26. februar 1998
številka 5
GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
Spoštovani bralci!
Peta številka Soboških novin vam poleg letalskega posnetka Bakovec (na naslovnici) prinaša tudi predstavitev te krajevne skupnosti v Mestni občini Murska Sobota.
V upravne prostore slednje boste skozi novi vhod prišli tudi do novih pisarniških prostorov - ko bodo ti nared - in tako vam bo prihranjena pot po stopnišču, saj bo sprejemna pisarna v pritličju, o čemer se lahko prepričate v pripisanem k fotograjiji - na fotokroniki. Na njej jih je kar nekaj, v sliki in besedi pa tokrat s kurenti in drugimi znanilci kličemo pomlad. Kot obet smo jo čutili v toplih dnevih sredi februarja in želimo si, da nam zima ob koncu ne bi pokazala svojih zob.
Svetniki pa svoje politične kondicije na predolgih sejah, če sodimo po trajanju prve mestnega sveta v letu lokalnih volitev, ko se posamezni zvrščajo pred govornico in za mikrofonom. Sicer pa: če bo učinek - in oatno bo - potem bo konec dober in vse dobro. In prav to si želimo tudi v glasilu mestne občin, ki prehaja iz sezonca zaenkrat v dvomesečnik, sicer pa, kaj bi predčasno napovedovali in hiteli.
Dajmo času čas, pred nami je pomlad, za nami proslavitev kulturnega praznika in Valentinovega, znani rezultati ankete in prvi prejeti odziv bralke, ki si želi bolj čisto mesto, kot ga imamo.
Da bo v središču kmalu dobilo drugo podobo, je razvidno iz pogovora in videnega na maketah ter napovedanih gradbiščih; za bolj razgibano vsebino Soboških novin pa se potrudimo skupaj.
Brigita BAVČAR, odgovorna urednica
ANKETA O BRANOSTI
dziv na priložnostno anketo o branosti in vsebini, ki smo jo izvedli po sklepu Izdajateljskega odbora javnega glasila Mestne občine Murska Sobota, ni bil pretirano množičen. Prejeli smo 114 dopisnic, v večini z izpolnjenimi vprašalniki, ter različnimi mnenji in pobudami. Od tistih, da naj vztrajamo še naprej, saj Soboške novine prebirate, in si v njih želite še več infomacij o dogajanju tako v občini, kot v mestu in primestnih krajevnih skupnostih ter na različnih področjih. Tudi drobnega gospodarstva in obrti, predvsem pa na različnih področjih družbenih dejavnosti, do povsem negativnih. Slednje so v glavnem anonimne, skrite pod takoimenovani glas ljudstva, ki se mu
zdi občinsko glasilo zapravljanje denarja, ker si vse zapisano lahko ogledajo na lokalni televiziji ali preberejo v lokalnem tedniku. Z naslovi ter imeni in priimki predstavljeni posamrezniki, pa nam svetujejo naj glasilo popestrimo s humorjem, nagradno križanko, krajšimi informacijami, objavami občinskih odlokov, reportažami s terena, intervjuji s po-membninmi posamezniki, informacijami o stanju v podjetjih, zdravstvu, kmetijstvu, možnostih zaposlovanja ter drugem. Ekologiji oziroma odnosu do okolja, mladih in njihovi perspektivi, gospodarskem napredku in še bi lahko naštevali. Skratka, spekter pričakovanj je velik, malo manj možnosti, da bi lahko vsa zadovoljili v enem samem, pa še to občinskem glasilu, ki ima pač svoj profil in ni tednik s tradicijo in polnoštevilno redakcijo,ampak ga v glavnem piše in ureja višja strokovna sodelavka za informiranje v občinski upravi. Kar pomeni, da je okvir določen, vsebino lahko dodelamo, vendar je razpon v vaših odgovorih presenetljiv: enim je poročil s sej mestnega sveta preveč, drugi bi jih radi še več, so tisti, ki jim je glasilo mestne občine povsem odveč in taki, ki bi radi, da izhaja kar dvakrat mesečno. Zaenkrat bo dvomesečno in glede na možnosti, bomo upoštevali vaše predloge, zahvaljujemo se vam za sodelovanje, posebej pa bomo zadovoljni, če se boste začeli oglašati s prispevki na določeno temo, ki jo lahko strokovno obdelate ali pa sodelujete v mnenjih bralcev. Rubriko bomo uvedli takoj, ko bodo prispelo kakšno pismo oziroma tekst pod katerega se boste podpisali, kot se je Radmila Grozdanič, katere prispevek objavljamo že v tej številki Soboških
ODLIKOVANJE V BAROČNEM SALONU
redsednik republike Milan Kučan je za dela in zasluge v prid slovenski osamosvojitvi ter za utrjevanje in bogatitev dobrososedskih odnosov med Republiko Slovenijo in Madžarsko odlikoval dr. Gyula Pustaia, predsednika Županijske skupščine Železne županije Sombotel, s častnim znakom svobode republike Slovenije. Odlikovanje mu je (v odsotnosti predsednika države) na protokolarni slovesnosti (16.februarja 1998) v baročnem salonu soboškega gradu vročil Andrej Gerenčer, podpredsednik Državnega zbora.
ovi vhod v Mestno občino Murska Sobota iz Slovenske ulice bo tudi bližnjica do novih pisarniških prostorov, ki jih bo investitor preuredil iz nekdanje jedilnice v pritličju občinske stavbe. Obstoječa jedilnica z delilno kuhinjo je namreč opuščena in prostori že dlje časa prazni, zdaj pa ne bodo več. V njih bo sprejemna pisarna, pisarna za administracijo Mestnih četrti (ki jo po upokojitvi Helene Toth opravlja novi tajnik Zoran Hoblaj), pisarna za mestne redarje in prostor za tekoči arhiv.
Na novo so v obstoječem medprostoru osnovnega objekta in prizidka umeščene sanitarije, vhod z dvoriščne strani pa je ravno tako postavljen zunaj osnovnega objekta - dograjen bo pod steklenim nadstreškom. Ker predlog ureditve pisarniških prostorov ne predvideva nobenih posegov v obstoječo konstrukcijo, pa tudi ne v arhitektonski videz in zunanjo ureditev, bodo dela, ki jih bo izvajalo SGP Pomurje ABI gradnje d.o.o. Murska Sobota, predvidoma končana v enem mesecu. Vrednost naložbe je 9.296.400 tolarjev.
Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET.
Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2.
Izdajateljski odbor:
Ernest Ebenšpager, Anton Slavic, Marjeta Gomboc, Rudolf Horvat, Anton Inhof, Franc Meolic,
Janez Šarkezi, Drago Šiftar in Ludvik Škaper
Odgovorna urednica Brigita Bavčar, oblikovna zasnova Franc Mesarič, fotografije Jože Pojbič, lektoriranje Mojca Maučec, grafična priprava in tisk Tiskarna Klar Murska Sobota.
Fotografija na naslovnici Jože Pojbič. Naklada 7000 izvodov.
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, št. 415-1327/96 z dne 20. 12.1996 spada javno glasilo Soboške novine med izdelke, za katere se plačuje 5% prometni davek.
OBČINSKA SLOVESNOST OB KULTURNEM PRAZNIKU
Na prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika v prepolni grajski dvorani v Murski Soboti sta nastopila mezzosopranistka Edita Garčevič Koželj in kitarist Žarko Ignjatovič, a nista najbolj ogrela s svojim španskim večerom. Več aplavza so bili v nadaljevanju večera deležni letošnji občinski agrajenci, predstavljeni tudi v videoportretih.
Slovesnost, na kateri je župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic vročeval nagrade, plakete in priznanja, je bila v režiji Duše Škof, povezoval pa jo je Marjan Maučec. Slavnostni govor objavljamo v celoti, da si po različnih sodbah, ustvarite svoje mnenje.
Vabilo k slovesnemu nagovoru na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku naj bi bila prav posebna čast. In tako sem jo, morda naivno, vsa ta leta tudi razumela. Ker pa sem bila povabljena k temu z razlago - da sem pač ženska in bi bil morda čas, da slišimo tudi njih, in ker sem z ekipo svojih muzejskih sodelavcev soavtor nove stalne razstave, ki smo jo po nekajletnem delu odprli lansko leto - sem občutila trpkost v duši, ki pa je že v naslednjem hipu spremenila v upornost. Torej kar dve slabi vesti na kupu. In če smem priznati, smo na prvo ženske, ki smo še vedno nekakšni eksoti med govorniki, pa tudi nagrajenci, kar navajene. V tej nikoli dokončani zgodbi se včasih tudi najbolj prizadevnim feministkam zazdi, da proti usodi, ki naj bi ženskam dodelila dejstvo naravnosti, moškim pa fikcijo, ne morejo nič. Da morda resnično nismo sposobne dosegati višjih ustvaijalnih ravni, ker nas k tlem tišči nekakšen princip možnega. Medtem pa naši kolegi segajo po višavah, kjer posedajo muze in jih vabijo v področja neznanega. Kultura naj bi bila torej moška fikcija, izmislili pa naj bi si jo, da bi se branili pred žensko naravo.
Medtem pa mi je spoznanje o drugi slabi vesti prineslo kar nekaj nejevolje. Ta slaba vest torej zelo dobro ve, kaj in kje je bil tisti osrednji kulturni dogodek lanskega leta v naši pokrajini ter je po svoji odmevnosti in povratnem odzivu kritike daleč presegel njene meje, vendar se spreneveda. Spreneveda, ker ne ve, kaj naj bi storila z nečim, kar ne sodi v običajne, standardne vzorce kulturnega dogajanja: med genijem individualne ustvatjalnosti, amatersko ljudskostjo in brezimenim kolektivizmom. Zdaj nam pa javno prodaja lažno dilemo, ki je sploh ni. Kako je lahko namreč nekaj za več neprimerno, za manj pa predobro; to seveda ni dilema, ampak »šlamparija«, ki v pomanjkanju modrosti ne zna nehati, marveč celo preju-
dicira neke prihodnje odločitve, ki naj bi bile po vseh moralnih kriterijih vendar avtohtone in osebne.
Ah resnično mislite, da so muze po naključju ženskega spola in da se hrami, kjer domujejo, po naključju imenujejo muzeji?
Vrtimo se na vrtiljaku arogance, ignorantstva, samovšečnosti, predsodkov, neznanja in strahu.
Največ arogance premore seveda država, ki ima v 5. členu ustave zapisano, da »država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnost za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije«, pa jim ni niti malo mar, da že sedmo leto čakamo na nadonalni kulturni program, ki ga menda nimamo, ker se v kulturi o njem ne moremo zmeniti. Laž, država ne želi nacionalnega programa, ker takšen program z zakonsko veljavo pomeni standarde, ki bi jih bilo potrebno
potem, ko bodo enkrat sprejeti, tudi upoštevati. Skladen civilizacijski in kulturni razvoj države lahko omogoči le ustrezen zakon o regijah, ki ga prav tako ni, in to da ga ni, seveda najbolj ustreza državi. Najmanj pa bodo ob tem pridobili politični marginalci vseh vrst, ki so se privoščljivo ogradili v svoje vrtičke in si samozadovoljno manejo roke, ker so pač zopet nekoga za... So, ampak samo sebe, ker državo seveda malo briga na koliko koncev se bo razpršilo tistega nekaj denarja, ki ga namenja lokalnim programom. Skladen razvoj in regionalizem so le besede, najbolje se namreč počuti znotraj izključevanj, zapiranja, sovraštva
navzven in nestrpnosti navznoter, kar seveda ni naključje; vse to namreč sodi k sami stoletni »ideji Evrope«. In Evropa nas zelo zanima. Evropa, kjer imajo prvo besedo države, ki v svojih jezikih nimajo dveh izrazov za narod in nacijo, ki ne vedo, kaj pomeni narodna identiteta za nekoga, ki je bil najprej narod in je šele pred leti postal nacija, in nam zato po nekem enotnem vzorcu svetujejo, koliko nacionalnih kulturnih ustanov in koliko kulturnih ustanov nacionalnega pomena je za nas dobro imeti.
Zahtevana solidarnost kulturnikov pri menda splošnem varčevanju v državi pa je seveda popoln konstrukt. Problem kulture ni, ker veliko troši oziroma stane, ampak ker te lahko spodnese. Zato pa so se tako udomačili scenarijev katerih je umetnost le zato, da skrbi za zunanji okras, saj je vse drugo: značaji, misli, govor, melodije, že naloženo nekje v ljudski tradiciji.
Nosilci teh scenarijev so tisti, ki nočejo nič vedeti in nočejo biti zraven, če nekaj »navadnemu človeku ni razumljivo«. Potemtakem bi morala biti umetnost podaljšek estetike javnosti, ki ji pri nas pravimo množična kultura.
Medtem tudi sama umetnost ničkolikokrat zaradi tržnih ali ideoloških razlogov igra na karto populizma. Pravega umetnika, znanstvenika - ustvarjalca pa bodo vedno zanimale stvari, ki mu zastavljajo nova vprašanja in nove probleme, ne pa tiste, ki so jasne in imajo že definirane odgovore.
In tukaj smo že pri vprašanju, kako se na to, kar se dogaja, odzivamo kul-
turniki? Tako, da se filozofsko sprašujemo: »V katerem vrču je več resnice: v tistem, ki je razbit, ali v tistem, ki je prazen?« Dolžnost vsakega intelektualca pa naj bi bila, da deluje v srcu kulture, da narekuje in usmeija okus. Od njega in njegovega odnosa do ustvarjanja, do velikih potez, novih, enkratnih, drugačnih dogodkov, dogodkov in potez, ki izvirajo iz avtonomnosti, iz znanja, iz nadaijenosti, so odvisni vsi drugi odnosi. Če se sam zadovoljuje s povprečnimi izdelki, ki so manj zahtevni, bolj udobni, bolj vami in predvsem ne vzbujajo nobene zavisti, sodi tudi sam med povprečneže, ki so morda pridni in delavni, koles pa ne bodo nikoli zavrteli v drugačnem ritmu. Takšni bodo vedno priljubljeni in cenjeni v svojih malih, varnih sisitemih, govorili bodo o svetu, ki je predaleč in ne razume, ter o provincionalnosti, ki je usoda, pozabljajoč -tako Bernard Henri Levy - »da velika stvaritev ni odsev sveta, marveč kraj, kjer svet je« in da je provincialnost nekaj, kar lahko obstaja le v glavi.
Na mojem vrtiljaku so se zvrstili že skoraj vsi konjički. Ostal je še zadnji, ki se imenuje strah. Tako kot ga Človek nujno potrebuje za svoje preživetje že od tistih časov, ko mu je bilo prepovedano jesti z drevesa spoznanja - da se ne bi zavedel vseh svojih moči in v bahatosti uničil sveta, iz katerega je nastal - je pravzaprav vse naše bivanje nenehno premagovanje strahu. lz strahu je zraslo največ klišejev in predsodkov, vse nove stvari pa iz preseganja vzpostavljenih norm - od tistih, ki jih nosimo v naši genski zasnovi, do tistih, ki nam jih sproti postavlja družba, civilizacija - torej iz preseganja strahu. Kontrolirani sistemi in kontrolirane osebe, ki se bojijo kaosa, ki se bojijo drugih in drugačnih, pojem »svoboda duha« pa zanje obstaja le kot literarna oblika, napovedujejo smrt svoji civilizaciji. Enako kot se razmnoževanje med sorodniki slejkoprej konča z bebavostjo in izumrtjem. Le odprti prostori in odprte duše znajo živeti kakovostno, kajti oni se ne bojijo sosedov, novih znanj, drugačnih arhitektur, drugačnih knjig ali drugačnih interpretacij; njim je vsaka konkurenca dobrodošla, ker jim bo vedno znova potrjevala njihovo mesto v času in prostoru.
Spoštovani, najprej in predvsem čestitam ob kulturnem prazniku vsem letošnjim kulturnim nagrajencem Mestne občine Murska Sobota v resničnem prepričanju, da s svojim delom presegajo čas in prostor, v katerem bivajo; nato vam zbranim, ki vam knjiga, slika, glasba, film, gledališka predstava ah razstava pomenijo prav posebno duhovno bogastvo; in na koncu še vsem svojim kolegom in sodelavcem, za katere vem, da niso in ne bodo nikoli postali zgolj plačani državni uradniki v kulturi. Hvala.
Metka FUJS	♦
26. februar 1998
3
POROČILO Z JANUARSKE SEJE MESTNEGA SVETA
rva seja mestnega sveta v Murski Soboti v tem letu je bila maratonska, saj je trajala skoraj šest ur, kar pomeni, da se je začel predvolilni boj. Zasedanja bodo gotovo daljša, ker funkcionarji, ki nameravajo ponovno kandidirati, izrabljajo govorniški oder za svojo promocijo.
Koliko replik je bilo poleg izvajanj ob posameznih točkah dnevnega reda pred svetniškimi pobudami, nam ni uspelo statistično zabeležiti, čeprav smo dogajanje na 36. seji mestnega sveta v Murski Soboti vestno spremljali in vam ga posredujemo po vsebinskih sklopih v nadaljevanju Soboških novin. Informacijo o prometni študiji podajamo v neokrnjeni obliki z željo, da bi v Murski Soboti čimprej uredili promet tako, da bo potekal nemoteno.
Razprava, ki je sledila informaciji o prometni študiji mesta M. Sobota, se je nanašala predvsem na potrebo po krožiščih in semaforizaciji nevarnih križišč, zavrnitev povezave Kocljeve ulice na račun Pustajeve hiše ter namestitve hitrostnih ovir oziroma »ležečih policajev«, kakor so jih imenovali. Bila je dolgotrajna in na trenutke preveč nestrokovna, da bi jo vzeli kot dobronamerno za rešitev perečega vprašanja prometne ureditve. Ta je odvisna tudi od zbirne ceste oziroma obvoznice in avtoceste ter železnice, kratkoročno pa lahko na ugodnejši pretok prometa vplivajo enosmerne ulice in več discipline na njih.
Grb mestne občine Murska Sobota bo nadomestil sonca na zastavi, ta pa bo prilagojena meram državne zastave, saj je bila občinska daljša in zato - glede na pripombe - neprimerna. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem grbu in zastavi je bil sprejet brez razprave, ta pa je označevala prvo obravnavo odloka o sprejetju ureditvenega načrta za gramoznico Krog. Po pričakovanjih sta se oglasila svetnika iz te primestne krajevne skupnosti
(Franc Meolic in Ludvik Nemec). Prvi je opozarjal na ekološko škodo in potrebo po uvedbi taks oziroma odškodnine za izkoriščanje gramoznice s strani SGP Pomgrad, za kar pa bojda ni zakonskih osnov. Po daljšem preprepričevanju se je v razpravo vključila predstavnica ZEU-inženiring Jana Kovač, da bi s strokovnimi izhodišči zavrla neproduktivnost, strokovna služba pa bo ob upoštevanju pripomb pripravila gradivo za drugo obravnavo odloka, obrazložitev objavljamo na strani 10, vključno z odgovorom na pripombe v javni razpravi.
OBRAVNAVA PREDLOGA ZA DOLOČITEV EKONOMSKE CENE V SOBOŠKIH VRTCIH
Po daljši, opazno spolitizirani razpravi je predlagatelj, ki je pripravil predlog za določitev ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v vzgojno-varstvenem zavodu Murska Sobota, le-tega moral umakniti. Dane Katalinič, ki opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja, kljub podrobni uvodni razlagi ni uspel prepričati svetnikov, da zaradi spremenjenega načina financiranja vrtcev v Sloveniji poslej ne bo več mogoče pokrivati razlik, ki so nastale. S predlagano višjo ceno bi vrtec uspel pokriti vse svoje stroške, ustanovitelj (mestna občina) pa bi zagotavljal le razliko do ekonomske cene v skladu s Pravilnikom o plačilnih prispevkih starših.
Po plačilnih sposobnostih jih zvršča v osem kategorij, tako da socialno ogroženi ne plačujejo ničesar; v VVZ Murska Sobota je takih 93, 23 pa jih plačuje 80 odstotkov od ekonomske cene. Skupno število otrok je 887, kar pomeni, da je večina staršev mladih vrteških varovancev vmes in bi tisti, ki imajo v vrtcih po dva otroka - kljub olajšavi -močno občutili zvišanje cen. Iz tega razloga bi bila skrb svetnikov razumljiva, manj pa način komunikacije, ki jo je izključeval. Tako je naletelo na gluha ušesa tudi prepričevanje, da se otrok ne da razvrščati sredi leta in na novo preoblikovati od-
delkov brez večjih težav in da bi kazalo z racionalizacijo počakali do septembra. Takrat bi nekatere enote po potrebi celo ukinili, zagotovili zahtevano sočasnost vzgojnega osebja na oddelkih ter tudi od drugih, ne le občine, v kateri je sedež vrtca, zahtevali pokrivanje razlik do ekonomske cene.
Ta ostaja do prihodnje odločitve mestnih svetnikov torej nespremenjena.
PRENOS NOGOMETNEGA STADIONA V LASTNIŠTVO MESTNE OBČINE
Veliko manj razprave in več složnosti svetnikov pa je bilo pri prenosu nogometnega stadiona Fazanerija v lastništvo Mestne občine Murska Sobota. Po oceni sodnega cenilca Branka Vergana so objekti komunalne infrastrukture iz obdobja 1991-95 vredni 110 milijonov tolarjev, 18 pa jih mestna občina prevzema v odplačilo obveznosti dosedanjih vlaganj. Nogometnemu stadionu pa dodeljuje status objekta širšega javnega pomena ter predaja v upravljanje NK Mura. S posebno pogodbo pa bodo urejeni odnosi med njo, mestno četrtjo Park ter NK Mura. Po zapisanem v gradivu, ki so ga prejeli svetniki (po poprejšnjem ogledu stadiona in dogovoru o njem), je nogomet res največja postranska stvar, in to ne le v svetu, ampak tudi v mestni občini Murska Sobota. Tekme na stadionu spremlja od 2000 do 5000 gledalcev, veliko jih obiskuje celo treninge in nastope mlajših selekcij. Po besedah direktofja NK Mura Ludvika Fila, ki je bil očitno prepričljiv v svojem uvodnem nastopu tudi s številom vključenih mladih talentov (le-teh je 250, med pripravami čez 300), letos prvič deluje v klubu 6 mladinskih selekcij.
