vedno 35 c/o do 60 % manj od rednega tedenskega zaslužka. Se slabše se godi ženam: te dobijo za čas bolezenskega ali porodniškega dopusta le 2 in pol funta nadomestila tedensko ali četrtino povprečnega zaslužka. Ce pri tem upoštevamo še to, da Je tedenska najemnina za skromno stanovanje poldrug funt, bomo videli, da delavec v primeru bolezni kljub skrbni zdravstveni zaščiti ni v kdo ve kako za vidne m položaju. Slavko Beznik KOSILO V TEXASU Ameriškega predsednika Johna F. Kennedvja je na kosilu, ki mu ga je pripravil izdajatelj texaškega ča-, sopisa »Morning Nevvs« Edvvard Dealv presenetil kratek odgovor:' ►»Amerika potrebuje moža, ki bo dr-' žavo vodil iz konjskega sedla, mn(H gi ljudje v Texasu pa mislijo, da jo vi vodite z otroškega trikolesa hčerke Caroline«. OGRAJENA KMETIJA Michel Dcbre, ministrski prcd.sed-nik v de Gaullovj vladi, je povzro-611 precejšnje razburjenje kmetov v okolici njegovega posestva v Am* boiseu. Devetinštirideset let sta*( predsednik vlade je namreč obdal' 6voje posestvo z bodečo žico in sko-» zl njo spustil električni tok. S tem Je kmetom podajšal pot do nji ho-«" vlh polj In travnikov. 8POK ZARADI TELESNE STRAŽE Ameriški pisatelj in avtor števil-«, nih biografskih del o Lineolnu Carij Sandburg je ostro napadel nekda-njega predsednika ZDA Eisenho-vverja zaradi opazke, ki jo Je na*« pravil na račun Kennedjjeve -te-« lesne straže«. Za lka so besede »socialist«« in »sodalzem« umazane besede. Sko-> raj tako umazane kot beseda hI a-« ginja. Zakaj odkar Je Elsenhovver zapustil mlekarno v Abilene, kjer je dorastel, ni več nikoli sam plačal obleke ali kosila la si bil niti en' dan brezposeln... Sam Je živel v blaginji, ko Je odšel v Wcst Point. NEENAKI ZASTAVI Predsednik afriške države Sene-> K al Leopold Senghor, ki je obiskal London je med svojim bivanjem v, britanski prestolnici opazil, da je bila senegalska zastava v hotelu »Carlton Totver«. kjer je stanoval/ manjša od britanske državne zasta*/ ve. Po telefonskem naročilu so po treh urah Izobesili novo senegalsko' rastavo, ki je bila enaka z Union Jack, kakor Angleži pravijo svoji državni zastavi. KRALJ BREZ LETALA Pred kratkim uatoHeen kralj kos-i goške pokrajine Južni Kasaj Albert KalonJI je novinarjem potožil lzgu-bo svojega potniškega letala. »Dva Evropejca, ki sta se ponu-dila, da popravita poškodovano le-« talo .sta po uspešnem popravilu od-« letela v neznano smer«. SIL »Usoda sveta je odvisna od tega, le bodo ljudje, ki jim je znano, da atomske bombe ne pomenijo samo množičnega uničevanja, ampak tudi nacionalni samomor, dobili večino ali pa bodo o usodi sveta odločali zašlefljenci, hi si domišljajo, da ho na njihovi strani ostalo dovolj preživelih, da hi lahko obnovili svet na ruševinah.* Hana Turing, avstrijski znanstvenik »Neprijetna stran politike je v tem, ker politiki niso sposobni, da bi izgovorili besedo: »oprostite*. Fisher Lambeth, poslanik britanske . lordske zbornice »Vsakokrat, ho prodam kakšno sliko se počutim, kot da bi mi odrezali roko.* Pablo Plcaaso, osemdesetletni slikar »V prijateljstvu in ljubezni se radi vračamo k Hudem, pred katerimi smo lahko taksni, hot v resnici smo.* Franc ols Maurlac, francoski književnik »Ne bojim u radioaktivnih poljubov.* Zaročenka britanskega atomskega znanstvenika, ki Je dobil poškodbe N zaradi radioaktivnega žarčenja »Nikoli se ne oziram na rojstne dneve. Začela jih bom šteti šele ko prekoračim osemdeseto leto.« Ejeonora Roosevelt, vdova ameriškega predsednika Resnica v očeh sveta (Nadaljevanje s 1. strani) ni nam niso dovolili, da zapuštdmo 1958 na proslavi bitke na Sutjeski le^°- Posadko so na ramenih pri- med drugim povedal nekaj svojih n€tsh « letaJa- vtisov: Ob drugi priložnosti, ko smo z le- »Za čas vojne sem imel v Jugo- talom prepeljali 15 težko ranjenih slavjji veliko rarburijivih to prt- v jih M jetnih srečanj s partizani. Nikoli . ' • ne bom pozabil ko sem prvič ptUe- rokah Previdno nosili kot dojenčke, tel na osvobojeno ozemlje. Partiza- Nosila jih je vsa posadka.« Pravkar je v Londonu izšla zanimiva knjiga, ki jo Je napisal znani novinar londonskega »Dailly Ezpressa« Sef ton Delmer. V zadnjem poglavju svoje knjige opisuje politične zmote, U so v novi izdaji prišle na dan pod startni Imenom »Drsa* nach Osten«. Prina- šamo nekaj zvezka. značilnih mlcli in kratek izvleček vsebine prvega Svet Je pirčakoval, da bodo Nemci po izgubi vojne prenehali delati usodne napake, ki so že dvakrat v zgodovini privedle do uničenja in številnih človeških žrtev. Na žalost pa ni tako. Mnogi znaki kažejo, da zopet aačcnjr.jo nevarno Igro, da bi na vojni igralni mizi poskušali srečo tretjič .tokrat z upanjem, da jim bodo pomagali zahodni zavezniki. Takšni znaki nas obvezujejo, da sprcgovornlmo o »nemški nevarnosti« in se sporečemo s političnimi iluzijami, ki jih širijo iz Bonna. Nemški kancler Adenauer in nienro-vi ministri ne izpustijo iz rok no-bf ne priložnosti, da ne bi vlivali elja na ogenj, zlasti glede nemških Šovinističnih čustev, ki so tako značilna ta seniki narod. Vlada se obotavlja prlsnail vzhodne meje in razočaranje v tem smislu, ker se na Zahodu pričakovali od bonnske-ga kanclerja, da bo ovrgel tradicionalno nemško politiko pritiska. Državniška pamet in presoja svetovnega položaja narekujeta, da se Nemčija odreče ozemlju, ki si ga je v križarskih pohodih proti Poljakom pridobila v zadnjih 200 letih. Izguba tega ozemlja je prišla kot Nemčija se začne na Odri dela vila, da lega ne namerava storiti nikoli. Računi gredo v drugo enter. Obljobljajo si eelo vrnitev ozemlja«, ki leži vzhodno od črte Odra—Mtsa in govorijo ljudem, da bodo le dosegli s pomočjo svojih zaveznikov. Adenauer širi takšne glasove, čeprav bi mu moralo biti znano, da mej nI mogoče spremeniti brez vojne. Za svet pomeni nemško revanši-6tično gibanje veliko nevarnost in nujna posledica Hitlerjevega poraza v minuli vojni. Adenauer pa spretno izrablja, da za ameriškim hrbtom meče kamenje proti vzhodu. Mnogi zahodni vodilni ljudje so mnenja, da na vzhodni meji ne smejo popustiti in jo lahko priznajo samo pod pogojem, da dobijo protivrednost. S priznanjem vzhodnih meja bi po njihovem mnenju oslabili izhodišče za pogajanja, ko bo šlo za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. To pa ni točno. Priznanje vzhodnih meja preoejšn.'e Sovjetski zvezi, temveč ljudstvu Poljske In Češkoslovaške, da ne bo živelo v zmoti, da podpiramo nov nemški napad nanje. Ta strah je med Poljaki in Cehi namreč še vedno razišrjen. Tudi za Nemce bi pomenilo priznanje vzhodnih meja precejšnje zadoščenje in olajšanje. S prizna-« nJem meje na Črti Odra—Nisa bi bila nemška zunanja politika potisnjena s tira Hitlerjevega pritiska proti vzhodu. Sele takrat bi Nemci lahko postali to, kar želimo, enakopravni član zahodne skupnosti, brez očitkov, da imajo ozemeljske zahteve do drugih držav in brez odgovornosti za napetost med Vzhodom In Zahodom. Takrat ob kršenju pravic v Zahodnem Berlinu ne bi imeli občutka, da podpiramo novi nemški načrt o »osvajanju Vzhoda.«« »Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža <— Reportaža — Reportaža — Reportaža V soboto zvečer Vsi sobotni večeri so svojevrstni. Fantje se menijo z dekleti: »Prideš? V soboto zvečer...« Mno;;i odhajajo na nedeljski vikend — v soboto zvečer... Tisti sivih las se srečujejo v parkih z vprašanji: »Pride* v soboto zvečer na tarok?« Sobota zvečer... sobota zvečer... Koliko radosti prinaša. In skoraj tak >en je sobotni večer na železniški postaji. Ljudje prihajajo od vse povsod in kdo ve, kam odhajajo. Vsak večer posebej je miniatura življenja. Tukaj med dolgimi, t: »ki ml železniškimi tiri se srečujejo ljudje, se razhajajo, pijejo in jokajo. Ob vsem tem, kar raste povsod na svetu in čemur pravimo ljubezen, dobrota, sreča in žalost, pa hite nezadržno v daljavo in prihajajo z daljave vlaki. Vir.ki iz vseh smeri za vse seneri... »NOCOJ PA NE GREMO DAM« j Bil je zoprn meglen jesenski večer. Železniška postaja je bila skoraj prazna. Nekdo je v okrepčevalnici pil čaj s konjakom. Ob majh-inih mizah poleg sta prepevala dva i pijanca: »Nocoj pa ne gremo dam'«. /Dal sem jima prav. Kaj bi doma .. . \peeem ne ujemi, s tisto: Doma so.. . Toda tiste n sta marala zapeti. Raje sta vnovič začela s staro pesmijo, kakor da bi hotela sama tebe Lgjrepričati, da ros ne gresta domov. 'Motorni vlak, ki prihaja ob 17.53, je pripeljal iz Ljubljane na percn. Izstopili so največ dijaki. Naslednji vlak je prihajal šele ob 19.uri. Zavil sem v restavracijo ob ; kolodvoru. Ni bilo prida gostov. Pa , i t udu ti, ki 'so bili, niso čakali na ^vlak, ampak na to, da se dan izteke. ■ Sosed je sosedu pripovedoval o novih cenah. Ko sem se vnovič vrnil nekaj minut pred sedmo na postajo, je oi I obeh pijanih mož ostal le eden. Ta [ni prepeval, ampak je mirno zdel i ma klopi in molčaL Točno ob 19. uri [je pripeljal na kolodvor vlak iz Tr-kžiča. Med redkimi potniki je prihajal proti peronu tudi strojevodja »tržiške fajfoe« Jože Miklavčič. »2e osem let delam pri železnici,« mi je povedal. — Ste zadovoljni z delom? .