Tudi pri sprejemanju predloga pravilnika o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev ter ZUNANJIH članov delovnih teles mestnega sveta ni bilo težav. Svetniki so soglašali tudi s 50-odstotno uspešnostjo župana in tajnika ter se zvrstili pred govornico s pobudami.
UMIK NAMESTO MNENJA
ozitivnega mnenja k imenovanju NADJE IVANC MILOŠEVIČ, profesorice matematike iz Murske Sobote, za ravnateljico Gimnazije MURSKA SOBOTA svetniki na januarski seji niso podali in tako niso izglasovali sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, katere podpredsednica je omenjena kandidatka. Predlog o umiku te točke je bil sprejet pri glasovanju o dnevnem redu na pobudo Franca Zvera, saj je bil očitek, da pri obravnavi na pristojni komisiji ni bila večina vseh, ampak le navzoči člani, pa tudi ta, da komisija ni upoštevala večinske podpore kolektiva sedanji ravnateljici Regini Cipot, ki je tudi kandidatka. Katera od omenjanih dveh bo ravnateljica v prihodnjem mandatu, bo odločil ustanovitelj, to pa je za srednje šole država. Občinski svetniki so se z umikom točke z dnevnega reda razbremenili odgovornosti razsodbe o tem, ali bo sedanja predsednica sveta šole tudi njena ravnateljica in ali mnenje komisije zaradi navzočnosti kandidatke ni bilo pristransko, pa tudi, ali je v takih primerih moralno glasovati, posebno še, če je glas zase odločujoč.
Da ustvarjalnost in domišljija otrok, staršev in vzgojiteljic nima meja, je dokazala razstava v vrtcu Gozdiček na ulici Štefana Kovača v M. Soboti, kjer so se mali varovanci predstavili z izdelki iz volne. Sodelovalo jih je 120, prav toliko in še več pa je bilo tudi iz volne oblikovanih izdelkov.
4
številka 5
In memoriam
ZDENKA FARKAŠ
Ob koncu leta 1997 je za vedno odšla od nas Zdenka Farkaš, strokovna sodelavka za področje otroškega varstva pri Mestni občini Murska Sobota.
Zdenka Farkaš seje zaposlila v občini Murska Sobota 1. decembra 1982. leta v Strokovni službi Samupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti kot strokovna delavka za področje otroškega varstva in socialnega varstva. Čeprav je prišla v naše okolje kot novinka, se je vanj hitro vključila in vživela. Kot pedagoški delavki po osnovni profesiji, takrat že s precejšnjimi organizacijskimi izkušnjami, ji ni bilo težko opravljati nalog s tega področja. Okolje jo je kmalu zaznalo in tudi vzljubilo, saj je bila zelo komunikativna, prizadevna, imela je izostren čut za odgovornost, njeni cilji so bili jasni in odločni.
Z ukinitvijo strokovnih služb Samoupravnih interesnih skupnosti koncem leta 1989je bila razporejena na delovno mesto strokovne delavke za področje otroškega varstva pri takratni Skupščini občine Murska Sobota v oddelku za družbene dejavnosti. Ker jo je pred to kadrovsko spremembo že načelo zdravje, je delo opravljala s polovičnim delovnim časom vse do spomladi lanskega leta v sedanji Mestni občini Murska Sobota. Ne glede na spremembo lokalne samouprave, je bila za področje otroškega varstva mentor in svetovalec novo nastalim občinam do njihove organiziranosti ter dokončne osamosvojitve.
Po težki bolezni, ki jo je resno ogrozila, si njene najožje sodelavke in sodelavci nismo upali pomisliti, da je bolezen tako huda, da jo bo za vedno iztrgala iz naših vrst. Ohranili jo bomo v nepozabnem spominu kot prizadevno, vestno, odkrito in dobro sodelavko ter zvesto delovno kolegico.
Kot pedagoška in strokovna sodelavka je imela zelo izostren čut do otroka. Zavzemala se je za boljše delovne pogoje otrok in vzgojnega osebja v naših vrtcih.
Marsikatera njena ideja, njen predlog in jasno izdelani programi so se uresničili. Njeno delo bo ostalo še zlasti nepozabno na našem podeželju, saj je z njeno strokovno pomočjo bil zgrajen marsikateri novi vrtec. Veliko se je zavzemala za izboljšanje vseh pogojev v vrtcih, za ustrezno opremljenost otroških igrišč, za prijetno in s pedagoškim čutom izbrano ustrezno otroško igračo, za boljši standard naših vrtcev nasploh, za ustrezen materialni položaj vseh zaposlenih v vrtcih itd. Položila je veliko kamenčkov v mozaik palače otroškega varstva, za kar seji v imenu vseh koristnikov, bogatih sadov njenega dela, iskreno zahvaljujemo.
Sodelavke in sodelavci
SVETNIŠKI PREDLOGI IN POBUDE
MIRAN GYOREK je predlagal in dosegel finančno podprtje izmenjave dijakov in študentov ob pomoči Komiteja Slovencev v Betlehemu, kamor bi odpotovali na izpopolnitev znanja angleškega jezika.
MARTIN ŽIŽEK je povprašal, kako je s plačili najema prostorov in drugega mestni občini s strani upravne enote in zvedel, da je vse v najboljšem redu in država plačuje svoje stroške ter tako v Murski Soboti ni Grosovega sindroma s kranjsko izkušnjo. Prav tako je dobil obljubo, da bodo še pred iztekom mandata svetniki pri glasovanju dobili v uporabo pisane kartončke, s katerimi se bodo opredeljevali za, proti ali pa se vzdržali. Zanje je namreč že zaprosil, pa tudi ponovno opozoril na težave stanovalcev Cankarjeve ulice - in zahteval tožbo dražave še s strani občine, ker kot posamezniki niso uspeli doseči želenega.
MARJETA GOMBOC je prenesla zahtevano na svetu mestne četrti CENTER: da poročna dvorana začne služiti namenu, med predstavama v kinu Park pa naj odmor namenijo prezračitvi in sprostitvi parkirnih prostorov, ki so med kinoprojekcijami zaparkirani, prav tako pa s pločevino zapolnjene travnate površine pri kinematografu.
FRANCA ZVERA je zanimalo, kdaj bo začel delovati semafor v Gregorčičevi ulici.
ALOJZ SRAKA je govoril o pesticidih in zaščiti območj ter komentiral slabo opravljeno delo, saj po njegovih besedah »oglaševalski hrast« na avtobusni postaji ima žeblje, ki jih niso odstranili sočasno z žico, ki ga je utesnjevala.
FRANC MEOLIC je želel zvedeti, kaj je novega z gradnjo plinskega omrežja mestne občine in v sklepni besedi župana dobil odgovor, da se je iztekel razpisni rok natečaja, kar pomeni, da bomo kmalu zvedeli, kdo bo koncesionar.
NADJA IVANC MILOŠEVIČ je podala pobudo, naj se ob ureditvi statusa nogometnega stadiona v Fazaneriji ne pozabi na poletno kopališče v neposredni bližini in poskrbi tako za njegovo vzdrže-
vanje kot lastništvo ter pred sezono uredi tako, da bo svojčas eden najlepših bazenov ponovno vabljiv za kopalce. Na kopališču so namreč tudi plavalni tečaji in tako kot za nogometni stadion naj mestna občina poskrbi tudi za bazene.
ALEKSANDER ŠERUGA je vprašal, kako dolgo bodo mestno središče kazile Borakove garaže.
LUDVIKA ŠKAPERJA je zanimala kakovost vode v črpališčih v Fazaneriji in pitna voda na območju mestne občine nasploh. Ker je bila informacija o stanju pitne vode podana svetnikom v pisni obliki, jo objavljamo v nadaljevanju, poročilo s 36. seje mestnega sveta v Murski Soboti pa končujemo s sklepno besedo župana, ki je odgovoril na nekaj vprašanj neposredno, na preostala pa bodo odgovori podani pisno.
PREDPISANO NAMEŠČANJE REKLAMNIH TABEL
prememba odloka o komunalnih taksah v mestni občini, s katero je določeno, da bodo podrobnejše lokacije, oblika in velikost reklamnih objektov določene z odlokom, bo uresničena s sprejetjem odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Mestne občine M. Sobota. Z njim so natančneje opredeljena merila za postavljanje reklamnih objektov v času volilne kampanje, določena je oblika in velikost usmerjevalnih tabel, opredeljene pa so tudi table z oznako ulic ter namestitve na drogove. Začasni reklamni objekti pa morajo biti, tako kot stalni,nameščeni v skladu z odlokom, manjše obvestilne table pa postavljene združene na enem drogu. Obvestilne table lahko postavlja le za to pooblaščena organizacija mestne občine, stroške postavitve pa pokriva investitor. Le-ta si mora pridobiti tudi ustrezno dovoljenje in soglasja mestne uprave za že postavljene, pritrjene in izobešene reklamne objekte. Nadzor nad izvajanjem tega odloka je v pristojnosti inšpekcijskih služb oziroma službe komunalnega nadzora mestne občine, ko ga bo le-ta izvajala.
INFORMACIJA 0 STANJU PITNE VODE
vgusta 1998 bo pričel veljati novi pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Ta je pri nekaterih parametrih strožji od sedaj veljavnega pravilnika.
Da bi imeli kakovost pitne vode usklajeno z novim pravilnikom, smo 22.7.1997 odvzete vzorce pitne vode analizirali v skladu z novim pravilnikom. Ugotovljeno je bilo, da vzorci vode, odvzeti v Fazaneriji, presegajo dopustne koncentracije atrazina. Zaradi tega smo na predlog zdravstvenega inšpektorja 6.10.1997 na dvanajstih različnih odvzemnih mestih vodovodnega omrežja kontrolirali kakovost pitne vode glede na vsebnost pesticidov (po en vzorec iz vsakega vodnjaka v Fazaneriji, devet pa v omrežju).
Analize so pokazale, da so presežene dovoljene vrednosti v vzorcih, ki so bili vzeti v vodnjakih v Fazaneriji, v teniškem centru in na osnovni šoli 1. Vsi drugi vzorci iz omrežja so bili neoporečni, teniški center in osnovna šola 1 pa sta lokacijsko zelo blizu črpališča v Fazaneriji,
kar vpliva na kakovost vode.
Na podlagi rezultatov analiz, posveta s predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo in z zdravstvenim inšpektotjem smo v Fazaneriji izklopili dva vodnjaka ter 27.11.1997 ponovno kontrolirali vodo v vseh treh vodnjakih in na osnovni šoli 1.
Analize so ponovno pokazale preseganje vsebnosti pesticidov v vseh treh vodnjakih, vzorec iz osnovne šole pa je bil neoporečen.
15. decembra 1997 smo izklopili še tretji vodnjak v Fazaneriji. Po sestanku na Zavodu za zdravstveno varstvo in pogovoru z zdravstvenim inšpektotjem smo se odločili, da bomo podtalnico nekaj časa prečrpavali v jarek ter občasno kontrolirali vsebnost pesticidov. Črpališče v Fazaneriji je za vodovodni sistem zelo pomembno, saj smo v letu 1997 iz njega načrpali 23,9 % vode. Zato bomo letos z raziskovalno vrtino poskušali ugotoviti količino in kakovost podtalnice v Fazaneriji (v globini 30-40 metrov).
Ker je možnost onesnaženja pitne vode zelo velika, smo pospešili tudi pripravo na gradnjo dveh vodnjakov v črpališču v Krogu.
Mirko ŠABJAN	♦
26. februar 1998
5
SREČANJE ARHITEKTOV
V soboški grajski dvorani so se sredi zadnjega tedna v januarju zbrali arhitekti, združeni v Društvu arhitektov Prekmurja in Prlekije, ki mu predseduje Goran Dominko. Pogovarjali so se o dopolnitvi odlokov ter smernic za oblikovanje in gradnjo mestne ter obmestne stanovanjske arhitekture -predvsem na temo o prepovedani gradnji ravne ali enokapne strehe. Pri tem niso naleteli na širši odmev javnosti, saj ie bila tako imenovana okrogla miza slabo obiskana, na njej pa tudi ni bilo ne investitorjev ne predpisovalcev lokacijske in druge dokumentacije. Kritika na ta račun je bila umestna, zanimivo pa videno na diapozitivih, ki jih je predvajal Robert Potokar. Kljub zaznavnemu upadu svojčas aktualne gradnje ravnih streh in izkušnjah z njimi - nadzidavami z dvokapnicami, da ne bi zamakalo - je bilo zaznati željo arhitektov po njihovi ponovni vključitvi v mestno gradnjo. Ta se po zagotovilu stroke nekoliko razlikuje od podeželske,
Predlog arhitektov pa je bil tudi predstavitev uporabe sodobne gradbene tehnologije in materialov, ki zaznamujejo današnji čas ter predstavljajo izhodiščno točko za razvoj dejavnosti pri reševanju stanovanjske problematike ab vstopu v tretje tisočletje. Zato so se odločili za natečaj eksperimentalnega žanra, ki bo (kot so zapisali) poskušal odgovoriti na vprašanje, ali smo sposobni projektirati in graditi arhitekturo, ki bo sprejemljiva v smislu stroke in okviru sodobne tehnologije ter tradicionalnih značilnosti, zaznamovanih ob spontanem razvoju skozi stoletja. Prispela dela bodo razstavljena, nagrajeni projekti pa razstavljeni širši javnosti na razstavi. Otvoritvena razstava bo posvečena predstavitvi opusa del prezgodaj umrlega arhitekta Franca Novaka, ki je ob prelomu stoletja v našem okolju ustvarjal izjemno arhitekturo.
Na srečanju so navzoče seznanili z arhitekturnim javnim natečajem, ki ga organizira Društvo arhitektov Prekmurja in Prlekije na temo sodobne stanovanjske enodružinske gradnje v našem okolju, torej na ravninskem ob reki Muri. Vnaprej določena parcela bo prostor, na kateri bodo arhitekti predstavili svoj prototip - predlog in pogled na obravnavano problematiko brez obremenitve z željami in predlogi investitorjev ter trenutnih tržnih zahtev, ki spodbujajo stagnacijo in kaos v stroki ter otežujejo njen razvoj.
NAGRADE MESTNE OBČINE OB KULTURNEM PRAZNIKU TER PODPIS SPORAZUMA
Nagrado za življenjsko delo v kulturi je po predlogu komisije za nagrade in priznanja prejel akademski slikar Franc Mesarič. Plaketo za pomembne dosežke v kulturi pa glasbena skupina Marko Banda (čeprav je iz druge občine, kar je motilo enega od mestnih svetnikov). Priznanje mestne občine za uspešno delo v kulturi je namenjeno pevskemu zboru Štefana Kovača, za uspešno delo mladega ustvaljalca pa je priznanje prejel Aleš Nadai iz Murske Sobote.
Mestni svetniki so upoštevali tudi predlog pristojne komisije, ki meni, da ima lanskoletna postavitev stalne muzejske razstave v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota poleg velikega kulturnega tudi turistični in gospodarski pomen in si zasluži občinsko nagrado, ki bo podeljena 16. julija ob občinskem prazniku Mestne občine Murska Sobota.
Sporazuma o sodelovanju mestne občine Murska Sobota z Zvezo Slovencev na Madžarskem, ki pomeni nadaljevanje že podpisanega z nekdanjo skupščino občine Murska Sobota, tokrat svetniki niso zavrnili. Kolikšna bo proračunska obveza, pa iz razlage, v kateri piše, da gre za pripravljenost mestne občine za sodelovanje, moralno podporo
in občasno skromno materialno podporo slovenski narodni skupnosti na Madžarskem, ni razbrati. Naveden pa je podatek, da živi v Porabju 3500 Slovencev, v celomi Madžarski pa jih je 5000. »Razumevanje in podpora mestne občine pri nekaterih projektih, programih in aktivnostih porabskih Slovencev je tako nenadomestljivo, predstavlja pa tudi promocijo in povečanje ugleda mestne občine Murska Sobota v Monoštru in obmejnih občinah republike Madžarske,« citiramo zapisano v gradivu, v katerem je obelodanjen tudi podatek, da so bili letno občinski proračunski stroški med 300.000 in 500.000 tolarji. Usklajeni pa so tudi stiki s šolami, Zvezo kulturnih organizacij in drugimi organizacijami.
Podpisani sporazum velja do leta 2003 in ga imata obe podpisnici pravico dopolnjevati in spreminjati. Med devetimi točkami pa je pod četrto ugotovitev, da mestni svet podpira ustanovitev slovenskega radia v Monoštru in zgraditev Informacijsko-kultumega centra za Slovence na Madžarskem. Piše tudi, da bo ta prizadevanja mestna občina podprla tudi s finančnim prispevkom in da se bo mestni svet vključil v prizadevanja slovenske vlade za odprtje mejnega prehoda Čepinci-Verica še v tem letu. Mestna občina bo tudi spodbujala hitrejši gospodarski razvoj, razne oblike podjetništva in korporacij ter maloobmejno sodelovanje z obmejnimi občinami, v katerih živijo Porabski Slovenci.
MEŠANI PEVSKI ZBOR ŠTEFAN KOVAČ
Mešani pevski zbor Štefana Kovača deluje že trideseto sezono, že četrto leto pa ga vodi zborovodkinja ALENKA BRULC - ŠIPLIČ
V	vseh letih delovanja so prepotovali Slovenijo po dolgem in počez, v tujini pa so kar šestkrat gostovali na Madžarskem, nekajkrat v Avstriji, Italiji, Nemčiji in na Hrvaškem ter izdali dve kaseti.
V	letih 1982,1988 in 1997 so sodelovali na državnem tekmovanju odraslih pevskih zborov in bili zmeraj nagrajeni, lani pa so dosegli doslej najvišje priznanje - srebrno plaketo mesta Maribor.
Da pomeni minulo leto enega od vrhov v ustvarjanju zbora, dokazuje tudi sodelovanje na mednarodnem tekmovalnem festivalu v Tamperu na Finskem.
V	tem letu, ki bo za štirideset pevcev gotovo še posebno praznično, a zato nič manj delavno, načrtujejo izid prve zgoščenke.
ALEŠ NADAI ______________ ________________
Aleš Nadai se je v zadnjih dveh letih na zelo raznovrsten in hkrati svojevrsten način lotil iskanja svojega mesta pod soncem v soboški mladinski kulturi.
Na oderske deske je stopil kot ženinov Prijatelj v Malomeščanski svatbi, kjer je doživel nemalo padcev, strganih hlač, bolečih trsk, a na srečo ob koncu vedno tudi aplavz.
Kot organizator se je loteval glasbenih in gledaliških projektov ter filmskega seminarja v soboškem Mladinskem informativnem in kulturnem klubu ter v Klubu prekmurskih študentov, v resnici pa ga je ves čas najbolj vznemirjal in mu ni dal spati film.
Ko je posnel prvega z naslovom Ulično okno, je zanj dobil prvo nagrado na drugem festivalu neodvisnega filma ZKOS v Ljubljani v kategoriji IGRALNI FILM.
Decembra smo videli njegov drugi film Zvezda, tretji obstaja kot zgodba, ki ga - kot pravi Aleš - ne bo zapustila, dokler ne bo posneta.
MARKO BANDA____________________________________
Ko je pred osmimi leti prenehala igrati Beltinška banda, so plesalci folklorne skupine iz Beltinec ostali brez pristne prekmurske glasbe.
Takrat so stopili skupaj štirje fantje: Andrej Sobočan, ki se je učil igranja na cimbale pri pokojnem Miški Baranji, Samuel Budna, ki je vzel v roke violino, za katero ga je že pri štirih letih navdušila mama, Boštjan Rous in Slavko Petek, v tistem času plesalca pri folklorni skupini; pa sta se odločila - Boštjan za klarinet, s katerim se je družil že v glasbeni šoli, Slavko pa je harmoniko zamenjal za kontrabas. Ustanovljena je bila Marko banda. Do danes imajo za sabo toliko nastopov, kot je dni v enem letu; med najpomembnejše pa gotovo sodijo:
□	Druga Godba leta 1992 in istega leta Okarina etno festival;
O mednarodni festival etno glasbe Havalary finale v ljubljanskih Križankah leta 1995;
□	lani nastop na Trn festu in seveda vsako leto na Etno večeru v okviru beltinskega folklornega festivala,
□	v tujini pa gostovanja v Nemčiji, na Češkem, v Argentini, Urugvaju in lani skupaj z Vladom Kreslinom na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu.
Leta 1996 so svojo glasbo posneli za arhiv na Radiu Slovenija, pred pol leta pa je izšla njihova prva zgoščenka Marko Banda številka 1. Pri snemanju jim je veliko pomagal Tomaž Rauch, ki je bil tudi koproducent Če se je na začetku zdelo, da je vse skupaj predvsem veliko navdušenje in ljubezen, pa lahko danes govorimo tudi o premišljenem in zrelem odnosu do bogatega prekmurskega glaasbenega izročila, ki je tudi zaradi njih iztrgano preteklosti.
Če nič drugega, priča o tem izjemno odmeven lanskoletni koncert ko je bila soboška kinodvorana razprodana tri dni pred dogodkom.
Velikokrat, ko nas kdo povpraša po nečem »tistem našem« in bi hotel to tudi doživeti, nas reši iz zadrege Marko banda. Zato je prav, da jim danes izrečemo zahvalo in spoštovanje.
6
številka 5
 ORIS USTVARJALNEGA DELA  AKADEMSKEGA SLIKARJA FRANCA  MESARIČA
UTEMELJITEV PREDLOGA ZA PODELITEV NAGRADE ZA ŽIVLJENSKO DELO
nc Mesarič se je narodil leta 1938. Od ta 1957, po končani gimnaziji v Murski aboti, je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral leta 1985. Njegovi učitelji oz. profesorji so bili France Mihelič, Božidar Jakac, Riko Debenjak, Maksim Sedej in Gabrijel Stupica.
Feri Mesarič je bil ustvarjalno dejaven že v študijskih letih, saj je bil sodelavec revij Mlada pota, Mladina in Tribuna. V šestdesetih je zelo uspešno sodeloval pri projektu kopiranja srednjeveških fresk, njegovo prizadevanje za ohranjanje spomeniške preteklosti pa se je pokazalo ob prvi, poldrugo leto trajajoči službi v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. V tem času je tudi soustanovitelj združenja Likos. Leta 1964 se je zaposlil na Z (založniško) G (grafično) P (podjetje) Pomurski tisk, potlej pa je postal likovno - tehnični urednik pri Pomurski založbi, kjer je delal do upokojitve leta 1994.