►Seveda, zadovoljen sem z njim. Toda ne zasluži 6e kaj prida.« — Pcmiislil sem, da v zadnjem času vsi tarnamo nad tem. 2ep je žep! Tovariš Jože me je potem za hip povabil v lokomotivo. — Tu mora biti pa vroče... »Zdaj ne, poleti pa kar greje«, se je pošalil. Lokomotiva, kakršno vozi tovariš Jože, ki je sicer doma z Dolenjskega in je letos v svojem petintridesetem letu, vleče največ 1000 ton. Nisem še končal svojega ogleda kompliciranih vijakov, ko je privo-zil na postajo vlak z Jesenic. Prišel je z majčkeno zamudo. Potnikov ni bilo. Starejša osivela gospa je na oknu v vagonu prvega razreda afek-tiranp kadila cigareto. Zdaj so dražje... več veljajo. DVA V OGLEDALU Ob osmih zvečer je bila vsa postaja polna šolarjev s Koroške Bele, ki so si ogledali gledališko predstavo v Kranju. Ob 20.00 je prihajal vlak iz Avstrije. Samo nekaj minut, nato pa je prišel vjak iz Ljubljane. Medtem ko v prvem ni bilo veliko potnikov, c;o iz drugega izstopili le šolarji. Nekateri pa S3 vstopili v vlak za Jesenice. Ko je vlak že odhajal, je ekoj.l nanj nekdo z veliko pletenko. V čakalnici za matere z otroki sem našel Poklko Sm:d. — Se matere kaj dostikrat zatekajo semkaj? »O velikokrat . . . Postrežemo jih s čajem. Pa tudi toplo je tukaj.« — Imate radi svoje delo? »O seveda, rada pomagam ljudem ... ' Stisnil sem ji reko in od*el. Dva v kavbojskih hlačah sta ravno česala 6Voje peoniske lase pred ogledalom, ki ga je v reklamne namene na kranjski železniški postaji vgradila Tekstilna tovarna iz Leskovca. Takole se je čieto počasi spraznil peron. Ostala je samo tišina in mraz se je zajedal v človeka. Ta večer je prodajal karte Ivan Bečan. Sedemnajst let dela že pri železnici. Povprašal sem, kam na Gorenjskem največ potujejo. »V Skofjo Loko, pa v Ljubljano in na Jesenice, pa v Otoče tudi.« — Do kdaj boste v službi? »Zjutraj do sedmih . ..« — Dolga je dolga, sem potarnal. »Pa se človek navada.« . i KJE SO TISTE STEZICE... Vlak nekaj minut čez tidindvajse-to je prihajal iz Ljubljane. Nekaj minut za njim pa je prisopihal še vlak z Jesenic. Prišlo je nekaj delavcev z dela. Kdo bi sicer potoval v takem vremenu. Kljub pozni uri sem vedel, da jim je prijetno, ker bodo vsak hip doma. Ko so vlaki odpeljali je ostal peron prazen, razen enega izmed obeh, ki sta v zgodnji večer prepevala: »Nocoj pa ne gremo dam ...« Mož, ki spušča s svojo čarobno svetilko vlake dalje, je imel brke konjeniškega stotnika cesarske vojske Franca Jožefa. Nasmehnil se je. Poslednji, ki je ostal na tej zapuščeni obali, je bil Tone. In vlaki vozijo... Vozijo v Mun-chen... v Pariz... v Ljubljano in Naklo. S seboj, tako kot v vsako ževljenje, pa prinašajo radostna srečanja po dnevih, ko se vrneš, prinašajo nekaj žalosti in nekaj odpuščanja ... Človek brez tega ne more. In vlaki bodo prihajali in odhajali ju tri in pojutrišnjem . .. vedno polni nemira v daljo in iz daljave. Ljudje pa ostanejo. In z majhnimi vlakci 6e potem igrajo v toplih sobah majhni Janezki, tako kot z atomi onstran in tostran morja veliki butci. Toda to ne sodi vefi sem. — Jure Kobal. Potopis jeseniških gledališčnikov girtf L.associaton International du Thc-atre Amateur (AITA) — Internacionalna zveza amaterskih gledališč Je bila ustanovljena leta 1951, prvi festival v Monacu pa je bil leta 1957. Kongres AITA je veakd dve leti, festival pa na štiri leta. Festival je ob pomoii AITA v organizaciji delovne monaške amaterske družina Studio de Monaco, ki ima na bu'-varju Alberta I. v skromni stavbi ne preveč velik oder in dvorane ter druge prostore. Jugoslavija še ni član AITA. Kul-turnopresvetno veće v Beogradu pa ima z njo redne stike. Letos je bila kljub temu povabljena tudi Jugoslavija, da kot gost sodeluje na festivalu in na V. kongresu. AITA. Kulturnoprosvetno veće je vsem republikam poslalo vabilo, naj prijavijo najboljšo amatersko gledališko družino za konkurz. Zveza Svobod in PD Slovenije je bolj iz dolžnosti kot iz prepričanja, da bodo njen predlog sploh upoštevali, prijavila komedijo M. Držiča »Tripče de Utolče« v režiji Marjana Belina ln izvedbi gledališča »Tono Cufar« z Jesenic. Jeseniški igralski kolektiv o vsem tem ni niti sanjal in je nič »hudega« sluteč uresničeval svojo šestnajsto sezone. Ob koncu februarja pa je Kulturnoprosvetno veče poslalo obvestilo, da je med devetimi prijavljenimi deli izbran prav »Tripče de Utolče« in da zastopa Jugoslavijo na II. festivalu amaterskih gledališč v Monacu od 9. do 13. IX. 1961. Kdo Je bil bolj presenečen — jeseniško gledališče ali Zveza Svobod v LJubljani, je težko re*i. Sicer pa je presenečenju kaj hitro sledila zavest, da je priznanje in zaupanje ob tej odločitvi tesno povezano z veliko odgovornostjo. -Tripče«, kak-šnega smo uprizarjali 7, uspehom v sezoni 1959/60, še ni bil zre! za mednarodni festival. Režiser Je z izdatnejšimi črtami in adaptacijami teksta ocipravtl nekatere dramaturSke pomanjkljivosti, 6voj režijski koncept pa zas oval na akcijski radoživosti, dopovedljivi gestikulaciji in melodičnosti stavka, ki naj bi kljub nepoznavanju jezika posredovala osnovno vsebino. Nekoliko zahtevne naloge za amaterje so po zaslugi neutrudnega režiserja in požrtvovalnega ansambla na vajah — od sredine junija do začetka septembra — počasi postajale kri in meso. Obenem pa so tekle številne druge priprave: nova scena, dopolnitev kostumacije, nabava potnih listov in zlasti nehvaležno zbiranje dokajšnjih denarnih sredstev za dostojno opremo predstave in samo pot. Iz Monaca pa so prihajala navodila in lepaki, na katerih je bila tudi jugoslovanska za- stava, mesec dni prej in tudi točen datum naše predstave: 14. IX. zvečer v Monte Carlu. Tremi za pre-miero se je pridružila še vznemirjenost pred potovanjem. Premlero »Tripča« (v petek. 8. IX. zvečer) je domača publika sprejela z odobravanjem, čeprav se je igralcem spoznala utrujenost zadnjih napornih vaj. Se reprizi v soboto zvečer jc sledila zadnja vaja za izpopolnitev nekaterih detajlov in Končna nedelja zjutraj je bila v znamenju nalaganja kulis, garderobe in rekvizitov na Kompasov avtobus in majhno prikolico. Nekoliko pred 13. uro, ki je bila določena za odhod, se je na trgu pred gledališčem zbrala precejšnja skupina sorodnikov in radovednežev. Med njimi se je »Monacovčane« takoj spoznalo po rdeče-črnih liških čepicah, ki smo si jih izbrali za znak, s katerim naj bi simbolizirali Jugoslavijo, pa tudi samo predstavo »Tripča«. Zadnji pozdravi, želje za srečno pot in točno ob 13. uri je avtobus oblepljen z napisi MONACO - Festival International du Theatre Amateur - odpeljal proti Ratečam. Na meji v Ratečah nas je doletela prva. pa tudi edina nesreča. Tov. Smon ni imel v redu izstopne (Nadaljevanje na 7. strani) g zapovedi angleškega niir : , - o tehničnem razvoju v prihodnosti V Londonu so začeli graditi najzanimivejšo in največjo zgradbo v Angliji, ki jo bodo dokončali do leta 1963. Slika prikazuje model steklenega stolpa, ki bo visok 563 Čevljev ali 171 metrov. — Na vrhu stolpa bo prostor, ki Je zamišljen kot razgledna točka in restavracija. Stavba be stala v londonski ulici Tottenham Court Road V decembru mesecu lani se je Od bat za inavguracijo predsednika Kermedvja obrnil na zavod za vremenske napovedj dr. Irvinga Kri-eka. da bi skušal napovedati vreme za 20. januar. Odbor je dobil sledečo vremensko napoved: ..Vreme v Washlngtonu bo hladno la brez padavin. Sneg bo padal dan pred ■vezanostjo. Snežiti bo začelo zopet naslednji dan.« Vremenska napoved Je bila (orna. Vreme je bilo takšno, kot ga ji? napovedal dr. Krick. Ko so ga Vprašali, alj ni morda preveč tvegano napovedovati vreme za ta', no dobo naprej, je dejal, da .so lah no vreme napovedovali za ta dan že pred sedmimi liti. Napovedal je eeio vreme ta prihodnjo inavguracijo ameriškega predsednika, ki bo tez štiri leta. Dr. Krick trdi, da njegov zavod lahko določi vreme za katerikoli dan v prihodnjih 29 letih s 85 odstotno gotovostjo. Za nekaj let bo po njegovem prepričanju lahko na- e ladje in potovanja med zvezdami Brata Wright sla s svojim poletom z letalom leta 1903 začela epohalno dobo. Največje spremembe, ki so nastale v mojem življenju, so posledica tega poleta. Njihov izum je pokazal, da se človek lahko giblje lz kraja v kraj, ne da bi bil prikovan za zemljo ali vodo. Ta njun Izum je spremenil »velikost« sveta. Spremembe so bile vsestranske. Druga svetovna vojna se je razlikovala od prejšnje prav zaradi letal, ki so nosila najnevarnejše orožje. Letalo je zmanjšalo razdalje. Zmanjševanje razdalj pa ni še končano, ker smo se v preteklosti šele začeli odlepljati od zemlje. Vesolje je Se neraziskano in čaka, da ga osvojimo. ' POTOVANJE NA MESEC Ni več nobenega dvoma, da bo novi Krištof Kolumb še pred koncem tega tisočletja stopil na Mesec. Prepričan sem, da se bo prvi človek spustil na Mesec pred letom 1970. To leto bo na Mesec odpotovala najbrž večja raziskovalna skupina znanstvenikov, ki bo mesec vsestransko raziskala. Računam, da bo stalno ljudsko naselje nastalo na Mesecu v letih pred 1980. To bo najbrž nekakšno mednarodno znanstveno središče, ki bo predstavljalo za znanstv • I — Važen si. Priznaj, priznaj. — A veš morda ti? — Kaj? — To, kar si me vprašal. — Kaj te briga, če vem! Jaz sem tebe vprašal. — Pa čeprav si me vprašal! Saj tudi ti ne veš. — Ih, prav ti bi mi moral povedati! — Mravlje so isto kot ljudje, a niso ljudje. Nikoli nisi videl mravelj, kako se ljubijo. Povej, če si jih. A jaz sem. Prpeljal te bom jutri, da boš videl, kako se to dela. Ljubijo st zjutraj, še preden vzide sonce. Na soneti se ne morejo, takrat jim je vroče. Lahko se vidi tudi, kako dihajo. Imajo pljuča tako kot mi. Pri nekaterih sem videl tudi strojnice. — Strojnice? — Strojnice, strojnice! Kaj buljiš vame kot velika uharica? Imajo jili. Ampak priznaj, da ne veš, kakšna je razlika med mravljami in ljudmi! Otrok, ki bi moral odgovoriti, sklanja glavo in zopet vrta po nosu. Noče priznati, toda na pritisk drugega pravi: — Priznam! Naj bo! A tudi ti ne veš. Tudi ti moraš priznati. — Vem, samo nočem ti povedati. Potrudi se milo, da se boš spomnil. Vprašai me kaj druvega, pa boš videl, kd,o več ve. Kaj me ne znaš vprašati? — Počakaj malo. Sedtj se ie on! zam'rl'l. Nr z>e, ka> bi vprašal. P nt "m te udari po špičastem kolenu, ki kuka iz kratke hlačnice. — Pa mi povej, povej, koliko je visok najvišji vrh na svetu. — //;, to je vprašanje! To ve vsak otrok. — Tebe vprašam. Ne veš, ne veš! če veš, povej! — To da ne vem! Visok jc 8882 metrov in imenuje se Mont Everest. Kaj hočeš zdaj! Vprašaj me kaj drugega. — »Počakaj, da pomislim. — Iz gimnazije se sliši harmonika. — Igrajo, pravi tiho otrok, ki bi moral odgovoriti na vprašanje, ki si ga drugi še ni domislil. Dolgčas mu je, da bi molče čakal na vprašanje, pa gleda raje gimnazijo. Na stopnišču sedi skupina vojakov in eden vleče harmoniko in igra neko vojaško pesem. Ostali pojejo. — Ne sme se toliko časa premišljevati. Tudi jaz nisem. Če hočeš, te bom takoj vprašal. — Počakaj malo. Na meni je vrsta. Sam si rekel, da ne velja tisto, ko sem te vprašal za najvišji vrh na svetu. — No, pa daj. Prav nič ne veš! Ob cestnem robu gre četa nemških vojakov. Na ramenih nosijo puške in lopate. — Gotovo so kopali rove. — Kj naj bi jih kopali! Rovi so povsod okoli mesta. Aha, spomnil sem se — povej mi ali so Nemci ljudje? — In to naj mi bo vprašanje! — Povej, povej! — So. — Kot stric Steva, kot mlinar Nikola? Drugi otrok jc zbegan in molči. — Govori, takoj govori! cvili hudobno in zmagoslavno prvi, — sam si rekel, da se ne sme preveč misliti! — Dobro. Kaj zdaj vpiješ! Niso taki kot stric Stevo in mlinar Nikola. Tu imaš! — A zakaj niso! Povej, če veš! — Kako — zakaj? Pa, tako, niso. Zato ker niso! Mama pravi, da Nemci niso ljudje. Zato ker niso. gresta čez ledinot, da le ne bi slišala, — Pst. Zdaj molči. Glej, dva da govoriva o njiju. Lahko naju še ubijejo. — Jaz jih bom sedaj dobro opazoval, da bom Videt, zakaj mama pravi, da niso ljudje. — Nikar jih ne glej. Lahko te opazijo, pa naju bodo odpeljali v Zavod in naju ustrelili. — Nič ne bodo opaiil). Delal se bom, kot dr gledam gimnazijo, a v resnici jih bom gledal. Povej, če te je strah Nemcev. — Je. — Žejo? — Včasih zelo, Zelo. — Kdaj si se jih najbolj prestrašil? — Ko so odpeljali očeta. Videl sem, ko so ga bili s puškami. Eden je bil ta sle ni Stern. Pa ti? — Tudi jaz sem se takrat najbolj ustrašil in tudi sedaj me je zelo strah. Kaj bova rekla, če naju vprašajo, kaj tukaj delava? — Ne bodo naju vprašali. Se ni policijska ura. In oni niti srbsko ne znajo. — Znajo, znajo. Slišal sem nekega oficirja, da je govoril prav tako, kot govorimo mi. — Molči. Potem bova rekla, da gledava mravlje. — A kje so mravlje? Vidiš, da so mravlje pobegnile. Oba potem molče gledata v nemške vojake, ki gredo čez ledino, in se ne zmenijo za otroka, ki sedita na zemlji — rjavi kot kraste, šli so mimo. — Niso naju videli. Ne vidijo dobro. Mama pravi, da so Nemci zelo dvignili nos, pa zato ničesar ne vidijo. — Samo delajo se tako. Vse vidijo. Imajo take oči. Ti ne morcŠ videti, kdaj te gledajo. Molčita. Potem: — Ničesar nisem videl. Nisem videl, zakaj niso ljudje, pa sem dobro glellal. Odprl sem oči na široko. Imajo glavo in roke in noge in telo. A — ne vem. Kot da so ljudje. — Pojdiva od tod. Mravlje se ne bodo nikoli več vrnile. — Mogoče so se jih tudi mravlje ustrašile, pa so za vedno odšle. Gimnazijo so spremenili v kasarno, — Poglej, kako mi bije srce. — Meni tudi. — Ustrašil sem se. — Jaz tudi. Otroka vstaneta in prideta naokoli — po