Dobršen del svojega profesionalnega dela je Franc Mesarič posvetil knjigi, saj je v treh desetletjih zasnoval celo vrsto imenitnih, prepoznavnih knjižnih likovnih podob. Posebno mesto imata tako v osemdesetih letih zbirki Mostovi in Ona. V zadnjem desetletju pa je nastala vrsta sijajnih monografskih del, med njimi naravnost vrhunsko oblikovane monografije za Umetniški kabitet Primoža Premzla. Mesarič je bil tudi eden izmed ponudnikov zbirke Monumenta Pannonica.
Njegovo inventivnost pa razkrivajo tudi plakati, zloženke ter zlasti katalogi likovnih razstav oz. manifestacij.
Mesarič je in ostaja izjemen poznavalec tipografije, oblikovalskih in tiskarskih možnosti ter likovno mojstrskih ter zato domišljenih edicij.
Toda Mesarič je predvsem likovni umetnik. Njegovi ustvarjalni začetki razkrivajo deloma naslon na akademsko prakso, čeprav je kaj kmalu zastavil lasten likovni in mišljenjski koncept. Sprva zaznamujejo Mesaričeva deia »izrazite ekspresivne ten-
dence«. Mojstrsko zasnovane slike z začetka sedemdesetih let ga namreč postavljajo med osrednje nosilce »radikalnega realizma« na Slovenskem. Njegov »hiperrealis-tičeni ciklus« pa bi brez zadržkov vzdržal širše, tudi evropske primerjave.
V tistem času, na začetku sedemdesetih let, je bil zelo dejaven, saj je bil konstitutivni predstavnik slikarske skupine DHLM. V njem je sodeloval še z (žal že pokojnim) Ladislavom Dančem, Štefanom Haukom in Lojzetom Logarjem. V drugi polovici 70 let snuje umetnik dela, spomnimo se samo njegove Železniške postaje, ki formalno sicer povzemajo izkušnjo radikalnega realizma, toda v svoji pojavnosti razkrivajo podobe svet »Mesaričeve izginule resničnosti«.
Te kontemplativne, brez dvoma podobe izjemne izpovedne moči, je Mesarič seže v likovni koncept, ki v slike, nastale ob koncu sedemdesetih ter na začetku osemdesetih let, vnaša poteze barvnega ekspresionizma. Poglobljen likovni način, resnično slikarsko analitičnost pa še stopnjuje v ciklusu del, ki nastajajo v prvi polovici osemdesetih le, v katerih doseže Mesarič tiste vrste mojstrstva, kjer sleherni prepozna bistvo metafore, ki jo udejanja ena izmed tedanjih slik: Slep od barve.
V	Mesaričevem opusu sledi nato zanimivo, kontemplativno zrelo obdobje, ki ga osmišlja vrsta del iz ciklusa Doma. Seveda pa tu ne gre zgolj za transformacije tistih razpoloženj, ki kažejo na intelektualno in umetniško zrelost Franca Mesariča, marveč za sintetični slikarski, likovni koncept, ki vzdržuje preiskavo avtonomije slikovnih nosilcev ter slikovnega polja nasploh.
V	devetdesetih letih je Mesarič ustvaril izjemno vrsto semantično ter likovno skrajno, skorajda ortodoksnih umetnin, v katerih gre za tiste vrste iskanja avtonomije umetnostne govorice, kjer se formalni nosilci sintetizirajo ter transformirajo pomensko čisto pojavnost, ko likovno delo biva kot avtonomen organizem.
Dosedanji umetniški opus akademskega slikarja Franca Mesariča zatorej že predstavlja dragoceno umetnostno in duhovno zapuščino, ki nosi izviren pečat umetnikove osebnosti. ]e umetnik, ki si postavlja visoke ustvarjalne cilje. Hkrati pa gre za izjemnega človeka, pronicljivega intelektualca, ki kritično in zato zgledno oblikuje svoj ustvarjalni milje. Zato si Franc Mesarič vsekakor zasluži tudi to in še kako drugo, upajmo tudi vseslovensko priznanje.
Ravnica - ikona, 1994, kombinirana tehnika
26. februar 1998
7
INFORMACIJA O PROMETNI ŠTUDIJI MESTA
MURSKA SOBOTA
 reditev prometa in zagotovitev varnosti v cestnem prometu je ena poglavitnih nalog Mestne občine Murska Sobota.
Gospodarski položaj se je v zadnjih letih precej izboljšal, nastopilo je obdobje ponovne rasti osebnega standarda in motorizacije. V Murski Soboti in bližnjih naseljih, ki gravitirajo nanjo, je motorizacija v zadnjih letih stalno naraščala, zato se je promet v mestu močno povečal, ponekod je že na meji zmogljivosti posameznih prometnic oziroma križišč. Poleg notranjega in ciljno-izvornega (to je promet, ki dnevno prihaja in odhaja iz mesta), močno obremenjuje mesto tranzitni promet, ki poteka skozi, predvsem po glavni mestni prometnici v smeri vzhod-zahod (Tišinska-Cankarjeva-Panon-ska). Delež tranzitnega tovornega prometa skozi mesto je vedno večji in prav ta promet predstavlja za Mursko Soboto danes naj večjo prometno-ekološko težavo.
Zato je nastala potreba po celovitem reševanju prometne problematike _ na območju mesta in celotne občine. Mestna občina Murska Sobota je v letu 1997 naročila izdelavo prometne študije občine.
Za samo mesto Murska            Sobota sta bili v preteklosti izdelani dve prometni študiji: »Prometna analiza in prognoza mesta Murska Sobota« iz leta 1980, izdelal jo je SGP SCT-tozd Projekt Ljubljana, in »Prometna študija mesta Murska Sobota« iz leta 1992, le-to je izdelal Cestno-promet-  . ni inštitut Maribor. Obe študiji predvidevata ureditev prometa okrog mesta z obvoznicami, znotraj mesta pa predvsem zadnja študija verificira notranji prometni režim, kot so ga zasnovali domači urbanisti. Po tej študiji so bili predvideni ukrepi za rešitev prometa znotraj mesta, predvsem povezava Gregorčičeve ulice z Bakovsko, kot je bilo v preteklih letih
tudi izvedeno, potem povezava Kocljeve ulice do Cankarjeve in dvosmerni promet po Kocljevi ulici (kar ni bilo izvedeno). Nadalje je bilo v tej študiji predvideno izvesti do leta 2000 zaporo Slovenske ulice od križišča z ulico S. Rozmana do ulice arhitekta Novaka in enosmerni promet po Slovenski ulici (Slomškova-Arhitekta Novaka-Gregorčičeva), kar prav tako še ni bilo izvedeno.
V skladu z izdelanimi prometnimi študijami pa so bili za ureditev prometnega stanja izvedeni nekateri kratkoročni ukrepi, na npr.:
□	preureditev križišča Cankarjeva-Gregorčičeva-Bakovska s semaforizacijo;
□	razširitev križišča S.Kovača-M. Kuzmiča-Severjeva s semaforizacijo;
□	razširitev križišča Lendavska-Gregorčičeva s semaforizacijo ter razširitev križišča Lendavska-Industrijska.
Urejenih je bilo tudi nekaj kolesarskih poti in hodnikov za pešce.
Ker pa so se po letu 1992 zgodile bistvene spremembe v prometu tako v mestu Murska Sobota kot v Sloveniji, smo se odločili za izdelavo nove »Prometne študije Mestne občine Murska Sobota«. Skozi mesto, natančno po magistralni cesti M10/1 (Cankaijeva ulica) poteka zdaj del evrop-
ske transverzale vzhod-zahod iz Italije prek Slovenije na Madžarsko, ki dodatno zelo obremenjuje tudi notranji promet mesta.
Druga zelo pomembna stvar pa je sprejetje nacionalnega programa gradnje avtocest v Republiki Sloveniji iz leta 1996, kjer je predviden in sprejet t.i. cestni križ, ki predvideva tudi zgraditev avtocestne povezave vzhod-zahod med Koprom in madžarsko mejo.
Tretja sprememba pa je železniška povezava Ormož-Hodoš.
Glede na navedeno je bilo nujno začeti izdelovati novo prometno študijo, ki bi predvidevala sistem obvoznih cest za prevzem vseh tranzitnih tokov na transverzali vzhod-zahod, pa tudi sever-jug, predvidiva pa priključitev mesta Murska Sobota na avtocesto Koper-Lendava. Obenem pa predvidela rešitev notranjega prometa tudi glede na nastale razmere (nove tranzitne prometne tokove).
Za izdelovalca prometne študije mesta Murska Sobota je bilo izbrano projektantsko podjetje SEPING, d.o.o., in to je s svojim podizvajalcem, Cestno-prometnim inštitutom iz Maribora, izdelalo omenjeni projekt v lanskem letu.
Prometna študija obravnava dva prepletena kompleksa vprašanj:
1.	Reševanje prihodnje prometne ureditve mesta Murska Sobota.
2.	Reševanje priključevanja mesta Murska Sobota na avtocesto
Koper-Lendava.
8
številka 5
PROMETNI KONCEPT UREDITVE MESTA MURSKA SOBOTA
Mestne obvoznice______________
Poleg že preverjenega obvoznega U-sistema (zahodna, vzhodna in južna obvoznica) predvideva tudi traso severne obvozne ceste, ki bi razbremenila predvsem Lendavsko ulico v Murski Soboti, tako da bi mesto dobilo sklenjen obvozni cestni RING.
Priključek mesta M. Sobota na avtocesto Koper-Lendava
Glede na prometno učinkovitost predlaga med več obvoznimi različicami izvedbo tako imenovane Zelene različice načrtovane cestne mreže. Omenjena različica je obravnavana in verificirana tudi v idejnem načrtu za avtocesto Koper-Lendava in v lokacijskem načrtu za zbirno avtocesto mesta Murska Sobota.
Priključevanje mestnega cestnega sistema na načrtovano avtocesto Koper-Lendava je v Zeleni različici predvideno prek nove cestne povezave - vzhodne obkanalske ceste. Nova cestna povezava bi potekala, kot pove že ime, vzhodno od razbremenilnega kanala (od južne obvoznice na severu do Bakovske ulice na jugu).
Železnica________________ ____
Železniška proga Ormož-Hodoš ne poteka skozi mesto, ampak od železniške postaje Beltinci za Rakičanom proti markišavskemu gozdu, kjer se priključi na sedanjo progo. V mestu bi delno potekal samo potniški promet.
Notranji promet
Notranji promet v mestu Murska Sobota je obdelan po posameznih sklopih - od avtobusnega, kolesarskega in mirujočega prometa do samih režimskih sprememb prometa v mestu. Predlagane so tele spremembe v mestu:
□	Ukinjeno je trikrako križišče Cankarjeve in Slomškove ulice; to se nadomesti z novim štirikrakim križiščem Cankarjeva-Kocljeva-UI. Š. Kuharja (pri tem se enosmerni promet v Kocljevi in ulici Š. Kuharja spremeni v dvosmernega in izvede povezava Kocljeve s Cankarjevo ulico.
□	Predvidena je popolna zapora prometa v Zvezni ulici.
□	V prihodnjih letih je predvidena preselitev avtobusne postaje na novo lokacijo ob železniški postaji. Poleg navedenega predmetna študija
predlaga ureditev enosmernega prometa v Kardoševi ulici (od severa proti jugu), v Slovenski od S. Rozmana do Arh. Novaka (od severa proti jugu), ,v Slovenski ulici od S. Rozmana do Lendavske (od juga proti severu) in v Lendavski ulici od Slovenske do Gregorčičeve (od zahoda proti vzhodu).
Obenem je potrebno semaforizirati križišča, ki so prometno najbolj obremenjena, glede na upočasnitev hitrosti v nekaterih prometnih ulicah pa predlaga nivojski dvig križišč.
V predmetni študiji je obdelana tudi povezava Kroške z ulico Z. Velnarja in preusmeritev prometa iz Lendavske pod progo v Industrijsko ulico.
Kolesarski promet________________
Kolesarski promet v mestu je neurejen. Podatki iz študije kažejo, da peljejo kolesarji in mopedisti na posameznih prometnicah in skozi križišča tudi do 1700-krat na dan (npr. Cankarjeva-Slomškova). Kolesarski promet je usmerjen v dva ključna cilja: v industrijski predel in v center.
Kolesarji večinoma vozijo do cilja po najkrajši poti, tako da uporabljajo predvsem prometno najbolj obremenjene ceste. V študiji je predlagano, naj kolesarski promet v prihodnje poteka od zunaj ob glavnih prometnih vpadnicah (iz smeri Tišine, Kroga, Bakovec, Rakičana in Černelavec), znotraj mesta pa ga je potrebno peljati v ulice, ki prometno niso najbolj obremenjene. Ob vpadnicah bo kolesarski promet urejen enostransko, znotraj mesta pa obojestransko ob cestah.
Mirujoči promet__________________
Za potrebe javnega parkiranja so namenjene predvsem površine v modrih conah v centru mesta in v javnih garažah. Na podlagi anket med občani mesta je ugotovljeno, da se večina anketirancev strinja z uvedbo omejenega trajanja parkiranja (modre cone) in uvedbo skupnih garažnih prostorov. Ob vpadnicah, kjer je promet največji -iz smeri Rakičana, Martjanec in Černelavec - so predvidene parkirne hiše s po 400 parkirnimi mesti, v centru mesta pa približno 800 parkirnih mest.
Avtobusni promet
Avtobusni promet v mestu Murska Sobota je glede na njegovo regijsko vlogo sorazmerno močan. V skladu z odlokom poteka avtobusni promet samo v določenih ulicah. Za center mesta, kjer je za zdaj avtobusna postaja, je izdelan nov zazidalni načrt, ki predvideva selitev avtobusne postaje iz središča mesta. Kot so predlagali natečajniki z javnega anonimnega urbanistično-arhitekturnega natečaja za ureditev mesta, bo avtobusna postaja preseljena k obstoječi železniški postaji. Tako se formira ti. prometna glava, ki naj v perspektivi omogoči kakovosten integralni potniški promet.
Prometna študija predvideva tudi primestni promet z uvedbo avtobusnih prog iz primestnih naselij po mestnih vpadnicah (Ulice Š. Kovača, S. Rozmana, Gregorčičeva in Lendavska).
Za dokončno prometno ureditev mesta Murska Sobota in celotne Mestne občine Murska Sobota bo potrebno še veliko narediti, prometno preveriti vse ukrepe iz prometne študije ter še morebitne dodatne urbanistične predloge, ki se bodo pojavili pri razpravah in sprejemanju prostorskih aktov.
Izdelana prometna študija je strokovna podlaga za prihodnje načrtovanje prometnega režima v Mestni občini Murska Sobota, dokončno ureditev pa bo prinesel odlok.
Nada cvetko tOrčk	♦
26. februar 1998
9
OBRAZLOŽITEV K UREDITVI GRAMOZNICE KROG
OSNOVNI PODATKI____________________
Naročnik UREDITVENEGA NAČRTA je SGP POMGRAD NIZKOGRADNJE, ki želi končati izkoriščanje gramoznice v Krogu. V postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja za zadnjo etapo mu je bil postavljen pogoj, da mora pred izdajo tega dovoljenja do javne razgrnitve pripraviti ureditveni načrt za urejanje celome gramoznice - vključno ureditvijo oziroma končno rabo.
V družbenem planu občine Murska Sobota je predvidena razširitev gramoznice Krog. Končna površina izkoriščanja je v prostorskih sestavinah planskih aktov določena, zato ni potrebe po spremembi le-teh.
Pred izdelavo ureditvenega načrta (v nadaljnjem besedilu UN) si je izdelovalec UN (ZEU-NI, d.o.o., M. Sobota) pridobili mnenja in smernice prizadetih oz. pristojnih inštitucij. Investitor je izdelovalcu UN predložil za osnovo rudarski projekt Nadaljevanje odkopavanja v gramoznici Krog, ki ga je pod štev. projekta 1/94 izdelala KRONA, d.o.o., Velenje, marca 1994.
OBSTOJEČE STANJE
Gramoznica zajema približno površino 20 hektarjev. Njena jama je povprečno globoka 8 metrov. Do 3 metrov pod terenom okolice je zalita z vodo in kot taka predstavlja umetno jezero.
Južni del gramoznice je pretežno obrasel in se precej let več ne izrablja za pridobivanje gramoza. V tem delu se je v precejšnji meri vzpostavilo naravno ravnotežje in tam bivajo številne živalske vrste.
V	nekdanjih gramoznici pripadajočih stavbah na njeni vzhodni strani si je svoje prostore uredilo Lovsko društvo Krog. Le-to si je uredilo tudi strelišče na umetne golobe, in to tako, da golobe razstrelijo nad vodo. Ob vzhodni strani gramoznice je tudi več manjših bolj ali manj ločenih jam. Ena je uporabljana za ribogojnico. Dve drugi sta obdani s spontano naravno zarastjo. Precejšen del
gramoznice ob tej vzhodni strani so približno 15 let uporabljali za občinsko odlagališče komunalnih odpadkov. To odlagališče že 10 let miruje. Teren nad njo je plast zemlje, na kateri uspeva le malo dreves. Ob ribogojnici si je zasebni lastnik postavil objekt, ki ga je pozneje legaliziral.
Severozahodni del gramoznice še izkoriščajo. Brežine na delih, kjer so nedavno končali izkop, so strme in tam je drevesna pregrada proti njivam ozka. Ob dostopni cesti za tovorni promet, ki vodi s severa ravno od glavne ceste, so nameščeni objekti in naprave gramoznice. Gramoz na območju gramoznice tudi drobijo. Velika separacijska naprava pa že stoji zapuščena.
V severozahodni smeri (proti Satahovcem), kjer so slabše njive in travniki s tanko plastjo plodne zemlje, naj bi se širila gramoznica. Del zemljišča je višinsko tako razgiban, da so ustvarjene neobičajne oblike. Verjetno so ostanek nekdanjega rokava reke ali potoka.
Ob zahodni strani gramoznice teče -od nje z nasipom ločen - potok Mokoš. Vanj se izlivajo odpadne vode iz više ležečih naselij. Strugo ima zavito in v glavnem obraščeno. Na precej dolgem odseku so pri odvzemu gramoza odstranili drevje ob njegovi strugi in pri večji vodi se potok preliva v gramoznico.
Prostor, predviden za razširitev, je z vseh treh prostih strani obdan s tanjšo drevesno pregrado proti njivam.
PREDVIDENE UREDITVE
Naravni park - rezervat
Južni obraščeni in naravno precej stabilizirani del gramoznice se na pobudo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor in ornitologa nameni za naravni park - rezervat Tu bi bilo nadomestno prebivališče za od drugod pregnane Živah, med drugim bi bilo tudi pomembno gnezdišče, kar je delno že sedaj. Predvidevajo se le ureditve za dostop, ločitev od preostalih delov gramoznice in opazovanje živali ter drobna oprema. Strelišče na umetne
golobe, pri katerem nastaja moteči hrup ter padajo v vodo svinec in glineni drobci, se ukine. Manjši jami severno od Lovskega doma sta kot plitvi jami primerni za razplod rib, zato se zahteva stalen preliv vode med tema jamama in glavno jamo gramoznice.
Širitev in nadaljnja izraba gramoza
Gramoznica se širi v skladu s plansko smetjo, vendar manj, kot je dopustno v planskih aktih. Plansko se meja gramoznice lahko približa najbližji hiši Satahovec na 55 metrov, kar je gotovo preblizu. Cona izkoriščanja bi segala do 160 metrov oddaljenosti do prve hiše. Območje kopališča s športnimi igrišči, gostiščem in parkiriščem pa bi segalo do planske meje in tam bi bila okrepljena drevesna pregrada proti vasi. Obala kopališča bi bila razgibana z zalivi in polotočki. Opisano urejanje območja manjša količine gramoza, ki jih je mogoče pridobiti pri nadaljnjem kopu -pri 6,5 hektarja bi ga bilo za za 3 do 4 leta (investitor ocenjuje, da lahko pridobi s hektarja 60.000 kubičnih metrov uporabnega gramoza, letno potrebuje 110.000 kubičnih metrov). Proučili smo tudi možnost ohranitve posebne naravne oblike. V tem primeru se površina izkoriščanja zmanjša za približno 2 hektaija in to pomeni približno leto manj uporabe gramoznice.
Obstoječi del gramoznice zunaj naravnega rezervata bi lahko poglobili do iste globine, do katere bi kopali na še neizkoriščenih zemljiščih - in to bi bil po naši oceni gramoz še za dodatno leto izrabe.
Prepoved kopanja
Nekdanje smetišče je blizu vode v gramoznici. Pred nedavnim je bil odkopan še del nasipa med njima. Precejšnja je možnost tolikšne onesnaženosti te vode, da je škodljiva za kopalce in ribe. Glede na smer toka podtalnice, ki je usmetjen stran od gramoznice, ter velikost gramoznice je verjetno, da so od smetišča najbolj oddaljeni severozahodni deli gramoznice, kjer predvidevamo kopališče, še neonesnaženi oz. bodo taki z okrepitvijo pregrade, ki jo predvidevamo med smetiščem in vodo gramoznice. Ko bo opisani razlog za prepoved odpadel, se predvideva njena ukinitev.
Velikosti in lege predvidenih stavb in ureditev
Rešitve za objekte so izdelane na osnovi hipotetičnih programov. Točni programi bodo izoblikovani, ko bodo znani investitorji. Podane so orientacijske velikosti in zgornja meja teh velikosti da ne bi nastale prevelike stavbe in prevelike ureditve glede na razpoložljiva zemljišča za posamezne dejavnosti in glede na merilo pokrajinskega območja (drobno merilo vasi njiv, gozdov itn.). Lege in oblike objektov so izbrane po hipotetičnih programih in prilagojene oblikam okolice. Programi, ki se bodo uresničili, bodo lahko v večji ali manjši
meri drugačni od hipotetičnih, pa tudi okusi so različni in se spreminjajo.
Oblikovalska določila
Obstoječe stavbe so po našem mnenju problematične predvsem zaradi neustreznih streh (stavbe kopa gramoza bodo odstranjene). Ukrep za izboljšanje stanja, ki je uresničljiv, je zamenjava kritine pri prenovi z regiji ustreznejšo, kar pa običajno terja tudi novo strešno konstrukcijo.