stranskih ulicah domov. Nič več ne postavljata vprašanj drug drugemu, šepetaje se pogovarjata o Nemcih. A ko sta po večerji legla v skupno posteljo, je drugi otrok — kot pač vsak večer zadnjih pet mesecev — spet mislil na svojega očeta, ki so g% odpeljali. Prvi otrok je slišal jok drugega otroka in se spomnil, da oni misli na svojega očeta, to je njegovega strica. Pa je tudi on začel jokati. Preden sta zaspala, jc prvi otrok vprašal: — Zakaj jokaš? — A zakaj ti? Zunaj je bila noč in spet se sliši samo trobenta. Jllllll!lll!l1llll1lllIlllllin!!ill!lllll!llllllll!lllll!llllllllll!lll!lll!inill!!iU BIROLLA - RIBIČ Slikar Birolla je strasten ribič, Najraje je ribaril v Sori. Nekega večera je utrujen in ne e-voljen, ker je ves dan zaman namakal trnek v Poljanski Sori, prišel v škofjeloško krčmo in naročil večerjo. Pa ga je radovedni Skofje-ločan vprašal, če je kaj ulovil. ^Takšno ribo,« jc odgovoril Birolla, "da bi si zobe polomil, kdor bi jo jedel. Zato sem jo rajši vrgel nazaj v vodo.« »Je bil sulec?« »Ne.« »Ščuka?« »Ne.« »Postrv?« »Ne.« »Ja, kakšnega hudiča pa ste pot-* lej zataknili na trnek?« »Star čevelj,« se je namuznil hu* domiišni- ribič. Lil^lIhilKllllIllIlilllll^llilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinil Podganina poroka Živela je nekoč družina podgan, ki je imela zelo častihlepnega očeta. Ta je trdno sklenil, da se bodo morale njegove hčerke dobro omožiti, da bo deležen časti in dostojanstva. Pogostokrat je tarnal: »Vse življenje preživljamo pod Zemljo, v temi in nesnagi, čas je in j pravično bi bilo, da pridemo spet do dostojanstva in časti!« 1 Neki večer, ko je mesec svetlo sijal z neba, je zlezel podganji oče z najstarejšo hčerko iz svojega brloga in poprosil mesec, naj se oženi z njegovo hčerko. Po njegovi sodbi je mesec zavzemal na svetu najvišji po-'ložaj, zato si je pač mislil, da bi ga taka poroka pripravila do najvišjih časti. Mesec ga je potrpežljivo poslušal, 'se nasmehnil in rekel: »Motiš se dragi podganji oče, če misliš, da zavzemam najvišji položaj. Svetim se samo zato, ker me sonce obseva. Če bi ne bilo sonce tako dobrotljivo, bi me sploh ne mogel videti!« »No, prav, pa pojdem k soncu!« »To pot si lahko prihraniš,« mtt je svetoval mesec, »tudi sonkc ne zavzema najvišjega položaja. Dovolj je, da zakrijejo sonce bele meglice, in že ga ne moreš videti. Potemtakem tudi sonce nima tolikšnega dostojanstva, kakor misliš!« Podganji oče je uvidel, da ima mesec prav. Hitro je prijel hčerko za roko in jo odpeljal k megli. »Slišala sem tvoj pogovor z mesecem,« je rekla, toda iskreno ti moram priznati, da tudi jaz ne zavzemam najvišjega položaja na svetu in da nimam takšnega dostojanstva, kakršnega želiš za svojo hčerko. Dovolj je, da i^ihrumi močan veter, in že se razblinim. Tedaj se je napotil podganji oče k vetru. Oče veter je napihnil lica in Z globokim glasom rekel: »Tudi jaz nisem tako dostojanstven, kakor misliš. Nič bolje ni z menoj kakor z mesecem, soncem in meglo. Tudi moja moč je omejena. Ze dvesto let se trudim, da bi odpihal grad, ki stoji na hribu. Toda grad je močnejši od mene! Stoji na svo-jem, mestu in se ne gane! Tedaj je odšel podganji oče h gradu in ga naprosil, naj vzame njegovo hčerko za ženo. Grad se je zakrohotal, da so se debele stene stresle: »Res je, kljuboval sem soncu in vetru, toda imam druge sovražnike, ki mi bodo izpod-kopali življenje. In ti sovražniki ste podgane! Neprestano mi rovarite po trebuhu. Mnogo lukenj ste že izvrtale v moje telo. Ne bo več dolgo trajalo, ko se bom zaradi vas zrušil. Mnogim mojim bratom se je prav tako zgodilo. Ko se bom zrušil in ne bo ostalo od mene drugega, ko kup pepela in prahu, poreko ljudje, da je tu stal nekdaj mogočen grad-« Podganji oče je dobro poslušal, kaj mu je grad povedal. Hitro je prijel hčerko za roko, jo odvedel domov in jo omožil s sinom svojega soseda. Zima J« skoraj pred vrati. Mladi Šahist] na Bleda pa M obnašajo kot bi bilo visoko poletje. TELEVIZIJA pomena dobesedno gledanje na daljavo. Televizijski aparat prikazuje v slikah, kar oddajajo televizijske postaje. Na zaslonu televizijskega sprejemnika lahko vidimo športne prireditve, dramske, operne in filmske igre .razne proslave in slavnoeti, kot da bi se to dogajalo prav pred nami. Hkrati pa slišimo tudi napovedovalcev glas ali glasove ljudi, ki govorijo. Na zunaj je televizijski sprejemnik podoben radijskemu. Od njega se loči samo po tem, da ima na sprednji strani izbočeno stekleno ploščo. Na tej plošci - pravimo Ji zaslon - vidimo 6llkc podobno kot na filmskem platnu. Za glasove je sprejemniku dodan radijski del z zvočnikclm. Televizijski oddajnik se zelo razločuje od televizijskega sprejemnika. Njegov glavni del je podoben veliki kinematografski snemalni kameri. V tej kameri se spremeni svetloba posnete siike v električne tokove, posebna, radijskemu oddajniku podobna naprav;-, Jih spremni v električne valove. Ti valovi se Sirijo do televizijskih anten, ki so postavljene na slemenih hiš. Od anten prihajajo valovi v obliki električnih tokov v televizijske sprejemnike, ki jih zopet spremene v slike, vidne našim očem. (Iz Mladega Vedeža) Aco in Miha sta se med hajko zgubila v gozdu ter zgrešila četo. Pod noč sta utrujena prikolovratilla do vasi. Zlezla sla v nekaknso drvarnico. Ko sta prilezla v temen prostor, jima je nos razodel, da sta v kurniku. »Uh, kako sem lačen,* je zastokal Miha. »Kar megli se mi pred očmi.To bi mi teknilo jajce, pečeno na slanini.« »Počakaj« se je oglasil Aco in se razgledal po temi. Potegnil je kuro z grede, na kateri je čepela, jo nekaj časa peetoval ter gladil in kura je znesla jajce, ker ee je že bližalo jutro. (Nadaljevanje s 3. strani) jugoslovanske vize in nekoliko poparjeni in osamljeni smo nadaljevali pot proti Monacu. S carino na obeh straneh ni bilo večjih težav in sredi popoldneva smo si že ogledovali loggio na starinskem trgu v Udinah. Se več ogledovanja pa so bile deležne naše liške čepice, ki so se izkazale za koristen kažipot vsakomur od nas, ki je zaostal ali so izgubil v vrvežu mestnih ulic. Tema nas je sprejela v Padovi, kjer smo si po bežnem ogledu mesta privoščili prve požlrke ciantija, sredi noči pa smo se ustavili nekaj pred Bologno in prespali prvo noč v avtobusu. Prijazen možakar nam je z jeklenkami butana ob sončnem vzhodu omogočil, da smo hitro pripravili zajtrk in nato smo si dopoldne ogledov;ll Bologno. Naj od številnih znamenitosti, ki smo Jih videli, omenim samo oba mrka in vitka poševna stolpa sredi Bologne — 97 m visoki Assinelll, ki je nagnjen za dobre tri metre, in 48 m visoki Garisenda, nagnjen za dobra dva metra, zgrajena pa sta bila v začetku 12. stoletja. Čudovita štirivrstna avtomobilska cesta drzno speljana > čez številne mostove in skozi predore — nas je neopazno dvignila skoraj 1000 m čez Apenine. Zanimivo je, da so avtomobilske ceste na obeh straneh obdane s skoraj dva metra visoko žično ograjo, in sicer z namenom, da divjačina in nepoklicani pešci nebi motili gostega prometa. Popoldne je minil ob ogledovanju čudovitih Firenz in svetovno znanih mojstrovin renesančne arhitekture, naše liške čepice pa so bile spet deležne čudovite pozornosti in zanimanja. Spali smo sicer v campingu, toda v avtobusu. Umivalnice in velik popust, ki smo ga bili deležni na račun naših Jugoslovanskih čepic, pa so tudi to nevšečnost omilili. Naslednje dopoldne smo se žal le bežno srečali v galeriji Uffizzi a najslavnejšimi mojstri — slikarji Tizianom, BottichellJem, Michelangelom, Rembrandtom in Rubensom, ob dveh popoldne pa smo že »lu- dovali belo marmornato katedralo in poševni stolp v Pisi. Sredi popoldneva se nam je čudovito prilegla kopel v Ligurijskem morju in pot nas je nato vodila ob obali Le-vantinske riviere skozi neprekinjeno vrsto kopališč in letovišč. Celo uro se vozimo skozi predmestje in center nočne Genove in ob polnoči ležimo v campingu, to pot vendarle po dolgem pred šotori. Se v temi smo naslednje jutro zastavili pot ob obali Ponentske riviere, domovine čudovitih nageljnov, ki jih gojijo na nepreglednih nasadih. Carinske formalnosti na francosko-italijanski meji v Ventimiglii so bile hitro opravljene, le precej časa je minilo, preden smo se vrinili v reko avtomobilov, ki je kljub meji brez zastoja tekla v obe strani. Del Monte Carla je še v Franciji in bolj kot napisi nam je povedala razlika med temnimi francoskimi policaji in res knežje belo oblečenimi mo-naškimi policaji, da smo v Monacu. Bojan Cebulj »Tu imaš tisto jajce, ostalo pa si organiziraj sam!« Tisti dan je Aco ušel smrti, da sam ni vedel kolikokrat. V podzemj ski bunker v Dolomitih, kjer je bi} s tovarišem in tovarišdco, so Italijani zmetali kaj vem koliko bomb. Aco je po. srečnem naključju ušel. V nosu je čutil vonj po svincu in smrti .Bežal je, a sam ni vedel kamj Za njim so streljali kot poblazneli.' Med begom sam sebi ni več verjel^ da je še živ. Bežal je dolgo, dolgo. Na pol mrtev je pribežal v mraku do kozolca.' Okrog njega je videl sedeti in ležati polno ljudi. Sedel Je zraven, vesti, da je končno le našel četo partizanov. V ušesih mu Je zvonilo od celodnevnega pokanja, zato j« sprejemal polglasno govorjenje okrog sebe kot pesenv Skoraj bi zaspal. Takrat pa ga zdrami glas oziroma italijanska beseda: »Acua, acua (voda).