Ureditve za veslače
Veslaško stezo smo predvideli ob meji med rezervatom in drugimi deli gramoznice. Tako bi bilo manj srečevanj veslačev z drugimi uporabniki gramoznice kot sicer na drugih lokacijah te steze. Dolga bi bila le 300 metrov in bi namenjena predvsem uvajanju mladih veslačev. Najbližje mesto za čolnarno bi bilo na koncu prihodnjega ostanka ceste, ki sedaj prečka gramoznico od naprav kopa do vzhodne obale. Zaradi bližine naravnega rezervata, ki bi ga motila dejavnost čolarne (dovoz z vozili, spust plovil v vodo, večje število ljudi na kupu), ta lokacija ni primerna. Izbrali smo lokacijo ob transportni cesti do gramoznice, ki vodi neposredno (ne skozi naselje) od glavne ceste. Ta lokacija ima poleg direktnega dostopa in tega, da je daleč od rezervata, tudi druge dobre lastnosti. Je na sredini območja, na katerem se predvidevajo dejavnosti, ki bi jim bila namenjena, in je ob robu kopališča kot njegova dodatna ponudba oz. ni daleč od prostorov za piknike, pa tudi ne daleč od ribje restavracije.
Igrišča, kopališča in ribja restavracija
Zaenkrat ob ribogojnici v bližini nekdanjega smetišča ne bi dovolili kopanja, tam tudi ni primernega prostora za ureditev večjega kopališča. Meritve skozi daljši čas bodo šele dale pravo podobo stanja tamkajšnje vode. Na kopališču na drugem delu gramoznice predvidevamo komplet igrišč za kopanje. Nesmiselno je graditi ista igrišča tudi ob ribji restavraciji, kajti potem ne bodo ne ena ne druga izrabljena. Pač pa bi lahko bila ob tem gostinskem lokalu v lepem in zaradi jezera posebnem naravnem okolju privlačna športna igrišča s posebno ponudbo (tenis, minigolf im.).
Požarna varnost
Vse stavbe bodo dostopne po cestah, ki so dimenzionirane glede na potrebe intervencijskih vozil. Vsaka od stavb je dostopna po dovozu z ene strani, vendar so dovozi ob stavbah oblikovani v manipulacijske oz. obračalne površine, sežejo še prek gabaritov stavb. Najmanj s treh strani ni do stavb nobene ureditve, stavbe so sorazmerno ozke, tako da je mogoče govoriti o ustreženi predpisani zahtevi o dostopu z vsaj dveh strani. Voda v gramoznici je dobrodošel vir sekundarne vode, ki je prav blizu stavb, zato je v odloku predpisano, da mora biti v bližini stavb tudi urejen dostop do vode.
10
številka 5
VPLIVI NA OKOLJE
Gramoznica in končne dejavnosti na njenem območju utegnejo škodljivo vplivati na:
-	poselitev in delo na sosednjih zemljiščih,
-	podtalnico in pitno vodo,
-	rastlinstvo in živalstvo,
-	arheološko dediščino,
-	kmetijska zemljišča in gozdove ter
-	videz pokrajine.
Vplivi na poselitev in delo
Gramoznica s svojo dejavnostjo prinaša predvsem za okoličane moteča hrup in prah, je rana v naravi, njena oprema degradira naravno okolje, močna motnja je lahko tudi transport iz gramoznice.
Podobno velja lahko tudi za končne športne in rekreacijske dejavnosti.
Motnja za okoličane je tudi rezervatska obravnava dela gramoznice - to je omejitev dosedanje uporabe.
Gramoznica je sedaj zadovoljivo oddaljena od naselij in je skoraj povsem pregrajena z vrstami višjega rastlinja. S predvidenimi ureditvami se sicer enemu naselju približa, vendar ostane mnogo večja razdalja, kot bi glede na družbeni plan lahko bila - 200 oz. najmanj 160 metrov v primerjavi s približno 55 metri. Pregrade iz višjega rastlinja se povsod okoli gramoznice, kjer so redke in tanke, zgostijo in razširijo. Tako hrup in prah iz gramoznice oziroma od končnih ureditev na njenem območju ne bosta segala do naselja in le minimalno do maloštevilnih uporabnikov zemljišč okoli območja UN. Ta pregrada bo tudi zakrivala rano v naravi in opremo gramoznice. Visoko opuščeno separacijo, ki se utegne videti kljub pregradam, bi bili potrebno čimprej odstraniti.
Transport iz gramoznice bi moral ostati na sedanji trasi. Transport uporabnikov končnih dejavnosti bi se, posebno skozi Satahovec, moral omejiti s časovnim režimom uporabe oz. odprtja igrišč, gostinskega lokala itn.
Obilno nadomestilo za omejitev zaradi rezervatske obravnave dela gramoznice bodo imeli okoličani v razvitejših možnostih za celo vrsto dejavnosti.
Vplivi na podtalnico in pitno vodo
Podtalnica, ki napolnjuje gramoznico, se onesnažuje ob škropljenju in gnojenju okolnih kmetijskih površin. Ob nezgodah ali neprevidnem delu pri izrabi gramoza ali pri parkiranju se utegne onesnažiti z gorivi ali mazivi. Možno je, da je voda gramoznice že onesnažena z izcednimi vodami nekdanje deponije odpadkov. Možno je, da škodujejo kakovosti vode tudi snovi, ki padajo v vodo pri streljanju na umetne golobe. V manjši meri jo onesnažujejo odpadne vode uporabnikov, ki naj bi jih bilo z razvojem končnih dejavnosti vse več. Podtalnica oz. voda v gramoznici se lahko onesnaži tudi pri neprevidnem ravnanju s kurivi za te dejavnosti. Ob višjih vodah se v gramoznico izliva potok, obremenjen z odpadnimi vodami
više ležečih naselij, kot je že omenjeno.
Po mnenju zdravstvene inšpekcije bi bila prvotno predvidena širitev gramoznice za 11 hektarjev tako velik poseg v okolje, da bi lahko pomembno vplival na podtalnico, vodo v gramoznici in naselje, zato tej širitvi nasprotuje. Zaščitni pasovi za povečan odvzem vode zajetja v Krogu še niso natančno določeni. Predlaga izdelavo celovite presoje vplivov na okolje, ki bi vsebovala tudi meritve obstoječega stanja. Podobno predlaga presojo vpliva na okolje tudi tukajšnja izpostava Uprave RS za varstvo narave.
Glede na smeri tokov podtalnice in opredelitve varstvenih pasov v dolgoročnem planu občine, območje gramoznice Krog ne vpliva naravnost na pomembno perspektivno vodno zajetje Krog, oddaljeno približno 900 metrov, oz. njegov širši varstveni pas 300 metrov, kjer bo predvidoma povečan odvzem vode s 50-70 na 200-230 litrov na sekundo. Vpliva pa lahko na črpališči vasi Bakovci (s približno 1500 prebivalci).
Gramoznica se poveča le za približno 1/3 do 1/2 predvidene velikosti, tako da bodo vplivi povečanja ravno toliko manjši glede na predvidevanja zdravstvene inšpekcije. Proti kmetijskim zemljiščem se vzpostavi oziroma dopolni rastlinska pregrada, široka najmanj 30 metrov, bila bi iz grmovja in drevja in naj bi gosta.
Vode s parkirnih in uporabljanih površin se morajo pred izlivom na teren očistiti v lovilcih maščob. Za delavce pri pridobivanju gramoza morajo veljati strogi varnostni ukrepi pri ravnanju s stroji, gorivi in mazivi.
Pregrada med nekdanjim smetiščem in vodo v gramozničini jami se okrepi z najmanj meter široko glineno steno, tako da se bodo zmanjšali oz. odpravili morebitni škodljivi vplivi s smetišča.
Strelišče na umetne golobe naj bi se na območju gramoznice opustilo.
Za odpadne vode uporabnikov je zahtevana zgraditev vodotesne kanalizacije z greznicami na izpraznjevanje oz. (odvisno od obremenitev odplak) s čistilnimi napravami. Posebno onesnažene vode iz kuhinj se morajo pred iztokom v kanalizacijo očistiti v lovilcih maščob.
Rezervoarji za kuriva se morajo vgrajevati tako, da bo preprečena možnost izlitja kuriva na teren.
Pregrada proti potoku Mokošu se ponovno vzpostavi oz. poveča za toliko, da se ne bo mogel izlivati v gramoznico.
Vplivi na rastlinstvo in živalstvo
Tu je mišljeno rastlinstvo in živalstvo, ki ni kmetijsko.
Izkop gramoza in športne-rekreacijske dejavnosti so nekatere bolj in nekatere manj moteče za naravni živelj. Pri izrabi gramoza se odstranjuje humusna plast z rastlinami, nastajata hrup in smrad. Moteč hrup nastaja pri večini športno-rekreativnih dejavnosti in moteča je tudi fizična pojavnost
človeka. Pomembna je tudi kakovost vode. Gramoznica je za živali nevarna tudi zaradi možnosti padca po brežini in utopitve.
Z uvedbo varovalnega režima v precejšnji del gramoznice, in to tam, kjer je najbolj naravno zaraščena in oblikovana in kjer se je že v precejšnji meri stabiliziral naravni življenjski krog, bo s tem UN naravi vrnjen del življenjskega prostora - to bo nadomestni habitat za od drugod pregnane živali. Ta del gramoznice bi bil delno z rastlinstvom (oziroma zaradi oblike gramoznice delno pa tudi na vodni površini) s pregrado iz poraščenih otočkov ločen od drugih dejavnosti gramoznice. Po končani izrabi gramoza bo večina gramoznice pretežni del leta prosta hrupnejših človekovih dejavnosti (z izjemo gostinskih lokalov in nekaterih športnih igrišč). Predvidevajo se ukrepi za izboljšanje kakovosti vode, kot so opisani. Izkoriščevalec gramoza mora možnost padca v jamo preprečiti z nasipom ali ograjo. Tako bodo predvidene ureditve za območje UN izboljšale današnje stanje.
Vplivi na arheološko dediščino
Z razširitvijo gramoznice bo nadaljnji del območja, ki je z občinskim odlokom razglašeno za arheološko dediščino, izkopan, na preostalem delu tega območja, ki se ureja na podlagi obravnavanega UN, pa se predvidevajo ureditve in stavbe za športno-rekreacijske dejavnosti oz. se ohrani v naravni obliki.
Podjetje, ki pridobiva gramoz, je z zakonom zavezano, da prijavlja morebitne arheološke najdbe in občasno že poteka arheološki nadzor. V zadnjih letih ni bilo prijavljenih novih najdb. Morda ostankov ni več oz. jih na takratnih mestih kopanja ni bilo, ali pa jih je zaradi strojne tehnologije kopanja težko opaziti med gramozom. Priporočljivo bi bilo povečati arheološki nadzor. Tak nadzor bi se moral izvajati tudi pri gradnji novih stavb in pri izvedbah vseh ureditev, kjer se posega v teren. Za dediščino bi bilo najbolje, da se gramoznica sploh ne bi širila oz. da bi se kar najmanj, če ne bi bile poprej opravljene arheološke raziskave terena.
Vplivi na kmetijstvo in gozdarstvo
Na vodni površini gramoznice je izhlapevanje mnogo večje kot iz zemlje in nivo podtalnice je zato na območju gramoznice in v njeni neposredni bližini znižan. Delno zapuščena območja, kot je že del gramoznice, so zatočišča divjadi, ki se hrani tudi s pridelki.
Po podatkih, ki smo jih dobili na republiškem hidrometeorološkem zavodu za podobno gramoznico, ki pa bi se povečala za 3 do 4-krat bolj, kot se predvideva povečanje obravnavane gramoznice, tamkajšnje znižanje nivoja podtalnice ne bi doseglo višine 1/2 m. Višina upada podtalnice v gramoznici Krog bi bila zaradi predvidenega povečanja pri opaženem nihanju za 1,8
metra sorazmerno majhnega pomena.
Po drugi strani pa je povečanje vodne površine majhen pozitivni dejavnik za sosednja kmetijska in gozdna zemljišča - ker vodna površina poveča vlažnost ozračja. Uporaba dela gramoznice za naravni rezervat pa pomeni tudi povečanje števila divjadi in večjo škodo na pridelkih.
Vplivi na videz pokrajine
Gramoznica je, kot je že omenjeno, rana v naravi in oprema pri njej degradira naravno okolje. Stavbe na območju gramoznice so gospodarske zgradbe, zgrajene le zaradi funkcionalne potrebe iz cenenih materialov in kot take niso prilagojene naravnemu okolju oziroma gradnjam, značilnim za tamkajšnjo pokrajino. Nove zgradbe in športno-rekreacijske ureditve utegnejo na pokrajino podobno neusklajeno vplivati. Gramoznica se lahko širi v (z gospodarskega vidika) najbolj racionalni obliki, to je poravnano z ravnimi parcelnimi mejami in se odstrani posebna naravna oblika, ki smo jo omenili, ali pa se širi bolj zaokroženo in razgibano, kot so naravne oblike, in se ohrani posebna oblika.
Gramoznica Krog je s svojo nepravilno obliko, ki je nastala zaradi omejitve njene širitve z zavito cesto in z vijugavim potokom, zaradi različnega lastništva in obraslosti podobna naravnim jezerom. Na njej rano v naravi predstavljajo le odprta zemljišča kopa in nedavno izkopane strme, neporasle brežine. Na daleč se to ne vidi. Izkoriščevalec gramoza sprejema obvezo, da bo brežine takoj po končanem izkopu malih odsekov izdelal v končni obliki - s polico nekoliko nad vodno gladino in zaobljeno z nasipom na vrhu (po njegovem predlogu je narisan predlog ureditve brežin zunaj območja kopališča), podobno pa bo uredil sedanje strme, neporasle brežine nedavnega kopa. Tako bi bila kmalu po končani izrabi gramoznice rana v naravi zabrisana.
Naprave gramoznice so zaradi zarasti vidne v glavnem le iz bližine. Njihov vidni vpliv se zmanjša z obarvanjem z maskirnimi barvami. Najvišja, opuščena separacija, se mora po določilih tega načrta odstraniti.
Obstoječe stavbe so problematične predvsem zaradi streh. V tem UN je za strehe zahtevano, da se pri menjavi kritine obnovijo po regionalni tradiciji. Stavbe, ki jih zdaj uporabljajo pri kopu gramoza, bodo odstranjene, ko bo kopanje končano. Gramoznica se bo širila zaokroženo in razgibano ter bo tako precej blizu naravnim oblikam. Posebna naravna oblika, ki je verjetno ostanek rokava reke ali struge potoka, bo zaradi pridobivanja gramoza odstranjena. Ker je podobnih oblik v bližini Mure veliko, ta izguba ni nenadomestljiva.
Po avtorju Ureditvenega načrta povzel Anton Štihec	♦
26. februar 1998
11
PREDLOGI ODGOVOROV NA PRIPOMBE IZJAVNE RAZPRAVE IN RAZGRNITVE
Med javno razgrnitvijo (v Krogu 10.1.1996, v Satahovcih 12.1.1996) in javno razpravo, ki je bila 9. februarja 1996 v Vaško-gasilskem domu v Krogu, je bilo podanih nekaj pripomb:
1.	LOVSKA DRUŽINA KROG
Ne strinjajo se z UN, predvsem ne s širitvijo (približanje hišam na samo 55 metrov), saj je na tem delu ostala zadnja nemotena pot za srnjad od petanjskega mostu do Kroga. Predlagajo razširitev naravnega parka na celotno območje ob potoku Mokoš. Investitor bi moral sproti urejati brežine. Nasprotujejo uvajanju dejavnosti, kot so vodni športi, igrišča in gostinski objekti. Zahtevajo zasaditev drevja na vzhodni strani gramoznice in ureditev otoka ter ureditev zapornic, s katerimi bi se preprečil dovoz avtomobilov vse do jezera (onemogočeno pranje vozil).
PREDLOG ODGOVORA:
Širitev gramoznice vse do 55 metrov od prvih hiš bi bila širitev, ki je možna po obstoječih planskih aktih, po osnutku UN pa se gramoznica približa najbližji hiši na 160 metrov. Mnenja smo, da podana širina zadostuje za prehod divjadi, zaradi tega pa verjetno gostinski lokal, športna igrišča in parkirišča niso za tak prehod primerni objekti in se na tem mestu ne bi smeli namestiti.
Glede širitve naravnega parka (rezervata) na celotno območje ob potoku Mokušje potrebno omeniti, da je večina območja potoka ob gramoznici že zajeta v predvideni naravni rezervat. Del območja potoka pa leži ob odseku gramoznice, ki bi bil zaradi oddaljenosti od smetišča in naravnega rezervata ter zaradi možnosti primernega oblikovanja brežin primeren za ureditev kopališča.
Obveza uporabnika, da sproti ureja brežine: Z osnutkom UN se predvideva sprotno urejanje varnih brežin. Osnutek že predvideva ureditev starih brežin.
Nasprotovanje možnostim razvoja športnih in drugih dejavnosti: O razdelitvi gramoznice na naravni rezervat in druge, predvsem športno-rekreacijske dejavnosti je bilo dogovorjeno z zastopnikom pristojne inštitucije za varstvo naravne in kulturne dediščine ter z ornitologom. Po njunem mnenju je možna delitev gramoznice na naravni rezervat in na del, ki je predviden z osnutkom - pod pogojem, da se dejavnosti dovolj široko in jasno razmejijo (kar je v osnutku UN predvideno s poraslimi otočki).
Vzhodno območje (soboško smetišče) naj se zasadi z drevjem: Drevje na smetišču le redko uspeva zaradi procesov, ki potekajo še dolga leta po
končanem odlaganju in zasutju z običajno debelim slojem zemlje (0,5 m). V praksi se na nekdanjih smetiščih sade tudi posamična drevesa, pod kateremi pa se položi nekajkrat debelajša plast zemlje. Z osnutkom je predvidena zasaditev ob robovih tega območja.
Uporabnik gramoznice naj se obveže za takojšnjo ureditev otoka ali otočkov: V osnutku UN se predvideva ureditev otočkov, če je taka ureditev obvezna po dovoljenju za izrabo gramoza, pa je spoštovanje tega določila možno zahtevati prek inšpekcijskih služb.
Zapornice za onemogočanje dovoza avtomobilov do vodne površine: Pripomba naj se upošteva, s tem da bi morale biti le-te oblikovno ustreznejše glede na okolje (lesene ali v obliki okrasnih vrat).
Območje gramoznice Krog naj ostane naravno zaščiteno (nadomestitev škode, nastale z njenim nastankom): V gramoznici se že sedaj ljudje kopajo, lovijo ribe, veslači jo imajo za poligon. Z naravno zaščito celotnega območja gramoznice bi morale vse te dejavnosti prenehati.
Na širšem območju KS Krog ne moreta biti dva vodna športna centra (obstoječi pri kroškem brodu in ob gramoznici): Center pri kroškem brodu je namenjen le veslanju po dokaj divji vodi. Tam ni kopanja, plavanja, čolnarjenja, veslanja na mirnih vodah, jadranja in deskanja, kar bi lahko bilo v kroški gramoznici.
2.	GASILSKO DRUŠTVO KROG
Predlagajo, da bi bila čolnarna ali podoben objekt dodeljena njim v vzdrževanje, varovanje in uporabo, saj je v gramoznici mnogo kopalcev, včasih tudi več kot 200. Gasilci bi skrbeli za varnost kopalcev.
PREDLOG ODGOVORA
Določitev upravljalca oz. uporabnika nekega objekta na območju UN ni predmet vsebine tega prostorskoizvedbenega načrta. Dogovori z ustreznimi inštitucijami (občina, lastniki, investitorji itn.) pa so vedno možni.
3. G. LUKAČ IZ KROGA -v imenu krajanov Kroga
-	Predlaga, naj se cesta, ki je bila na sredini današnjega jezera, ponovno postavi v prvotno stanje;
-	Predlaga pregrado - nasip pred separacijo v smeri vzhod-zahod, da ne bo prevelike količine vode v enem kompleksu:
-	Sedanja cesta, ki povezuje dva bregova, naj se navozi, tako da ob velikem vetru valovi ne bi spodjedali brežin in prinašali različnih predmetov (veje, plastika, posode in drugo).
PREDLOG ODGOVORA
Glede na globino in velikost gramoznice bi bila obnova te ceste velik podvig, potekala pa bi tudi skozi območje, ki ga je smiselno predvideti za naravni rezervat. Povezava Bakovci-Satahovci bi se lahko zadovoljivo nadomestila s cesto, ki bi potekala severno od gramoznice.
Razdelitev vode s pregradami v večjem jezeru, ki je v tukajšnji pokrajini novost, ni smiselna.
Zvišanje ceste ne bi učinkovalo kot pregrada proti nesnagi v gramoznici, poleg tega je večje tudi izpodjedanje. Zvišanje je obsežen ukrep, s katerim pa nesnaga iz gramoznice ne bo odpravljena. Čiščenje nesnage kot vzdrževalni ukrep tudi ni predmet UN.
PRIPOMBE KOT SKLEPI IZ JAVNE RAZPRAVE____________________
1.	Navzoči na javni rzapravi niso podprli nadaljnje širitve oz. zadnje etape širitve gramoznice.
2.	Urediti je potrebno cesto Črnski križ-Krog.
3.	Potrebno je zagotoviti povezavo med Bakovci in Satahovci.
4.	Varovalni, zeleni pas naj zagotovi tisti, ki je izrabljal gramoz.
5.	Pomgrad naj takoj ustavi črpanje gramoza na območjih, za katera nima dovoljenja.
PREDLOGI ODGOVOROV
K 1.