« Vsa utrujenost ga je minila. Kot bi ga zbodel s ilšom, je poskočil in pokazal pete Italijanom, med katerimi je sedel. Italijani so se ovedli. Za njim se je usula toča krogel. Ušel je. Tisti dan mu ni bilo na* m en j en o umreti. (Iz 4. številke Kurirčka) Iz ust mladih duhovitežev Tonček prvič vidi slona in zato ves začuden vpraša: »Mamica, kakšna krava, pa je to, ki ima v gobcu rogove in z repom muli travo?« »Fantek, kako dolgo potrebujemi da pridem do gradu? »Približno eno leto.« »Kako eno leto, saj je vendar tU v bližini?!« »Seveda je, samo vi greste v nasprotno smer«. [ • ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN ■ ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN $M£r\ V SLJKJ ^aš mož je najbrž presrečen, da tnu ni treba hoditi na delo. 2 l 5 6 7 1} i O - iS P v, □ 14 r" 14 □ is * ?° '22 L—J 8. okoliš, okolje, 9. priimek znane pevpe popevk RTV Ljubljana, 10. znamka italijanske tovarne avtomobilov, 11. nasprotna stran, 14. veznik al iprislov, 16. števnik, 18. razmnoževanje s tiskanjem, 20. priimek popularnega slovenskega dramskega in filmskega igralca, 22. zavirati, motiti. Navpično: 1. komad. 2. čekan, 3. nekdanji španski šahovski mojster, 4. stroj za nenehno dviganje enoličnih količin gradiva, 5. začetnici priimka in imena hrv. renesančnega kiparja v 2. polovici XV. in v začetku XVI. stoletja, 6. moško ima (srbohrv.), 7. del roke, 12. pokrajina v srednji Grčiji, 13. zalo, krasno, 15. bodeč plevel, 17. narodno osvobodilna vojna, 19. tekočina, 21. osebni zaimek. I REŠITEV KRIŽANKE ST. 3 Vodoravno: 1. oteptati, 8. dalitev, 9. emir, 10. Ra, 11. eter, 14. anus, 16. Po, 18. edem, 20. ubijati, 22. satirik; navpično: 1. ode, 2. teme, 3. elita, 4. Pireneji, 5. at, 6. ter, 7. Ivan, 12. rudar, 13. opus, 15. seti, 17. oba, 19. mik, 21 It(alija). DVA NOGOMETAŠA ZA KRALJICO Ko jc angleška kraljica obiskala Italijo, jo je spremljalo pet novinarjev, ki so poročali v domovino o njenem obisku. Ko pa sta se srečali dve vodilni Italijanski moštvi - Inter in Milan, pri katerih igrata Angleža Hitchens in Greaves, je bilo na stadionu San Siro 26 novinarjev, ki so poročali za angleške liste. grem na Venero, na službeno JtovanJe zaradi dnevnic. Tam J« dan dolg 14 dni Ne vem zakaj? Takoj, ko sem ts I ( videl, sem vedel, da si moj tip m, k i h Vsak ženin, ki se bo priselil v ženino hišo, se bo grenko pokesal. Poglejte, kaj se mi je zgodilo in presodite.' Diplomiral sem iz arheologije i,i se oženil. Imel sem srečo in prišel v tastovo hišo. Res dober človek, a tašča dobro kuha. In tako smo lepo složno živeli v ljubezni in harmoniji prve tri mesece, dokler niso načeli vprašanj moje zaposlitve. Ta prekleta služba! Nikoli nisem na to mislil! Tast je začel od daleč, medtem ko smo sedeli pri mizi: — Nekam zredil si se, zet! Zaslutil sem, kam meri, vendar zaradi hišne sloge molčal. Tašča je vlivala olje ha ogenj, ko je pripovedovala, kako jc bilo danes na trgu Težave mladega zeta drago. Obvladal sem se in poskušal preusmeriti razgovor na brazilske nogometaše, žonglerje zelenega polja, toda tast je nadaljeval: — V moji pisarni je mnogo mladik ljudi. Prijetno jih je gledati, kako delajo. Za tem sem vzel krožnik in demonstrativno odšel v svojo sobo. Vrnil sem se šele proti večeru, da popijem kavo. Ženi sem rekel, da se bom ločil od nje, če me bo njen oče iz dneva v dan takole mučil. Očitala mi je, da sem občutljiv, čeprav jc priznala, da so oni nekoliko grobi. Tast in tašča sta nato vsako jutro med mojim zajtrkom preštevala plačo. Ogorčen sem potenj odhajal od hiše in se nisem vračal vse do kosila. Nič več mi ni ugajala nogometna tekma niti kinopredstava. Vedel sentJ da me vedno, kadar se vrnem, čakaj^ in vprašujoče gledajo. Moje življenj-je bilo pekel. Prišel sem tako dalek da sem bil srečen, če me je kater izmed prijateljev povabil na kosilo* samo da jih ne vidim pri mizi taka. zaskrbljene! \ A kmalu je v meni prekipelo. Tast mi je predlagal, da se zaposlim $ Zemunu! Rekel sem mu: | — Če je potrebno, da se ubijcmt lahko to storim tudi tu! Vseeno sem se, z velikim naporont volje, obvladal in šel tudi preko tega^ ter jim odpustil ta izpad. Ta moji. popustljivost se mi je maščevala —-J te dni me jc tast napodil iz hiše. Pd| vsem, kar sem storil zanje! / Miloš T a si 6. 1