Z družbenim planom občine je gramoznica v Krogu predvidena za dolgoročno črpanje gramoza za potrebe občine M. Sobota. Od sprejetja načrta se je pokazalo, da zaradi tanke plasti čistega gramoza obravnavana gramoznica ni tako perspektivna. Pomgrad Nizkogradnje si že več let poskuša zagotoviti nadomestne zaloge gramoza (Ivanci in ob Bakovski cesti). Pri zadnjih navedenih gramoznicah je potrebno ob širitvi spremeniti planske akte in prostorskoizvedbene načrte. Gramoznica ob Bakovski cesti se lahko širi k na 1. območje kmetijskih zemljišč, kar zahteva soglasje Kmetijskega ministrstva. Občina kot taka potrebuje gramoz pri izvedbi infrastrukture (ceste) in ni pričakovati, da bi nakupovala gramoz v sosednjih občinah, ki imajo prav tako podobne težave z zagotavljanjem potrebnih dolgoročnih zalog. Takojšnje zaprtje gramoznice Krog praktično pomeni, da se mora izkop na Ivanah oz. v gramoznici ob Bakovski cesti znatno povečati. Po znanih geoloških podatkih je v gramoznici Krog zaloge gramoza še za približno 3 leta izkoriščanja, zato ni smiselno in ne racionalno, da se ta gramoz ne bi izčrpal. Kroška gramoznica med drugim ni primerna tudi zaradi zemljine rane, ki jo predstavlja odprti kop gramoza, in nevarno strmih brežin na območju tega kopa. Najmanj, kar bi moralo biti kopalcu gramoza še dovoljeno oz. kar bi od njega morali zahtevati, je odvzem gramoza za zmanjšanje naklona teh brežin in zasutje odprtega kopa z zemljo.
Za končno uporabo gramoznice, ki naj bi bila v delu namenjena tudi za kopanje, pa so potrebne še blažje brežine od nenevarnih, posebno za otroke in starejše. Izkušnje v sosednjih državah so pokazale, da je primemo urejena obala za kopanje taka, pri kateri so oblikovani tudi zalivi. Za vse to bi bilo potrebno odstraniti še določene količine materiala in smotrno bi bilo, da to izvede tisti, ki ta material tudi uporabi, ob gramoznici pa že ima potrebno mehanizacijo.
K 2.
Ureditev ceste zunaj območja ureditvenega načrta ne more biti predmet ureditvenega načrta (po zakonodaji se v tem načrtu podajajo le lokacijski pogoji za urejanje območja, ki ga zajema).
K 3.
Nadomestitev povezave Bakovci-Satahovci, ki je bila s kopanjem gramoza prekinjena, bi se lahko zadovoljivo nadomestila s cesto, ki bi potekala severno od gramoznice.
K 4.
Na zemljiščih, ki jih uporabnik gramoza že poseduje, ni mogoče zagotoviti ustrezno širokega varovalnega pasu, saj ponekod sega jama skoraj do roba njegovih zemljišč. Način uporabnikove izvedbe tega pasu ni predmet ureditvenega načrta.
K 5.
Operativni ukrepi niso predmet ureditvenega načrta. Za nadzor in ukrepe proti kršilcem so zadolžene inšpekcijske službe.
12
številka 5
TRGOVCI POZOR
Na podlagi 17. člena zakona o trgovini (Ur. list RS, št. 18/93) je Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj izdalo nov pravilnik o obratovalnem času prodajaln, ki je začel veljati 1. januarja 1998. Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu št. 79/97, zaradi boljše seznanjenosti pa ga v celoti objavljamo tudi mi.
PRAVILNIK
o obratovalnem času prodajaln
1.	člen
Ta pravilnik določa merila in postopke za določitev obratovalnega časa prodajaln.
Določbe tega pravilnika ne veljajo za obratovalni čas prodajaln, ki je urejen z drugimi predpisi.
2.	člen
Obratovalni čas si trgovec določi samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in ob upoštevanju določb tega pravilnika.
3.	člen
Redni obratovalni čas prodajaln je:
1.	od ponedeljka do petka med 7. in 21. uro;
2.	ob sobotah med 7. in 18. uro in
3.	ob nedeljah med 8. in 13. uro za prodajalne z živili.
Prodajalne, ki obratujejo izven zgoraj določenega časa ter ob praznikih in dela prostih dnevih, so dežurne prodajalne.
4.	člen
Pri določanju dežurstva prodajalne je treba upoštevati značilnosti območij: turizem, tranzitni cestni promet, mednarodni mejni prehodi, varstvo pred hrupom, gostota naseljenosti prebivalstva, običaji ob praznikih in dela prostih dnevih ipd.
Merila iz prejšnjega odstavka razčleni pristojni občinski organ.
Pri določanju dežurstva prodajalne mora trgovec poleg svojih poslovnih interesov upoštevati tudi merila iz prejšnjih dveh odstavkov.
5.	člen
Obratovalni čas prodajaln na trgih, v nakupovalnih centrih in ob avtocestah namesto trgovcev določijo upravljalci teh trgov, nakupovalnih centrov in avtocest v skladu s tržnim redom oziroma s splošnimi poslovnimi pogoji upravljalca nakupovalnega centra ali avtoceste.
Določbe tega pravilnika, ki veljajo za trgovce, se uporabljajo tudi za upravljalce iz prejšnjega odstavka.
6.	člen
Trgovec mora urnik obratovalnega časa prijaviti pristojnemu organu občine petnajst dni pred:
1.	začetkom poslovanja prodajalne;
2.	spremembo urnika obratovalnega časa prodajalne;
3.	začetkom novega koledarskega leta.
Prijava iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1.	ime in sedež trgovca;
2.	morebitno ime prodajalne, za katero prijavlja obratovalni čas in njen naslov;
3.	urnik obratovalnega časa v skladu s tem pravilnikom;
4.	število zaposlenih v prodajalni in skupno število ur njihovega delovnega časa na teden.
Obrazec prijave urnika obratovalnega časa je določen v pravilniku in je njegov sestavni del.
Trgovec mora prijavi priložiti kopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno v obravnavani prodajalni.
7.	člen
Če občinski organ ugotovi, da je prijava urnika obratovalnega časa popolna in so upoštevane vse določbe tega pravilnika, v petnajstih dneh od prejema prijave le-to potrdi in en izvod potrjenega urnika vrne prijavitelju. Občinski organ lahko potrdi prijavljen urnik le deloma.
Pristojni občinski organ z odločbo zavrne prijavljeni urnik obratovalnega časa deloma ali v celoti, če ta ni v skladu z določbami tega pravilnika.
V primeru iz prejšnjega odstavka pristojni občinski organ vložniku v obrazložitvi odločbe tudi navede ustrezno spremembo obratovalnega časa.
8.	člen
Potrjen urnik obratovalnega časa trgovec hrani v prodajalni, tako da je dostopen inšpekcijskim organom.
9.	člen
Trgovec je dolžan urnik obratovalnega časa namestiti na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno.
Trgovec mora zagotoviti, da kupci zapustijo prodajalno v petnajstih minutah po končanem obratovalnem času.
Kupcem, ki ostanejo v prodajalni po končanem obratovalnem času, je trgovec dolžan postreči v času navedenem v prejšnjem odstavku.
10.	člen
Z urnikom nenačrtovano zaprtje prodajalne ali zmanjšan obseg obratovanja prodajalne za največ šestdeset dni mora trgovec prijaviti pristojnemu občinskemu organu petnajst dni pred začasno spremembo urnika.
Trgovec mora zaprtje prodajalne zaradi dogodkov, na katere ne more vplivati (smrt v družini, bolezen, nenačrtovana inventura, nesreča in podobno), prijaviti pristojnemu občinskemu organu v petih dneh od zaprtja.
Začasno spremembo urnika obratovalnega časa prodajalne je trgovec dolžan namestiti na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno.
11.	člen
Trgovec mora uskladiti urnik obratovalnega časa s tem pravilnikom v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
Če trgovec ne uskladi urnika obratovalnega časa v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da nima prijavljenega obratovalnega časa prodajalne.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o obratovalnem času prodajaln (Uradni list RS 28/93).
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 1998.
Poleg novega pravilnika je bil v isti številki Uradnega lista objavljen tudi predpisani obrazec, na katerem se mora prijaviti urnik obratovalnega časa prodajaln. Poleg dveh izvodov izpolnjenega obrazca je potrebno k vlogi priložiti tudi fotokopijo odločbe Upravne enote Murska Sobota o izpolnjevanju predpisanih pogojev za trgovino na drobno.
V zvezi s tem vas obveščamo, da vloge, ki niso bile dane na novih predpisanih obrazcih, ne bodo obravnavane, torej ste dolžni vložiti novo prijavo obratovalnega časa.
Obrazec za prijavo urnika obratovalnega časa lahko dvignete na Mestni občini Murska Sobota, oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, soba št. 15, kjer vam bomo tudi pomagali pri izpolnitvi le-tega.
Upoštevajte, da si v skladu z drugim členom pravilnika v območju rednega obratovalnega časa svoj obratovalni čas določite samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in ob upoštevanju določb pravilnika. Pravilnik ne določa minimalnega števila ur obratovalnega časa. Vsako spremembo obratovalnega časa prodajalne med letom je trgovec dolžan prijaviti pristojnemu občinskemu organu na dveh pravilno izpolnjenih obrazcih prijave obratovalnega časa v roku, ki je naveden v pravilniku.
Če boste obrazce izpolnjevali sami, vas prosimo, da izpolnite vse rubrike, pri tem upoštevajte spodaj omenjena navodila ter popolni obrazec pošljite na naš naslov.
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV PRIJAVE:
Identifikacijska (matična) številka prodajalne je določena z obvestilom o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti, ki ga Statistični urad RS pošilja poslovnim subjektom ob registraciji. Poslovni subjekti imajo desetmestno številko, zadnja tri mesta določajo enote poslovnega subjekta (podružnice, poslovne enote, profitne centre). Če teh ni, so na zadnjih treh mestih ničle.
Velikost prodajnega prostora v m2 je površina prostora, kjer poteka prodaja blaga, tudi zaprt izložbeni prostor. Če prodaja poteka v več nadstropjih, je treba upoštevati vsa nadstropja. Odprt prodajni prostor se v podatek ne vključuje.
Velikost priročnega skladišča v m2 je površina za shranjevanje blaga, s katerim se dopolnjuje blago v prodajalni in je na isti lokaciji kot prodajalna ali v njeni neposredni bližini. Odprt prostor za hrambo blaga se ne šteje.
Število zaposlenih v prodajalni pomeni skupno število oseb, ki so bile v času prijave urnika (oz. v zadnjih dneh poslovanja pred to prijavo) redno in pogodbeno zaposlene (tudi osebe, ki so zaposlene za krajši čas od polnega, in osebe, ki delajo sezonsko). V podatek so vključeni lastniki in družabniki ter neplačani družinski člani, če v prodajalni tudi delajo, ne vključuje pa vajencev in pripravnikov in tistih sicer zaposlenih oseb, ki so bile v času prijave odsotne (porodniški, daljši bolniški in drugi dopusti). Osebe, katerih dela niso neposredno povezana s prodajo v prodajalnah, v podatku niso upoštevane (npr. delavci v bifejih, ki so sestavni del ponudbe prodajaln).
Skupno število ur delovnega časa v prodajalni na teden se nanaša na naveden tedenski umik rednega obratovalnega časa in tedenski urnik dežurstev.
Tedenski urnik rednega obratovalnega časa in tedenski urnik dežurstev, ki ga navede prijavitelj, je urnik v običajnem delovnem tednu, ko ni praznikov in ne drugih izjem.
Urnik ob praznikih in dela prostih dnevih. Navedejo se prazniki, ob katerih bo prodajalna obratovala, in ustrezen obratovalni čas. Če ta del obrazca ni izpolnjen, se smatra, da prodajalna ob praznikih in dela prostih dnevih ne bo obratovala.
Glavna dejavnost prodajalne. Označi se tista dejavnost v tabeli na obrazcu, s katero se po oceni ustvari največji delež od skupne dodane vrednosti. Možen in obvezen je samo en odgovor.
Prosimo tudi, da vsako prijavo opremite s svojo popolno telefonsko številko, prek katere bo možen stik z vami ob morebitnih nejasnostih. Prav tako vas prosimo, da prijavo dopolnite s štampiljko, ki naj bo v zgornjem levem kotu obrazca.	,
Za morebitne dodatne informacije nas lahko pokličete po telefonski številki 31-000, int 482.
Darja PINTARIČ in Silvija KOUTER	♦
26. februar 1998
13
KRAJEVNA SKUPNOST BAKOVCI
P
o predstavitvi Rakičana in Kroga so zdaj na vrsti Bakovci. Vrstni red ni abecedni niti kako drugače postavljen -z izjemo bližine mestu, kar pa pomeni, da bi bili potemtakem prej obravnave v javnem glasilu mestne občine deležni
Černelavci. In vendar vam tokrat v sliki in besedi predstavljamo Bakovce, kot jih vidi predsednik Sveta Krajevne skupnosti Štefan VEREŠ. Z njim smo se pogovarjali o vseh aktualnih vprašanjih krajevne skupnosti, na papir pa prenašamo tudi tisto, kar je zapisal njen tajnik: »Naselje Bakovci je enovita krajevna skupnost, o nastanku vasi pa sta v ospredju dve verziji. Po prvi naj bi zgodovina kraja segala v leto 1560, ko je na ta tla zbežal grof Barkoci in se je naselje, ki je nastalo, po njem imenovalo Barkoci. Po drugi verziji pa naj bi kraj dobil ime po barkah, s katerimi so se ljudje prevažali do Murske Sobote, ker je bilo v tistih časih to zamočvirjeno območje. Znano pa je, da je bilo naselje
Bakovci v preteklosti pomembno regionalno središče s svojo samoupravo, grbom in pečatom.
Za ugotovitev pravih dejstev o izvoru imena in nastanku kraja je pri krajevni skupnosti Bakovci imenovana posebna komisija, ki naj bi delo opravila
ob pomoči župnijskih podatkov, ki so v arhivih na Madžarskem.
Danes šteje krajevna skupnost Bakovci 1611 prebivalcev in ima 410 hišnih številk s 480 gospodinjstvi. Je v bližini regionalnega središča in mestne občine Murska Sobota in
ima zgrajeno infrastrukturo - razen kanalizacije in telovadnice pri osnovni šoli. To naj bi letos uvrstili v občinski program gradnje in tako uresničili dolgoletno željo po pridobitvi šolskega prostora za telesno vzgojo učencev in rekreativcev ter drugih. Vsa infrastruktura je bila zgrajena večinoma s krajevnim samoprispevkom, ki ga krajani zbirajo že
trideset let, zadnji pa je bil izglasovan za obdobje od 1996. do leta 2000. Referendumski program zajema zgraditev kanalizacije, dograditev vodovoda in ulične razsvetljave, modernizacijo cest ter financiranje tekoče dejavnosti v krajevni skupnosti.
V letu 1981 so Bakovci postali župnija, sedanjo podobo pa je cerkev svete Ane dobila leto kasneje. Pri gradnji vaškega doma, rekreacijskega centra, vaškega vodovoda, cest, mrliške vežice, telefonskega omrežja in šole so krajani poleg samoprispevka vložili tudi veliko prostovoljnega dela, na kar so posebno ponosni. Združeni in dejavni pa so kar v sedemnajstih društvih ter klubih. Najstarejše je gasilsko društvo, ki je praznovalo 70-letnico, pihalni orkester pa bo imel jubilej letos. Po množičnosti so v ospredju športna društva, predvsem nogometno in rokometno ter društvo Partizan. Vsa društva pričakujejo več proračunskih sredstev, kot so jih deležna, saj se pri sofinaciranju dejavnosti pojavljajo nemajhne težave.
Sedanje vodstvo krajevne skupnosti šteje sedem članov sveta, ki so bili izvoljeni sredi leta 1996 in imajo tako zaradi novega komunalnega sistema le dveletni mandat, saj bodo lokalne volitve novembra letos. Med odbori, ki jih prav tako ne manjka, je med najbolj dejavnimi tisti za gradnjo kanalizacije, ki ga vodi predsednik sveta KS Štefan Verš.
Podpredsednica sveta je Marija Kočar, člani pa Janez Režonja, Janez Bencak, Minka Cor, Marjan Smodiš in Jože Sreš.
Štefan VEREŠ,
predsednik sveta KS Bakovci
Središče Bakovec je vaški dom, v katerem so spodaj trgovina in frizerstvo ter telovadnica,
zgoraj pa društveni prostori.

14
številka 5
Po besedah predsednika je v ospredju res kanalizacija, za katero so po gospodinjstvih zbirali po 300 DEM, med obrtniki pa celo nekaj več. Idejni projekt je končan, zdaj pa ob pomoči občine urejajo lokacijsko dokumentacijo. Za to naložbo imajo okoli 24 milijonov tolarjev.
Del kraja še vedno nima vodovoda, čeprav obstajajo trije sistemi. Enega vodi krajevna skupnost prek svojega odbora, drugega krajani samostjno, v Malih Bakovcih pa se bo kazalo povezati. Ker pa je cena 200 DEM, bo potrebno malo počakati, saj so občani finančno preobremenjeni. Toliko dajatev naenkrat doslej ni bilo in nekateri jih preprosto ne zmorejo. Tudi tako intenzivne gradnje, kot je bila opazna pred leti, v Bakovcih ni več. Sicer pa je zdaj odvisno od avtoceste, ali se bodo širili v smeri Murske Sobote, v kateri je
vo ni uspelo urediti. Razmišljajo celo o tožbi zaradi slabega vzdrževanja. Da bi izboljšali prometno varnost, razmišljajo o namestitvi hitrostnih ovir pred križiščem ceste Dokležovje-Krog, saj je zelo prometno, obenem pa je to tranzitna cesta v smeri Ljutomera, kije terjala številne žrtve. Da bi poskrbeli za večjo varnost kolesarjev, si prizadevajo pridobiti kolesarsko stezo do Sobote. To imajo že obljubljeno od prejšnjega župana, vendar upajo, da bo s sedanjim več sreče.«
Kar v najkrajšem času pa bi radi uredili tudi parkirišča in poskrbeli za javno razsvetljavo. lz varčnosti (sofinancirali so jo iz lastnih sredstev) je gorela vsaka druga luč, zdaj pa bo drugače. Tudi s strugo Mokoša, ki je reguliran, vendar še ne urejen potok sredi kraja.
Predsednik sveta KS, ki nam je nizal podatke, je tudi gasilski poveljnik in
že od leta 1974 poslovodja Potrošnikove blagovne hiše v Murski Soboti. Živi pa na Vrtni 15 v Bakovcih, ki tudi po njegovi zaslugi dobivajo podobo zanimivega kraja z razvejeno društveno dejavnostjo in številnimi novimi hišami, ki pa zdaj več ne rastejo tako množično, saj lastniki svoja zemljišča hranijo za potomce in jih ne prodajajo več tako kot pred uvedbo prostorskih načrtov, ki so zavrli zidavo.
Brigita BAVČAR
Foto: Jože POJBIČ	♦
26. februar 1998
15
zaposlena večina aktivnih prebivalcev. Vseh jih je v Bakovcih 410, le deset kmetov in že preveč takih na čakanju, ki so izgubili delovno mesto zaradi stečajev in iz drugih razlogov. Zato niso najbolj zadovoljni, negodujejo pa tudi zaradi nerešenega vprašanja kabelskega sistema s slabo sliko in nezmožnostjo spremljanja programa. Kabelskih priključkov je v Bakovcih 330, zanje so plačali po 800 DEM (za vsakega), kljub trkanju na številna vrata pa jim doslej zadeve v skupno zadovoljst-
INTERVJU S PODJETNIKOM STANKOM POLANIČEM
s
tanko Polanič diplomirani inženir gradbeništva, je uglajen sogovornik, ki sobesedniku ne daje videza nadutosti pomembnega podjetneža, ki ima veliko pod palcem. Od kar je šel »na svoje« in se dokazal v svoji stroki, njegove družbe z omejeno odgovornostjo rastejo kot gobe po dežju in Sobota-Center je tista, ki je bila ustanovljena z namenom, da poskrbi za gradnjo medzidka med pošto in Pomursko banko v središču mesta. Naziv je obetaven in tako večinski lastnik - sklad stavbnih zemljišč Mesten občine Murska Sobota - kot Imo-Real d.o.o, ki sta ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo in zgovornim imenom, bosta po zamašitvi prehoda, v katerem v vetrovnih dneh močno piha in je tudi sicer neizrabljen prostor, se gotovo ne bosta zadovoljila le s takoimenovano gradbeno plombo oziroma tampon gradnjo, ampak tudi dograditvijo Pomurske banke v smeri tržnice. Tej pa s prekritjem in podkletitvijo dragocene površine v mestnem jedru dala drugačno podobo in tudi bogatejšo vsebino. Garaž v mestu primanjkuje, kakor je tudi že zadnji čas, da pomursko središče dobi prekrito tržnico, saj je zima v celinskem podnebju dolga, zaloge vrtičkarjev in ostalih nakupovalcev pa hitro usahnejo in tako tudi za prodajalce, ne bo odveč da dobijo ugodnejšo mesto prodaje vsega kar ponujajo.
Vse našteto nas je vodilo, da obiščemo Stanka Polaniča, ki je poleg tako imenovane »Žute« v Murski Soboti na križišču Staneta Rozmana in Cvetkove ulice, postavil tudi »modro« hišo. V odgovoru na vprašanje o medijsko izpostavljeni gradnji doma oskrbovancev v Moravskih Toplicah, je bil skop z informacijo, zato pa toliko bolj zgovoren v tistem delu, ki se nanaša na Mursko Soboto, v kateri živi in mu tako ni vseeno, kakšno podobo ima. Tako smo zvedeli, da bi naj z deli medzidka pričeli na pomlad, ko bodo uredili vso potrebno dokumentacijo, od pošte pa odkupili zemljišče, na katerem bo postavljen nov objekt Pravzaprav gre tudi za dozidavo PTT z zadnje, torej južne strani, kar je razvidno iz makete, na kateri je tudi prizidek k bančni hiši
Kaj meni o gradnji avtoceste, se je Stanko Polanič razpisal v Sobotni prilogi dela, povprašali pa smo ga tudi glede železnice in premestitve avtobusne postaje k železniški, v primeru če bo železniška postaja za potniški promet ostala tam, kjer je in ne bo pri tovornem postajališču v Markišavcih. O vsem ima svoje stališče in meni, da sodita avobusna in železniška postaja skupaj, če bosta odmakjeni, pa je predpogoj ureditev mestnega prometa, saj so dnevne migracije dijakov in zaposlenih v Murski Soboti velike. Malo zaradi časovnega zamika pogovora, ki je potekal v
Polaničevi pisarni po reflektorjem in v prisotnosti kamere ter že zbrisanega posnetka, na to temo več takrat, ko bodo usklajene možnosti. Zdaj le še uporaben predlog o premestitvi ekonomske šole preko razbremenilnega kanala in nasproti Srednje strojne in tekstilne šole ter gimnazije na lokacijo sedanje ekonomske enote Kmetijskega gospodarstva Rakičan. V Černelavcih namreč samujejo objekti tam, kjer bi po besedah sogovornika, lahko bila novogradnja in bi prišlo tudi do izrabe kapacitet športne dvorane in stadiona pri osnovni šoli I ter Fazanerije.
Publicitete Stanko Polanič po zagotovitvi v pogovoru, ne potrebuje, izkušnja, ki jo ima iz časov, ko je bil direktor SGP Pomurja, Konstruktorja, pa gotovo ni prijetna in tako ga nanjo nismo spominjali hote. Samo v samopojasnilo. Dalje pa povzemamo prebrano v Delu, da bo drugo Polaničevo podjetje Intering letos na prostora, kjer je zdaj bivši ušesni oddelek soboške bolnišnice, zgradilo poslovno hišo, v kateri bodo tudi prostori Krekove banke.
O tem, kdaj se bodo v občini Moravske toplice lotili gradnje med poslovneži in petičneži trenutno najbolj aktualnega športa - golfa - smo izvedeli le toliko, da je treba naložbo temeljito pretehtati, saj v naši pokrajini ni dovolj igralcev golfa, tisti iz sosednjih držav pa imajo igrišča golfa doma. Tudi v mejnih pokrajinah in čeprav je na območju, kjer se začenja vzpenjati Goričko, nadvse primeren teren, je res treba prešeteti uporabnike tega mondenega športa, saj bi jih realno potrebovali od 400
do 600. Sicer pa je vsaj tako kot od tehtanja ali se splača ali ne, počakati na verifikacijo prostorskega plana.
V Murski Soboti pa na pričetek del v središču mesta, ki bodo spremenile njegovo podobo. In to s pomočjo Stanka Polaniča ter projekta Center, od katerega si veliko obetamo.
Brigita BAVČAR	♦
M
NADSTANDARDNI DOM ZA STAREJŠE
estna občina Murska Sobota naj bi bila med tistimi, ki bodo sodeloval pri gradnji doma starejših občanov v Moravskih Toplicah. Imel bo dvesto postelj, sedemdeset jih bo namenjenih oskrbovancem, ki jim bo oskrbnino zagotavljalo socialno skrbstvo, petdesetim bodo osnovno sokrbnino plačevale občine, osemdeset ležišč pa bo nadstandardnih, kar pomeni, da jih bodo morali oskrbovanci plačevati sami, ali pa bodo zanje stroške poravnavali svojci.. Oboji lahko apartma tudi odkupijo, ali pa zanj plačujejo v obliki najemnine.
Polovico denarja za gradnjo naj bi zagotovila država, 40 odstotkov podjetje Intering in Zavarovalna skupnost Triglav, preostalih deset pa tukajšnje občine.
16
številka 5
POSLOVANJE STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA V LETU 1997
S
tanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota je takoj po ustanovitvi začel reševati najbolj kritična stanovanjska vprašanja predvsem socialnih upravičencev. V letu 1996 je bilo iz sredstev Stanovanjskega sklada za
socialne upravičence kupljenih šest stanovanj, v letu 1997 pa štiri. Na začetku lanskega leta je bil objavljen razpis za oddajo socialnih stanovanj v najem v Mestni občini Murska Sobota. Na razpis se je prijavilo 51 prosilcev, na prednostno listo pa
je bilo uvrščenih 10 prosilcev, od katerih je do sedaj stanovanje prejelo pet družin. V letu 1997 je bilo rešenih tudi nekaj vlog za zamenjavo stanovanja (bodisi večjega, manjšega oz. drugi primeri).
Vzporedno z brezposlenostjo in vedno večjo socialno stisko mladih, družin vse bolj naraščajo potrebe po socialnih in predvsem po neprofitnih stanovanjih. Ugotavljamo, da je iskalcev stanovanj v Mestni občini Murska Sobota vsako leto več, zato je nujno potrebno ukrepati Glede na potrebe po stanovanjih je bilo ugotovljeno, da veliko prosilcev socialnih stanovanj ne
izpolnjuje pogojev za pridobitev, saj so se na razpis prijavile predvsem mlade družine z osebnimi dohodki, ki presegajo mejo upravičenca do socialnega stanovanja. Zato smo se na Stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota odločili, da vzporedno z reševanjem stanovanjskih problemov socialnih upravičencev rešujemo tudi stanovanjske probleme upravičencev do neprofitnih stanovanj. To so predvsem tiste mlade družine, ki si prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi si sami kupili ali zgradili stanovanje.
GRADNJA VEČSTANOVANJSKEGA OBJEKTA LAMELA - C OB RAZLAGOVI ULICI V M. SOBOTI
tanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota je avgusta lani pričel graditi večstanovanjski objekt v Razlagovi ulici v Murski Soboti. V njem bodo stanovanja dodeljena 42 družinam, prednost pa bodo imele predvsem mlade družine.
Zemljišče, na katerem je predvidena gradnja večstanovanjskega objekta, leži znotraj območja zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici v Murski Soboti. Na tem zemljišču so bili v preteklih letih zgrajena začasna bivališča za socialne upravičence. Ta so dotrajala in niso ustrezala osnovnim potrebam za bivanje, zato jih je bilo potrebno porušiti in stanovalce preseliti. Večina teh objektov je bila že porušenih in na tem prostoru sta bila v letih 1988-1989 zgrajena dva stanovanjska objekta (lamela A in B) s pretežno socialnimi in neprofitnimi stanovanji. Lamela C pa pomeni zaokrožitev izgradnje celotnega kompleksa večstanovanjskih objektov ob Razlagovi ulici v Murski Soboti. Stanovanja so v velikosti od enosobnega do dveinpolsobnega stanovanja oz. od 35 do 69 kvadratnih metrov. Objekt je centralno ogrevan.
Vrednost naložbe je 283.000.000,00 SIT. Stanovanjski sklad kot investitor gradnjo financiral delno s posojilom za neprofitno stanovanjsko gradnjo, delno pa iz lastnih sredstev. Stanovanjski sklad Republike Slovenije je investitorju odobril posojilo z obrestno mero TOM + 3% in 25-letno dobo odplačevanja.
Sklad stavbnih zemljišč Mesine občine Murska Sobota je sofinanciral nakup zemljišča v višini odmetjenega komunalnega prispevka in s tem investitoija oprostil plačila komunalnega prispevka za gradnjo, ki je znašal približno 63.000.000,00 SIT.
Izvajalec gradnje je ABI Lipovci. Po načrtu bi morala biti gradnja končana maja ali junija letos.
Glede na to bodo stanovanja v Razlagovi vseljiva letos poleti. Upravni odbor Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota je sprejel Pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem. Z njim so določeni upravičenci in pogoji, ki jih morajo le ti izpolnjevati, normativi, postopek oddaje in merila za sestavo prednostne liste upravičencev do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem.
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo prijavljeno stalno bivališče na območju Mestne občine Murska Sobota praviloma dve leti. Do neprofitnih stanovanj so upravičeni občani, ki jih skupni prihodek družine izloča iz kroga upravičencev do socialnega stanovanja - to je spodnja meja. Zgornja meja je določena z lestvico, upoštevajoč število družinskih članov prosilca.
Občani, ki želijo podrobne podatke, si lahko pravilnik ogledajo pri strokovni službi stanovanjskega sklada.
Andreja KUMIN	♦
Na podlagi 93. Člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91) in določil Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja
RAZPIS
za oddajo neprofitnih stanovanj v najem
L Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota razpisuje pogoje in upravičence za dodelitev neprofitnih stanovanj. Stanovanja bodo vseljiva predvidoma junija 1998 v večstanovanjskem bloku lamela C ob Razlagovi ulici v Murski Soboti.
11. Razpisuje se 28 prostih stanovanj:
-	3 enosobna stanovanja od 36,65 do 46,04 m2 (eno stanovanje je prirejeno za invalide)
-	21 dvosobnih stanovanj od 46,66 do 56,42 m2 (dve stanovanji sta prirejeni za invalide)
-	4 dveinpolsobnih stanovanj od 61,88 do 67,50 m2 (eno stanovanje je prirejeno za invalide)
III.. UPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE STANOVANJA
Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	da imajo stalno bivališče na območju Mestne občine Murska Sobota praviloma dve leti;
2.	da se mesečni dohodki na družinskega člana v letu pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo nad mero, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem;
3.	da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno plačo v državi leto dni pred razpisom:
-	za enega člana gospodinjstva	80%
-	za dva člana gospodinjstva	50%
-	za tri člane gospodinjstva	20%
-	za štiri člane gospodinjstva	5%
-	za pet in več članov	največ do povprečne plače v državi
4.	da niso lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po določilih stanovanjskega zakona;
5.	da niso lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše oziroma stanovanja;
6.	da doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, (razen tistih najemnikov socialnih stanovanj, za katere je bilo ugotovljeno, da niso več upravičenci do socialnega stanovanja).
IV.VLOŽITEV ZAHTEVKA IN DOKAZILA
Vlogo za pridobitev stanovanja dobijo prosilci v pisarni Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, II. nadstropje, soba 19, od 11.00 do 14.00 ure.
Vlogi je potrebno priložiti še naslednje listine:
-	kratek življenjepis;
-	potrdilo o državljanstvu;
-	potrdilo oz. izvid ustrezne zdravniške komisije o morebitni invalidnosti;
-	najemno oz. podnajemno pogodbo, potrdilo o lastništvu ali drugo dokazilo o stanovanju v katerem stanuje - overjeno pri notarju;
-	potrdilo o strokovni izobrazbi (maturitetno spričevalo, diploma, im.) - overjeno pri notarju.
Podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec prejemkov na vlogi. Podatke o stalnem bivališču, številu družinskih članov ter dobo stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota potrdi pristojna Upravna enota.
Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti v vložišču Mestne občine Murska Sobota v I. nadstropju levo, najkasneje 20 dni po objavi razpisa.	*
Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota
26. februar 1998
17
INVESTICIJE NA PODROČJU OSNOVNEGA ŠOLSTVA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA
E
na osnovnih nalog občine, ki izhaja iz ustanoviteljskih dolžnosti, je zagotovitev enakovrednih prostorskih razmer vsem učencem za izvajanje osnovnošolskega izobraževanja s prehodom na devetletno šolanje. V skladu z zakonom o osnovni šoli se bo začel izvajati program devetletnega osnovnošolskega izobraževanja v šolskem letu 2002/2003. Za uresničitev programskih ciljev 9-letne osnovne šole je potrebno vsem učencem omogočiti enoizmenski pouk in zadostne zmogljivosti pokritih športnih objektov, saj je v novem programu predvidenih več ur športne vzgoje. V skladu s temi usmeritvami so bili zasnovani programi za naložbe v
osnovnošolske objekte v Mestni občini Murska Sobota.
V decembru 1997 smo zgradili športno dvorano pri 1. osemletki - za potrebe šolskega športa po osnovnošolskem programu in za širše potrebe -športne panoge v mestni občini. Ker ima dvorana vse dimenzije za tekmovanje v košarki in odbojki, jo lahko upravičeno imenujemo specialna dvorana za ti dve športni disciplini. Na premičnih tribunah je prostora za 800 gledalcev. V njej so tudi studio za fitnes in drugi prostori, ki jih potrebujejo športniki, športni pedagogi, trenerji, predstavniki klubov, poskrbljeno pa je tudi za ustrezno poročanje športnih novinarjev. Površina vseh prostorov je 2460 kvadratnih metrov, naložbena vrednost pa 422 milijonov tolarjev. Večino sredstev je bilo zagotovljenih z občinskim proračunom Mestne občine, del sredstev pa je prispevala država iz sredstev za naložbe v osnovnošolske in športne objekte.
Takoj po končani gradnji športne dvorane pri prvi osemletki pa se je začela nadzidava prizidka Osnovne šole 3 M. Sobota in dograditev šolske telovadnice pri Osnovni šoli 2. Po javnem natečaju so bila dela za nadzidavo prizidka OŠ 3 M. Sobota zaupana izvajalcu Gombocu - Gradbeni inženiring Beltinci, dograditev telovadnice pri Osnovni šoli 2 M. Sobota pa SGP Pomgrad - ABI Lipovci. Pogodbena vrednost naložbe pri Osnovni šoli 3, v katero ni vključena oprema, je 135
milijonov tolarjev, pri Osnovni šoli 2, prav tako brez opreme, pa 87,5 milijona tolarjev.
Z nadzidavo OŠ 3 bo v celoti odpravljen dvoizmenski pouk in s tem omogočen prehod na 9-letno osnovnošolsko izobraževanje. Eden od razlogov za nadzidavo objekta je tudi ravna streha, ki je zamakala, zato je bilo potrebno nenehno vlagati ogromna sredstva v obnovo, ki ni bila nikoli končana. Z nadzidavo bo tudi ta težava odpravljena z zgraditvijo dvokapne strehe. Skupna površina na novo pridobljenih prostorov z nadzidavo prizidka znaša 1270 kvadratnih metrov površine in vsebuje v drugem nadstropju in mansardi 11 učilnic, zbornico, kabinete, sanitarije, garderobe. Preostala površina pa odpade na komunikacije, ki zajemajo hodnike in stopnišča. Po projekt-no-tehnični dokumentaciji bo med osrednjo zgradbo in nadzidanim prizidkom nadzidana tudi vezna stavba z dvigalom. S tem bodo odpravljene arhitektonske ovire in tako bo otrokom s težavami v gibanju omogočen prijaznejši in humanejši vstop v šolo. Doslej je bilo potrebno te učence fizično prenašati v nadstropje, ker v pritličju zgradbe ni nobene učilnice. Na to šolo so bili namreč pred štirimi leti vključeni v integrirani pouk z drugimi učenci otroci s posebnimi potrebami, ki so bili že v zgodnji mladosti iztrgani iz domačega okolja in z izdano odločbo v postopku usmerjanja otrok usmerjeni v osnovnošolsko izobraževanje v oddaljeni Zavod v Kamniku.
Na Osnovni šoli 2 gradimo šolsko telovadnico. Njena površina znaša čez 800 kvadratnih metrov in je usklajena s predpisanimi normativi za gradnjo telovadnic glede na število učencev in oddelkov na tej šoli (390
učencev v 18 oddelkih v šolskem letu 1997/98). Telovadna površina zgrajene telovadnice bo znašala 534 kvadratnih metrov, preostale površine po projektni dokumentaciji pa odpadejo na potrebne garderobe, galerijo, klubsko sobo, shrambo orodja, kabinete, sanitarije in komunikacije.
Od načrtovanih vlaganj v osnovnošolski prostor v Mestni občini nam po opisanih in prikazanih investicijah ostane za realizacijo le še izgradnja telovadnice pri Osnovni šoli Bakovci, katere pričetek je predviden ob koncu letošnjega leta, dokončanje pa do začetka šolskega leta 1999/2000. Tudi tu gre za normalno šolsko telovadnico načrtovane površine, ki znaša po projektni dokumentaciji skupno 640 kvadratnih metrov.
Tako bodo do konca tega tisočletja dograjeni vsi načrtovani osnovnošolski objekti v mestni občini in omogočen nemoten prehod na devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Vse naložbe temeljijo na investicijskih programih s prikazano ekonomsko upravičenostjo. Nekateri nam pripisujejo, da se, kar se gradnje telovadnice tiče, obnašamo neracionalno in razsipniško. Pri tem gre le za kompletiranje šolskih objektov in nobeno manijo oziroma pretiravanje. Vprašajmo se, koliko otrok je bilo doslej prikrajšanih za ustrezno športno vzgojo. O teh hibah bi lahko strokovno več spregovorili športni in zdravstveni strokovnjaki. Ali nismo že doslej kršili z Ustavo določenih otrokovih pravic in svoboščin? Prav gotovo moramo poskrbeti za zdrav, srečen, oziroma celostni razvoj naše mladine, saj to je naša obveznost in dolžnost.
Jože STVARNIK	♦
18
številka 5
SOCIALNO VARSTVO STAREJŠIH OSEB DO LETA 2005
V
decembru 1997 je bil v vladi Republike Slovenije sprejet Program razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva do leta 2005. V program sta vključeni dve področji varstva starejših oseb: področje razvoja institucionalnega varstva in področje razvoja organiziranih storitev v bivalnem okolju.
Institucionalno varstvo starejših ljudi se zagotavlja v javnih socialnovarstvenih zavodih - domovih za starejše, ki opravljajo storitve vseh oblik pomoči, s katerimi se upravičencem po zakonu nadomeščajo in dopolnjujejo funkcije doma ali lastne družine, zlasti pa bivanja, organizirana prehrana, varstvo in zdravstveno varstvo. In kakšno je stanje na področju institucionalnega varstva starejših oseb v Sloveniji v primeijavi z mednarodnimi sprejetimi standardi in normativ? Ti predvidevajo institucionalno varstvo za 5% ljudi starih nad 65 let. V Republiki Sloveniji pa je zagotovljeno institucionalno varstvo za 4,2% starejših oseb. Program varstva starejših oseb do leta 2005 predvideva 4,5% vključenost v institucionalno varstvo. Tako v Sloveniji trenutno primanjkuje 3% mest v domovih za starejše oziroma 3.800 mest 1500 mest naj bi do leta 2005 dobili v okviru javnih zavodov, 1500 mest z podelitvijo koncesij in 800 mest v zasebnih domovih. V primerjavi s povprečno vključenostjo starejših oseb v Sloveniji (ta je 4,2%) je v pomurski regiji slabša - 2,3% vključenost. To je najslabše med 10 regijami v državi. Tačas je v domsko varstvo v pomurski regiji vključenih 432 starejših oseb - 300 v Domu starejših Rakičan in 132 v Domu starejših Lendava. Po programu naj bi do leta 2005 v pomurski regiji zagotovili v okviru mreže javnih zavodov dodatnih 212 mest oziroma postelj. V ta namen bi republika prispevala 70% , občine pa 30% sredstev. Po informacijah in podatkih v programu razvoja varstva starejših oseb se za zgradnjo dodatnih zmogljivosti zavzemajo občina Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona in še nekatere. Ob takšnih predvidevanjih je pričakovati, da se bo z leti vključenost v Dom starejših v Rakičanu zmanjševala in bo tako mogoče zagotoviti boljše razmere in standard bivanja stanovalcev. Zdaj je iz Mestne občine Murska Sobota v domsko varstvo vključenih 83 starejših oseb, kar glede na število oseb, starih nad 65 let, predstavlja 36,6% vključenost, dejansko pa je v domsko varstvo vključenih le 2,16% starejših nad 65 let, drugi pa so mlajši od 65 let
Drugo področje programa zajema razvoj organiziranih storitev v bival-
nem okolju. V ta sklop spadata
stanovanjsko starostno varstvo in
različne oblike pomoči na domu.
1.	Stanovanjske oblike varstva starejših:
*	Dnevni center je oblika varstva starejših ljudi v dnevnem času ali ob začasni odsotnosti svojcev. Ta oblika varstva naj bi praviloma potekala v domovih za starejše - s storitvami: varovanje, prehrana, zdravstvena in socialna oskrba, razvedrilo, prevoz, im. V naši občini oziroma v Domu starejših Rakičan nimamo organiziranega dnevnega varstva za starejše ljudi. Ustanavljanje dnevih centrov v domovih za starejše bo podpiralo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
*	Stanovanja za stare. Glede na organiziranost pomoči razlikujemo dve vrsti stanovanj: stanovanja za stare in varovana stanovanja. Stanovanje za stare ljudi je tisto, v katerega prihaja organizirana pomoč iz doma za starejše, Centra za socialno delo ali zasebnika. Varovana stanovanja pa so stanovanja, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno iz matične institucije, v glavnem doma za starejše v neposredni bližini. Kriteriji za sprejem v taka stanovanja so enakovredni tistim za sprejem v domsko varstvo. Take oblike stanovanj v naši občini nimamo.
*	Stanovanjski dom za stare. Stanovanjski dom za stare je stanovanjska stavba, v kateri so samo manjša stanovanja za stare ljudi z lastnimi gospodinjstvi. V stavbi naj bi bilo do 40 stanovanj. Tak dom ima le osnovno pomoč -ponoči ni osebja, le telefonski sistem klica na pomoč. Stanovalci plačujejo najemnino. Ob predvidevanjih, da bo število starejših ljudi iz leta v leto naraščalo (trenutno je v Sloveniji 12,50% starih nad 65 let, leta 2020 19,4%) in da se zaznavajo problemi v stanovanjski problematiki upokojencev, bi bilo potrebno ugotoviti, ali so potrebe po graditvi te oblike stanovanj. Merila za zagotavljanje sredstev za reševanje stanovanjskih problemov starejših ljudi bo sprejemalo Ministrstvo za okolje in prostor.
2.	Oblike pomoči na domu
*	Pomoč na domu je socialna oskrba v okviru javne službe. Pomoč na domu je zunaj institucionalna oblika varstva, ki omogoča starejšim ljudem in invalidni populaciji, da ostanejo v domačem okolju. Tačas se pomoč na domu izvaja v okviru Centra za socialno delo Murska Sobota prek
javnih del. To obliko pomoči prejema 28 občanov Mestne občine Murska Sobota. V letu 1998 pa bo za to storitev, v skladu z Zakonom o socialnem varstvu, potreben prehod iz javnih del v redne programe.
*	Storitve v bivalnem okolju, to so mobilne oblike pomoči, namenjene prevozu ljudi ali dostavi življenjskih potrebščin domov. Za izvajanje teh storitev naj bi se ustanavljali servisi, storitve pa bi se plačevale po načelu naročnik plačnik. V nekaterih občinah že imajo take servise zasebniki.
*	Storitve na daljavo pa so tiste, ki se razvijajo prek telekumunikacijskih tehnologij. Za izvajanje teh storitev
mnenja bralcev
ZAKAJ TAKO - ČE BI BILO LAHKO TUDI DRUGAČE?
Nostalgično se spominjam, kako je bilo mesto Murska Sobota včasih polno rož, zelenice, park, ulice in pločniki čisti, skratka: urejenost na vsakem koraku. Za tak videz in urejenost mesta je bilo dodeljenih tudi več priznanj in pohval, prebivalci mesta pa smo bili ponosni na naše mesto, v katerem živimo.
In kako je danes? Večkrat prehodim park, mestne ulice in predvsem center mesta in si prav natančno ogledujem, kakšna sta urejenost in čistoča v našem mestu. In kaj vidim? Neurejene, zanemarjene in polne smeti so zelenice, park, parkirišča predvsem pa center mesta s tržnico. Ne mislim se spuščati v urbanistično ureditev mesta celo njegovega centra, ker se za to že obljubljajo ustrezne rešitve. Kot občana, ki v tem mestu živi, pa me moti zanemarjenost in nečistoča na vsakem koraku in ta neaktivnost pristojnih, da se to odpravi. Smeti ležijo povsod, skoraj ni grma ali ograje, da ne bi bilo v njem kaj zataknjeno (papir, pločevinka, steklenice). Okolica stanovanjskih blokov je neurejena, okoli smetnjakov je polno smeti, olupkov in drugih odpadkov. V centru mesta je po asfaltnih površinah nametanih že toliko cigaretnih ogorkov, da bodo to kmalu prave »čik preproge«. In prav pazljiv moraš biti, da ne stopiš v pljunek, smrkelj ali pasji drek. Lastniki avtomobilov odmetavajo smeti iz avtomobilov in stresajo pepelnike povsod, kjer parkirajo. pred pročelji zgradb v centru mesta so kupi golobjih iztrebkov. Večkrat koga opozorim, ko poleg koša za smeti odmetava olupke ali papir, pa me samo pogleda kot zaboden vol in meče naprej.
Ali so ljudje res brez slehernega smisla za red in čistočo ta s tem tudi za zdravo okolje, ali pa so le tako nevzgojeni in popolnoma brezbrižni do okolja, v katerem živimo. Pravijo, da moraš imeti smisel za red, čistočo in urejenost ta za sleherno pozitivno ravnanje bodisi prirojen ali pa privzgojen. Očitno onesnaževalci našega mesta v svojih genih nimajo tovrstnih lastnosti, privzgojenih pa še manj. Pravijo tudi, da je dvorišče takšno, kakršen je gospodar. Več kot očitno je, da so v mestu Murska Sobota slabi gospodarji, saj so dvorišča odraz nemarnosti, neodgovornosti in brezbrižnosti do okolja, v katerem živijo.
Čistilna akcija enkrat na leto je blažev žegenj, saj se že dan potem dela po starem, ustaljenem načinu. Edukacija se mora začeti v vzgojnovarstveni ustanovi in v družini, nadaljevati pa v šoli, delovnih organizacijah, ustanovah in društvih. Pa tudi oblastveni organi morajo prispevati svoje z ustreznimi predpisi in predvsem kaznovalno politiko.
Vsi pristojni in odgovorni bi morali začeti ukrepati in osveščati prebivalce in občane, da začno razmišljati in ravnati drugače. Za videz našega mesta smo odgovorni načeloma vsi, predvsem pa inštitucije, ki so jim ta pooblastila dana na pravni in moralni osnovi. Pešaca dobronamernih in osveščenih se izgubi v množici nemamežev in brezbrižnežev. če lahko zaračunavamo za napačno parkiran avto, lahko mestni redarji zaračunavajo kazni tudi onesnaževalcem okolja. Upoštevajoč sedanje stanje čistoče v mestu, bi se nabral kar lep kup denarja, samo če bodo dosledni in kazni primerne. Storiti je potrebno nekaj in začeti ukrepati, da bo naše mesto spet čisto in urejeno.
Gospod župan in mestni svetniki! Vas ne moti, da je naše mesto zanemarjeno in umazano, ali pa tega sploh ne vidite? Pozivam predvsem vas, da se bo na tan področju nekaj storilo in da bodo rezultati čimprej vidni. Malo manj duhamomega besedičenja in brezplodnega razpravljanja o nepomembnih formalnostih, svoj čas in pooblastila usmerite v konkretne ukrepe, s katerimi boste mestu spet vrnili njegovo nekdanjo podobo.
Če bodo po branju tega prispevka onesnaževalci začeli dručače razmišljati o svojem okolju in tudi drugače ravnati ter če se bodo zganili tudi vsi odgovorni in ukrepali, bo namen mojega opozorila uspel: v nasprotnem bomo mesto Murska Sobota spremenili v javno smetišče.
Postanimo vsi dobri gospodarji in uredimo naša dvorišča, da se bo vsak obiskovalec Z veseljem sprehodil po čistem in urejenem mestu, mi pa bomo ponosni in zadovoljni, da
smo mu to omogočili. Hvala!	, ,
5	Radmila GROZDANIC
26. februar 1998
19
predvideva program razvoj Centrov za pomoč na domu in razvije tudi bazo podatkov izvajalcev pomoči na domu. V okviru centra se načrtujejo, izvajajo, usklajujejo in nadzirajo socialne in zdravstvene storitve na domu. Program predvideva ustanovitev 10 Centrov za pomoč na domu v Sloveniji tudi v pomurski regiji sredstva za ustanovitev teh centrov bo v višini 30% zagotavljala republika, 70% pa občine. Ustanovitev takega centra v naši regiji je ena od prednostnih nalog pri skrbi za starejše ljudi.
Rofina BERNJAK	♦
CIVILNA ZAŠČITA-ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI OBČANOM
V
si vemo, da je vsako okolje podvrženo določenim nevarnostim, katere lahko povzročijo različne nesreče. Pri tem mislim tako na naravne nesreče, nesreče v cestnem prometu, požare, nesreče v industriji in druge, ki kakorkoli ogrožajo naše občane in njihovo premoženje. Da bi se lahko uspešno zoperstavili nevarnostim in njihovim posledicam so potrebne določene organizirane in usposobljene sile ter zagotovljena materialna in druga sredstva za zagotavljanje varnosti.
Za preprečevanje in odpravo posledic pretečih nevarnosti je država vzpostavila sistem za zaščito, reševanje in pomoč (v nadaljnjem besedilu: ZRP), ki obsega organiziranje, pripravo in opremljanje enot in služb ter drugih sestavov za civilno zaščito, operativne sestave društev ter gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo dejavnost pomembno za zaščito reševanje in pomoč.
Z namenom približevanja varovanja ljudi in premoženja pomoči potrebnim, v primeru nesreče, je težišče zaščite, reševanja in pomoči prenešeno v lokalne skupnosti kjer se v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (UL RS, štev. 64/94) imenujejo v prvi vrsti poveljniki CZ z odgovarjajočimi štabi CZ za vodenje vseh sil v sistemu ZRP ter enote in službe CZ za področja delovanja,
kjer obstoječe gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter operativni sestavi ne morejo zagotoviti ustreznega varovanja.
Če pogledamo prvo sestavino sistema ZRP v naši občini so to obveznostni sestavi, kot organi vodenja, od poveljnikov CZ s pripadajočimi štabi CZ, ki se formirajo na nivoju občine in na nivojih krajevnih skupnosti izven mesta Murska Sobota. Za pomoč v preteči nevarnosti in odpravo posledic so formirane še ustrezne enote in službe CZ za celotno občino kot so tehnično-reševalna enota, enota za RKB zaščito, enota za prvo veterinarsko pomoč, vod prve medicinske pomoči ter služba za podporo in služba za uporabo in vzdrževanje zaklonišč. Hkrati pa so v vsaki vasi izven mesta Murska Sobota organizirane enote prve medicinske pomoči CZ. Za vodenje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite pa so v mestu imenovani ulični poverjeniki CZ ter izven mesta v vsakem naselju v naši občini vaški poverjenik CZ in njegov namestnik. Tako je v štabe, enote in službe CZ razporejeno čez 300 pripadnikov, ki so oz. bodo v naslednjih letih ustrezno opremljeni in usposobljeni za izvajanje nalog, za katere so določeni.
Kot naslednja sestavina sistema ZRP so operativni sestavi gasilskih društev, ki zagotavljajo požarno
varnost in reševanje ogroženega in prizadetega prebivalstva. Organizacija in delovanje teh enot so verjetno znani, manj pa njihov način vključevanja in delovanja v sistemu ZRP. Da bi lahko razumeli njihovo vlogo v sistemu moramo ugotoviti, da je za izvajanje požarnega varstva v občini župan z gasilskimi društvi podpisal ustrezne pogodbe ter s tem prenesel področje požarnega varstva (v njegovem izvedbenem delu) na gasilsko operativo hkrati pa zagotovil enakopravno vključevanje gasilske operative med sestave, ki zagotavljajo-izvajanje nalog ZRP in vzpostavil enotni sistem organiziranja, vodenja, opremljanja in financiranja vseh zgoraj navedenih struktur sistema in usklajeno vodenje ter poveljevanje v sistemu.
Kot tretja pomembna sestavina sistema so gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki opravljajo dejavnosti pomembne za ZRP. Navedeni pokrivajo področje glede na svoje osnovne dejavnosti. Tako je v sistem s pogodbami med županom Mestne občine Murska Sobota in družbami, zavodi in organizacijami vključeno večje število istih tako za odstranjevanje ruševin v primeru rušenj, razčiščevanj poti, izvajanj nalog na področju dezinfekcije, dezinsekcije in deritezacije, zagotavljanje pomoči poškodovani in oboleb živini ter drugo.
Ker pa sistem sestavljajo ljudje, je potrebno povedati nekaj besed o razporejanju občanov na dolžnosti v CZ ter vključevanje v druge sestave sistema ZRP. V skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so v CZ obvezni delovati vsi za delo sposobni moški od 18. do
63. leta starosti in ženske od 18. do 55. leta starosti. V navedenem pravilu so izjeme, ki jih določa 20. členu navedenega zakona in gre za občane, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobni za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči. Tu so še nosečnice, matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let, ki pa lahko v CZ delujejo prostovoljno. Za člane operativnih sestavov veljajo vsa določila kot za pripadnike enot in služb CZ, s tem da se glede na njihovo prostovoljno vključevanje v društva, ki opravljajo določene naloge ZRP, isti ne razporeja v enote in službe CZ. Delujejo v sklopu svojih operativnih sestavov in se vodijo v posebni evidenci zaradi izključitve možnosti razporeditve na druge dolžnosti v ZRP ali SV.
Upam, da sem pri razlagi organiziranosti in nalogah vseh struktur sistema ZRP prikazal tüdi njihov namen delovanja, ki je usmerjen k organiziranju in povezovanju vseh struktur ZRP ter njihovo opremljanje in usposabljanje z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja v primeru naravnih in drugih nesreč, ki nenapovedano prizadenejo ljudi in njihovo premoženje v vsakem času. Tako so v sistem ZRP povezani vsi, ki kakorkoli pomagajo pri varovanju ljudi, njihovega zdravja in premoženja. Iz tega izhaja da je Civilna zaščita in celotni sistem ZRP naravnan za zagotavljanje varnosti občanov in njihovega premoženja ter kot tak namenjen občanom - to je varnosti v času vse večjega števila različnih nevarnosti in nesreč.
Stanislav wolf	♦
20
številka 5
Mestna občina Murska Sobota
Kardoševa 2, 9000 M. Sobota
RPC - Razvojni in podjetniški center Murska Sobota, d.o.o.
9000 Murska. Sobota Pomurska banka d.d. M. Sobota
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
RAZPISUJEJO
•	90.000.000 SIT kreditnega potenciala za dodelitev kreditov po TOM+6%, z dobo odplačevanja 3-eh let, brez moratorija na odplačilo. Kreditna pogodba se sklene z Pomursko banko d.d. Murska Sobota;
•	50% poroštva za odobreni kredit, ki se podeljuje po pravilih garancijskega sklada. Pogodba za 50% poroštva se sklene z garancijskim skladom pri RPC Murska. Sobota.
Razpis je namenjen enotam malega gospodarstva s sedežem pravne osebe ali stalnim bivališčem samostojnega podjetnika na območju Mestne občine Murska Sobota.
Prednost bodo imeli:
•	izvozno usmerjeni projekti;
•	projekti z namenom posodobitve tehnologije;
•	projekti, ki zagotavljajo odpiranje novih delovnih mest;
•	projekti povezani z obrtno cono Murska Sobota;
•	lokacija investicije na območju Mestne občine Murska Sobota.
Pogoji za pridobitev kreditov:
•	Članstvo v garancijskem skladu pri RPC Murska Sobota;
•	predračunska vrednost projekta do 10.000.000 SIT in najmanj 30% lastnih sredstev;
•	pozitiven sklep kreditnega odbora garancijskega sklada in banke;
•	sedež pravne osebe ali stalno bivališče samostojnega podjetnika na območju Mestne občine Murska Sobota.
Razpis je odprt do porabe sredstev. Vloge prispele do 10-ega v tekočem mesecu, bodo obravnavane do konca meseca. Prvo odpiranje vlog bo v mesecu marcu 1998. Vse dodatne informacije v zvezi s tem razpisom, zahtevano dokumentacijo in glede pogojev za včlanitev v garancijski sklad lahko dobite na naslovu:
Območna obrtna zbornica M. Sobota, Slovenska ul. 11, M. Sobota, ga. Marija Rogan, tel. 32-998 ah
Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, g. Stefan Cigan, tel. 27-819.
Prosilci bodo o rešitvi vloge obveščeni s sklepom v roku 45 dni od predaje kompletne dokumentacije in ureditve statusa Člana Garancijskega sklada. Sklep o odobritvi ali zavrnitvi vloge je dokončen.
CIUHA RAZSTAVLJA V SOBOŠKI GALERIJI
V
 Galeriji Murska Sobota se z akvareli, risbami in grafikami predstavlja znani slovenski akademski slikar Jože Ciuha. Kot je sam dejal ob odprtju razstave (ki je prirejena v počastitev slovenskega kulturnega praznika in bo na ogled do 8. marca), je po številnih popotovanjih po svetu, v katerem ga je najbolj privlačevala Azija, prispel tudi do Murske Sobote. Navdušen je nad galerijskimi prostori, tako kot je svojčas sam navduševal s svojim opusom zlato-čme ikonografije Bizanca na platnih, tokrat pa se predstavlja z opusom del, ki so nastala v zadnjih desetih letih.
Vredna so ogleda, kakor je bil tudi kulturni užitek (čeprav za noge naporno - stoje) prisluhniti Emi Lukač s flavto in Olgi Kos za klaviRjem, ko sta poskrbeli za glasbeno popestritev likovne manifestacije.
IZJEMEN OBISK TITANIKA V KINU PARK
T
akih vrst in povpraševanja, kot ga je  bilo za vstopnice filma Titanik, v Murski Soboti že dolgo ni bilo. Spominjajo na zlate čase pred prevlado malega ekrana nad velikim.
Seveda je k izjemnemu obisku pritegnila reklama in medijska pozornost novejši filmski verziji potapljanja velike ladje, v ospredju pa je ljubezen - in prav ta je ob odlični igralski zasedbi pripomogla, da so ne le na Valentinovo, ampak vse dni predvajanja svetovne filmske uspešnice v kinodvorano drveli tudi tisti, ki že leta niso bili v njej. In čeprav traja projekcija polne tri ure, pozornost ne usiha in film hitro mine, saj je vsestransko zanimiv.
PROGAM DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1998
Društvo prijateljev mladine Murska Sobota je na občnem zboru, 9. februarja 1998 sprejel program dela za leto 1998, ki ga v celoti objavljamo:
PREDAVANJA ZA STARŠE
•	3. februar - Družinska vzgoja, predavateljica ga. Marija Bačič,
•	18. februar - Nasilje, predavateljica prof. Marja Strojin
•	18. marec - Droga in mladi, predavateljici ga. Cvetka Temlin in ga. Olga Germadnik
OTROŠKI PARLAMENTI TEMA »VPLIV MEDIJEV NA OTROKA«
•	V tednu otroka - razredni otroški parlamenti
•	V oktobru in novembru - šolski in občinski otroški parlamenti
•	V decembru - udeležba na nacionalnem otroškem parlamentu
NACIONALNA MREŽA TOM
Nacionalna mreža TOM deluje v Murski Soboti od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure na številki 0801234, v času od 12. do 18. in od 20. ure naprej pa se vključuje na ljubljansko omrežje. Izdelali bomo analizo klicev na našem območju.
ZIMSKE POČITNICE
•	ustvarjalne delavnice za otroke
•	kino predstava - matineja
•	drsanje v Mariboru
PUSTNI TOREK
•	organizacija pustovanja na grajski ploščadi
MATERINSKI DAN
•	materinski dan je 20. marec
•	natečaj za najboljšo pesmico in zgodbico -nagraditev najboljših prispevkov na prireditvi
MEDNARODNI DAN DRUŽINE
•	mednarodni dan družine je 15. maj
•	veseli družinski izlet z avtobusom
•	okrogla miza s poudarkom na družinskih odnosih
BRALNA ZNAČKA
•	za vse osmošolce, ki so vseh 8 let zvesto brali in pridobili Bralno značko, bomo organizirali nagradni izlet

•	jezikovni tabor angleščine na Goričkem (Vidonci ali Vaneča)
ZLOŽENKA »TVOJ PROSTI ČAS«
•	popolnejša, boljša, preglednejša, zanimivejša
TEDEN OTROKA
Prvi dan Tedna otroka je prvi ponedeljek v oktobru, ki je mednarodni dan otroka. V tem tednu bomo pripravili posebne programe.
SREČANJE Z MLADINSKIM! PISATELJI »OKO BESEDE«
•	v sodelovanju s podjetjem Franc-Franc -obiski pisateljev po šolah
VESELI DECEMBER
■ okrasitev pravljične dežele
•	obdaritev otrok
•	kultumo-zabavni program s prihodom dedka Mraza
Brigita Perhavec	♦
26. februar 1998
21
ATLETIKA
REZULTATI, KI JIH BO TEŽKO PONOVITI
A
tletika kot kraljica športa ima tudi v našem mestu dolgo tradicijo. Čeprav deluje v Murski Soboti atletski klub šele nekaj več kot tri desetletja, so se v tej panogi že med svetovnima vojnama odlikovali številni Sobočani. Tako Atletski klub Pomurje, vanj je tačas vključenih okrog 50 atletinj in atletov, pravzaprav nadaljuje pot, ki so jo že veliko prej trasirali predhodniki.
Z uspehi se lahko pohvalijo oboji, a jih ni mogoče primerjati. V prvi vrsti zaradi možnosti za delo. Te pa so se zlasti po zaslugi Mestne občine Murska Sobota v zadnjem letu vidno izboljšale, saj imajo od jeseni leta 1996 številni atleti in ljubitelji rekreacije pri prvi osemletki (nekdanji gimnaziji) sodobni atletski stadion s tekališčem iz umetne snovi. Zato lahko mimo rečemo, da je bila prav nova atletska naprava mejnik v razvoju kraljice športa v mestu in regiji sploh. Izjemni tekmovali dosežki številnih atletinj in adetov AK Pomuije to v minulem letu to več kot potrjujejo.
Veliko zaslug za tako očiten napredek atletike v pokrajini ob Muri v zadnjem lem, ki je s tekmovalne plati daleč najuspešnejša doslej in jo bo sila težko ponoviti, ima vodstvo kluba s predsednikom Jožetom Peklom ter tehničnim sekretarjem Andrejem Brinarjem na čelu, ob zavzetem in marljivem delu samih adetinj in adetov pa je praktično nemogoče prezreti požrtvovalno delo edinega trenerja v klubu -Tiberija Lebarja iz Puconec, saj opravlja trenerske naloge v klubu že več kot desetletje in pol. Mestna občina Murska Sobota je klubu finančno tudi minulo leto izdamo pomagala.
Tako v slovenski kot mednarodni konkurenci je v lanskem letu daleč najbolj izstopala tekačica na srednje proge, 18-letna Sonja Roman s Hodoša, ki je v eni sami tekmovalni sezoni na progah od 800 do 2.000 metrov nanizala kar enajst državnih rekordov za starejše mladinke, kar je zares izjemen rezultat. Romanova je ob vseh mladinskih državnih naslovih
za nameček mdi državna članska prvakinja na 800 metrov ter dmga na 1.500 metrov. Po veliki smoli -padcu v zadnjem krogu na mladinskem evropskem prvenstvu v Ljubljani v teku na 1.500 metrov, kjer je imela realne možnosti za eno od odličij - je zasedla 7. mesto; precej smole pa je imela mdi na evropskem prvenstvu v krosu na Portugalskem, ko so ji po vodstvu skozi vso tekmo nekaj sto metrov pred ciljem pošle moči in je osvojila peto mesto. Romanova se s svojimi dosežki v lanskem lem na 800 metrov (2:03,87) ter 4:16,66 na 1.500 metrov uvršča v sam vrh evropske in svetovne mladinske adetike, saj je na 800 metrov na svetovni lestvici uvrščena na deveto, na 1.500 metrov pa na dvanajsto mesto. Njen lanski dosežek na 1.500 metrov pa je celo najboljši rezultat med mladinkami v Evropi v minulem lem. Zaradi izjemnih tekmovalnih rezultatov je bila Sonja Roman razglašena za najboljšo atletinjo v Sloveniji med starejšimi mladinkami, je pa tudi druga najboljša pomurska športnica.
Tudi pri članici Mariji Števanec - ob šprinteiju Damjanu Špuru in dolgoprogašu Gezi Grabarju -atletinji v klubu z najdaljšim tekaškim »stažem«, je bilo mogoče v lanskem lem opaziti stalno formo in viden napredek. Tako je Števanečeva ob kopici odličnih rezultatov in najvišjih mest na številnih adetskih mitingih doma in v tujini na članskem državnem prvenstu v Novi Gorici osvojila troje odhčij: srebrno v teku na 800 metrov ter bronasto v teku na 400 metrov in v štafeti 4x400 metrov.
Atlet, ki ob Števanečevi nenahno trka na vrata članske državne reprezentance, je tudi šprinter Damjan Špur, izboljšal je osebne rekorde v tekih na
100 (10,63) in 200 (21,81) metrov. Razen na mitingih pa na največjih državnih tekmovanj še ni pokazal vseh svojih sposobnosti, saj je bil na državnem prvenstvu 5. na 100 ter 6. na 200 metrov. Kot rezervni tekmovalec pa se je udeležil tekmovanja članske reprezentance za pokal Bruno Zauli v Odenseju na Danskem.
Na najboljši poti, da bo čez leta od Špura prevzel primat prvega pomurskega šprinteija, je Tomaž Horvat iz Radenec; ob Romanovi se je lani kot dragi član iz kluba udeležil mladinskega evropskega prvenstva v Ljubljani. Kot član štafete 4x100 metrov je zasedel 5. mesto ter je dvakrat izboljšal državni mladinski rekord. Lani je na mladinskih državnih prvenstvih osvojil dvoje odličij.
Ob Članih, šprinteiju Cvetu Cvetku ter tekaču na dolge proge Gezi Grabarju, s svojimi odličnimi rezultati v lanskem lem veliko obetajo nekateri mladi adeti. Med njimi sta v ospredju skakalca v višino Davorin Čeleš, ki je lani kot prvi Pomurec že preskočil 205 centimetrov ter je na mladinskih državnih prvenstvih osvojil dvoje odličij, ter Daniela Žalik - lansko leto je že zmogla 165 centimetrov ter je na državnem prvenstvu za mlajše mladinke dobila srebrno odličje.
Ne kaže pa prezreti mdi dosežkov Polonce Horvat v tekih na 600 in 800 metrov ter Damirja Časka v teku na 2.000 metrov, oba sta lani že oblekla dres z državnim grbom. Tudi drugi adeti iz mladinskih kategorij - Anita Krančič in Mojca Meglič ter Denis Šparaš, Samo Pelcl, Darjan Gomboši in še nekateri -veliko obetajo.
Geza GRABAR	♦
22
številka 5
20 LET SOBOŠKEGA
ROKOBORSKEGA
KLUBA
z
ustanovitvijo sekcije za rokoborbo pri soboškem Partizanu v letu 1977 se začenja razvoj tega športa v našem okolju. Načrti so bili ambiciozno zastavljeni in številne napovedi so se uresničile. Tekmovalci so se uveljavili v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, v mednarodnem merilu, na evropskih in svetovnih prvenstvih ter na balkanskih in sredozemskih igrah -in to v vseh kategorijah od kadetov do članov. Začetno delo Blaža Davidovskega so nadaljevali številni rokoborski zanesenjaki, danes pa ta cenjeni športni kolektiv, ki se odlikuje z vzgojo mladih tekmovalcev, vodi predsednik Boris Barač. Ne moremo, da ne bi našteli vrste pomembnih rezultatov, ki so jih na mednarodnih tekmovanjih dosegli naši rokoborci: Andrej Halas, Jože Vrbančič, Mitko Nasevski, Miloš Horvat, Franc Podlesek, Rade Bačič in Slavko Zec. Franc Podlesek je tudi edini olimpijec iz naše regije, saj je sodeloval na igrah v Seulu leta 1988.
V zadnjih letih so soboški rokoborci najboljši v ekipnem ligaškem tekmovanju v Sloveniji in trikrat zapored so osvojili državni naslov, lansko leto pa prvič sodelovali tudi na evropskem klubskem tekmovanju. Ponašajo se s številnimi naslovi državnih prvakov, in to v kategorijah od mlajših dečkov do članov. Rokoborski klub Murska Sobota je najboljši športni kolektiv v Sloveniji v tem športu in zato ni čudno, da naši rokoborci predstavljajo državo na največjih tekmovanjih po Evropi in svetu. Omeniti velja, da so rokoborci v okviru spiska kategoriziranih športnikov v posamičnih športih v naši mestni občini na prvem mestu, saj imajo sedem športnikov državnega in štiri mladinskega razreda.
Ob 20-letnici kluba je športni novinar Feri Maučec v knjižici Dvajset let rokoborskega kluba Murska Sobota, ki je pravkar izšla in jo lahko dobite na Športni zvezi v Murski Soboti, zbral vse dogajanje v tem športu v minulem obdobju. Tako so zapisani bogata dejavnost in številni dosežki.
Vsem rokoborskim delavcem, tekmovalcem in ljubiteljem tega športa ob obletnici iskreno čestitamo in želimo, da bi nas še naprej razveseljevali z dosežki.
Ludvik Zelko	♦
MEDNARODNI ZIMSKI KROS
LEPA ATLETSKA PREDSTAVA V SOBOŠKEM MESTNEM PARKU
N
a krosu v 25 kategorijah v pravem spomladanskem vremenu je nastopilo kar 206 atletov in atletinj iz več kot 30 atletskih organizacij iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Ker so tudi športne prireditve odlična promocija kraja, so se gostitelji zopet izkazali. Tudi domači športniki niso razočarali.
Na petem iz ciklusa sedmih mednarodnih zimskih krosov v sezoni 1997/98 se je v soboškem mestnem parku v lepem sončnem vremenu sredi januaija zbralo nepričavano veliko tekačev. Tudi letos je bila zelo številna udeležba športnikov iz Avstrije, prvega uradnega tekaškega tekmovanja na prostem pri nas v tem letu, pa so se udeležili tudi člani iz številnih atletskih organizacij iz severovzhodne Slovenije, prišli pa so tudi iz Velenja, Trbovlja, Domžal in Novega mesta.
Sklepna ocena zimskega krosa, tega je v sodelovanju s Športno zvezo Murska Sobota, odlično pripravil Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote, izvedla pa tamkajšnja sekcija adetskih sodnikov, je več kot pozitivna, saj so se ob vzornih prirediteljih izkazali tudi domači tekmovalci, ki napovedujejo, da so v pripravah na največja letošnja tekmovanja na pravi poti.
Serija mednarodnih zimskih krosov, kjer zaenkrat sodelujeta le Slovenija in Avstrija, nima dolge tradicije. Začelo se je pred štirimi leti, ko so se adetski delavci Adetske zveze Slovenije in Lahkoadetske zveze avstrijske Štajerske dogovorili, da bi v zimskem obdobju pripravili nekaj preglednih tekmovanj na prostem, ki bi trenerjem že lahko bila orientacija o pripravljenosti njihovih varovancev, po drugi strani pa bi se na ta način že
sicer dobro sodelovanje na tem področju med državama še okrepilo. Naši sosednje, ki veliko dajo tudi na mladinsko ter po drugi strani na veteransko adetiko, so v našem mestu takoj našli enako misleče, zato ni čudno, da se Murska Sobota redno vključuje v ciklus mednarodnih zimskih krosov. Ob vsem tem pa je tudi to več kot dobra promocija našega mesta in regije sploh.
Niso pa se izkazali samo organizatorji, temveč tudi domači tekmovalci, ki so posegli po nekaj visokih uvrstitvah. Posebej je potrebno omeniti eno najboljših mladih evropskih tekačic na srednje proge, 18-letno Sonjo Roman iz soboškega Adetskega kluba Pomurje, ki je prepričljivo zmagala v osrednjem ženskem teku na 4.000 metrov. Izkazali sta se tudi njeni klubski kolegici Polonca Horvat z drugim mestom med mladinkami na 3.000 metrov ter pionirka Saša Vogrinec, ki je bila na 1.000 metrov tretja.
Med tekači iz AK Pomurje pa velja omeniti četrto mesto Damirja Časka med mladinci na 4.000 metrov ter peto Gregorja Dugarja med pionirji na 3.000 metrov. Z visokimi uvrstitvami pa so se izkazali tudi tekmovalci iz Atletskega kluba Lendava, osnovnih šoli iz Šalovec, Radenec, Bogojine, druge oziroma tretje soboške osemletke, pa iz Satahovec, Kroga ter Tekaške sekcije Radenske iz Radenec.
Soboški park pa bo že v soboto, 7. marca, ob 11.00 prizorišče državnega prvenstva v krosu za mlajše starostne kategorije, za starejše pa bodo pripravili tekmovanje v obliki mitinga.
Geza GRABAR	♦
26. februar 1998
23
AKTIVNOSTI V ŠPORTNIH DVORANAH
P
o daljšem čakanju je zdaj odprta za vadbo tudi nova športna dvorana pri soboški prvi osnovni šoli. Take imajo klubi in društva iz naše mestne občine nove in boljše možnosti za delo. V januarju so potekal pogovori z zainteresiranimi klubi in društvi in pripravljeni so bili urniki vadbe ter program tekmovanj ir drugih aktivnosti v športni dvorani Osnovne šole 1 in športni dvorani Osnovne šole 3 v Murski Soboti. Urnika v obeh športnih dvoranah in programa tekmovanj sta predstavljena v tej številki Soboških novin, tako da bo imel vsak ljubitelj športa možnost videti, kdaj potekajo aktivnosti.
 Športna dvorana OŠ III	URNIK TRENINGOV ZA KLUBE IN DRUŠTVA
PROGRAM TEKMOVANJ V ŠPORTNIH DVORANAH
          OŠ3 MURSKA SOBOTA - 1998
PROGRAM TEKMOVANJ V ŠPORTNI DVORANI OŠ 1 MURSKA SOBOTA -1998
ŠPORTNI
PROGRAMI
K
onec lanskega leta je bil objavljen javni razpis za sofinanciranje programov športa v mestni občini Murska Sobota. Klubi, društva in drugi izvajalci so imeli možnost, da se prijavijo in kandidirajo za sredstva. Svoje zahtevke je vložilo veliko izvalcev športnih programov. Po kriterijih za sofinanciranje programov športa v Mestni občini so bili vsi zahtevki obdelani in že so pripravljeni osnutki. Sicer pa bodo v okviru finančnega načrta Mestne občine za letos zajete tele postavke: sredstva za delo Športne zveze, Zveze organizacij za tehnično kulturo, Radiokluba ter Aerokluba, sredstva za kategorizirane športnike, najemnine za uporabo športnih objektov, skupni stroški v športu, sredstva za dotacije športnim društvom ter naložbe. Najbolj zanimiva je za naše klube in društva ter druge izvajalce športnih programov postavka za dotacije, ki bi naj bila letos v višini 40.000.000 tolarjev. Celotna sredstva, ki bi naj bila v letošnjem letu namenjena športu, pa znašajo 64.400.0000 tolarjev. V okviru osnutka so že obdelani podatki in predvidena sredstva za delo predšolskih otrok mlajših in starejših dečkov in deklic, mlajših in starejših mladincev in mladink, Članov in članih, del stroškov za vzdrževanje - in to za tri ključna področja: kolektivne športne panoge, individulne športne panoge ter športno rekreacijo. Po podatkih, ki smo jih dobili v okviru zahtevkov naših klubov in društev ter drugih izvajalcev športnih programov, je 4223 aktivnih udeležencev v športu, in sicer v kolektivnih športih 1019, v posamičnih 969 ter v športni rekreaciji 2235. Z obdelavo vloženih zahtevkov smo dobili dragocene podatke o članstvu. Sicer se v zahtevkih pojavljajo še številne pomanjkljivosti in nepopolnosti, ki pa bodo v prihodnje odpravljene, zato upamo, da ne bo klubov in društev, ki ne bi imeli popolnih podatkov o svojem Članstvu.
Vsi klubi in društva ter drugi izvajalci, ki bodo izbrani za predvideno letno sofinanciranje programa športa, bodo podpisali z Mestno občino pogodbo - in to po sprejemu finančnega načrta za leto 1997.
24
številka 5
Športna dvorana OŠ II        URNIK TRENINGOV ZA KLUBE IN DRUŠTVA 
USPEŠNO KONČANE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
dbor za delavske športne igre pri Športni zvezi Murska Sobota, vodi ga predsednik Željko Kranjc, je uspešno končal delavske športne igre, ki so potekale v letu 1997. Udeležba ves čas narašča, lansko leto je bilo v aktivnosti vključeno 535 delavcev, od tega 452 moških in 83 žensk ter 107 ekip (90 moških in 17 ženskih), kar je več kot prejšnje leto. Tekmovali so v malem nogometu, kegljanju, streljanju, ribolovu, odbojki, košarki, tenisu, šahu in namiznem tenisu.
Razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov in priznanj je bila v teniškem centru Mešič v Murski Soboti.
O
KEGLJANJE - ŽENSKE
I.	mesto POTROŠNIK
II.	mesto OBRTNA ZBORNICA
III.	mesto MURA
KEGLJANJE - MOŠKI
I.	mesto OBRTNA ZBORNICA
II.	mesto CARINARNICA
III.	mesto CARINARNICA
MALI NOGOMET
I.	mesto MURA
II.	mesto
LB POMURSKA BANKA
III.	mesto
OBRTNA ZBORNICA
NAMIZNI TENIS
I.	mesto MURA
II.	mesto BLISK - MONTAŽA
III.	mesto CARINARNICA
ODBOJKA - ŽENSKE
I.	mesto
DOM STAREJŠIH RAKIČAN
II.	mesto
ZAVAROVALNICA TRIGLAV
III.	mesto CARINARNICA
ODBOJKA - MOŠKI
I.	mesto
LB POMURSKA BANKA
II.	mesto
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE
III.	mesto OBRTNA ZBORNICA
KOŠARKA
L mesto MURA
II.	mesto
ZAVAROVALNICA TRIGLAV
III.	mesto
OBRTNA ZBORNICA TENIS
I.	mesto MURA I
II.	mesto MURA II
III.	mesto POTROŠNIK
III. mesto VOJAŠNICA 76. POD
STRELJANJE Z ZP - ŽENSKE
I.	mesto POTROŠNIK
II.	mesto DOM STAR. RAKIČAN
III.	mesto Hilda BUNDERLA,
POTROŠNIK
I.	mesto 158 krogov, Antonija ISKRA,
DOM STAREJŠIH RAKIČAN
II.	mesto 153 krogov, Tatjana KOLBL,
VOJAŠNICA 76.POD
III.	mesto 142 krogov VOJAŠNICA 76.POD
STRELJANJE Z ZP - MOŠKI
I.	mesto MURA
II.	mesto POMURSKI TISK
III.	mesto Dušan ŽIŠKO, VOJAŠNICA 76.POD
I.	mesto 190 krogov, Štefan BALAŠKO,
VOJAŠNICA 76.POD
II.	mesto 180 krogov Branko BALAŽIC, MURA
III.	mesto 179 krogov MURA
ŠPORTNI RIBOLOV
I.	mesto
ZDRAV. MORAVSKE TOPLICE
II.	mesto
ZAVAROVALICA TRIGLAV
III.	mesto Mirko BOŽIČ, MURA
I.	mesto Franc ROŠKAR, ZDRAV. MORAVSKE TOPLICE
II.	mesto Zoran VIDIC, ZAVAROVALNICA TRIGLAV
III.	mesto POTROŠNIK
ŠAH
I.	mesto OBRTNA ZBORNICA
II.	mesto ŽVZ M.SOBOTA
III.	mesto MURA
SKUPNA RAZVRSTITEV
I.	mesto MURA
II.	mesto POTROŠNIK
III.	mesto CARINARNICA
26. februar 1998
25
KONČNI VRSTNI RED DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER 1997
točke točke točke Podjetje - ustanova	moški	ženske skupaj
L	MURA _______________ 135______23	158
2.	POTROŠNIK	92	30	122
3.	CARINARNICA	99	22	121
4.	OBRTNA ZBORNICA                                     108 	11	119
5.	VOJAŠNICA 76. POD	78	19	97
6.	LB POMURSKA BANKA	68	9	77
7.	ZAVAROVAL TRIGLAV	49_________________________________9	58
8.	ELEKTRO                                                     	    43     	43
9.	SCT-TKO                                                       	   43                                          	 43
10.	BLISK MON TAŽA	40 	 40
11.	ZDR. MOR. TOPLICE	35	35
12.	POMGRAD	32	32
13.	POMURSKI TISK                                            _2?____2?
14.	OBČINA M. SOBOTA ____20_______________________________________8	28
15.	DOM ST. OBČANOV RAK.                              6	19 	25
16.	PRŠI SOBOTA                                                17_7	24
17.	KOMUNALA	 23	23
18.	MLINOPEK ___________ 19	19
19.	OKRAJNO SODIŠČE ___  17	17
20.	ZVZ ZA POMURJE	11	11
21.	OSN. ŠOLA 3 M. SOBOTA	8	 8
22.	ABC POMURKA                                                 7	7
LIKOS MURSKA SOBOTA
SKRB ZA OHRANJANJE PROPADAJOČEGA ETNOGRAFSKEGA BOGASTVA
S
ekcija pomurskih amaterskih likovnih ustvarjalcev (Likos) je bila pri Kulturnoumetniškem društvu Štefana Kovača v Murski Soboti kot pomemben upodabljajoči spremljevalec umirajoče prekmurske etnografske starožitnosti ustanovljena na začetku šestdesetih let. Takrat je Likos povabil medse vse ljubitelje likovnega ustvarjanja s preprostim programom - individualni likovni izraz strokovno-tehnično izpopolnjevati do te mere, da bo njegovo sporočilo mogoče postaviti na ogled tudi javnosti. V program Slovenskega likovnega ljubiteljstva je bila sprejeta tudi naloga: v likovni podobi ohranjati propadajoče etnografsko bogastvo pokrajine.
Vlado Sagadin, eden od pobudnikov in ustanoviteljev Likosa, pravi, da je doslej združenju izkazalo zaupanje že več kot 50 amaterskih likovnih ljubiteljev, nekateri le
nekaj, drugi polnih 34 let. »Za nami je čez 110 razstav po vsej Sloveniji, torej ravno pravšnje, da se sami zazremo vase. Da bomo zmogli z izkušnjami, ki so za nami, s toleranco in človeško dostojnostjo preseči tiste pomanjkljivosti, ki so jim v preteklosti ponekod botrovali malodušnost, nevednost in samozadosten, vase zagledan provincializem.« In občni zbor je bil pravšnji, da se zazrejo vase, še prej pa pregledajo delo minulega leta.
Lansko leto je bilo eno najuspešnejših. Predsednik Jože Puhan za to navaja več razlogov: »Pripravili smo celo vrsto skupinskih razstav naših članov. Prva razstava je bila že na začetku marca v predprostoru soboške grajske dvorane. Zelo nam je uspela tudi razstava del v galeriji Fuks graba v Korovcih, ki smo jo odprli po končani likovni koloniji; pa razstava ob Košičevem tednu kulture v Bogojini in
naših članov v galeriji Avsenik v Begunjah. Naše zelo pomembno poslanstvo pa je tudi organiziranje likovnih kolonij. Konec maja načrtovana kolonija na temo sveti Verban v Bogojanskih goricah je bila žal zaradi dežja odpovedana, zato pa je bila toliko bolj obiskana kolonija Fuks graba v Korovcih, saj se je je udeležilo sedem naših članov. Enako število je prišlo tudi v Bogojino na likovno kolonijo sredi avgusta, ko smo slikah na temo sakralna znamenja v bogojinski župniji.«
Minulo leto pa je bilo tako za člane Likosa kot sploh vse ljubitelje likovnega izražanja v pokrajini ob Muri pomembno po še nečem: 16. avgusta je bila v nekda-nji domačiji njihovega člana Ernesta Bransbergerja v Korovcih odprta stalna muzejska zbirka, v okviru nje pa je bila z deli Članov Likosa odprta tudi stalna likovna galerija Fuks graba. Ob tem je bilo tudi odprtje razstave del, ki so v Korovcih nastala na prvi junijski likovni koloniji.
Da je poslanstvo prekmurskih amaterskih likovnikov večplastno in presega le golo povezovanje članov, na najlepši način pove tudi prodajna likovna razstava, ki so jo člani društva v okviru Kočičevega tedna kulture v Bogojini pripravili na temo avgustovske likovne kolonije o verskih znamenjih v župniji Bogojina. Izkupiček od prodanih slik je bil namenjen za ureditev nastajajočega muzeja o arhitektu Plečniku, ki naj bi ga pri bogojinski cerkvi Gospodovega vnebovzetja uredili do Košičevih dnevov kulture v avgustu.
»Jesenski meseci pa so v našem društvu minili v znamenju izmenjave izkušenj s podobnim likovnim društvom na Gorenjskem. Tako smo septembra tri dni gostili člane likovne skupine DOLIK z Jesenic, ki združuje tako amaterske kot akademske likovne ustvarjalce. Naši gorenjski kolegi so ustvarjali v Bogojini in okolici, v Fuks grabi v Korovcih, pri ledavskem jezeru v Kraščih ter ob Muri in Babičevem mlinu v Veržeju.
Konec novembra pa so naši člani -Ernest Bransberger, Marjan Horvat, Karel Kosednar, Adolf Pen, Alojz Raus, Vlado Sagadin, Pero Stojanovič, Lojze Veberič, Evgen Titan, Anton Bertalanič, Geza Škaper in jaz - s svojimi deli na tematiko prek-
murske motivike sodelovali ša na društveni razstavi v galeriji Avsenik v Begunjah,« je nizal uspehe predsednik sekcije Jože Puhan.
»Naši zelo požrtvovalni člani - Evgen Titan, Vlado Sagadin, Ernest Bransberger in Marjan Horvat - pa so lani pripravili kar osem samostojnih likovnih razstav, sodelovali pa smo tudi na skupinskih razstavah drugih likovnih ustvarjalcev ter na dobrodelni akciji za nakup mamografa v soboški Galeriji,« pravi Puhan.
Omeniti pa velja tudi njihov prispevek k sakralni umetnosti v župnišču oziroma veroučni učilnici v Murski Soboti, sodelovanje na likovni koloniji in razstavi na temo dveh bregov reke Mure v okviru gornjeradgonskega Kmetijsko-živilskega sejma ter razstavo njihovih članov Vlada Sagadina, Lojzeta Veberiča in Ernesta Bransbergerja v Budimpešti.
Tudi letos so si v Likosu zadali obsežen program dela, saj načrtujejo kar šest likovnih raztav: spomladi v prostorih soboške Zavarovalnice Triglav, poleti v galeriji Fuks graba v Korovcih, v okviru Košičevega tedna kulture v Bogojini ter jeseni še v soboškem gradu in v občinski stavbi v Moravskih Toplicah. Ob odprtju vinogradniškega doma Društva vinogradnikov Goričko v Ivanovcih pa bodo v marcu tam odprli še svojo stalno razstavo. Tudi letos načrtujejo kar precej samostojnih likovnih razstav, prednost pa bodo dobili tisti, ki bodo praznovali življenjske jubileje.
Predsednik Puhan nam je zatrdil, da bodo tudi letos sodelovali s podobnimi društvi v regiji in zunaj nje. Konec maja ali na začetku junija, ko bodo v Bogojini pripravili likovno kolonijo Bogojina 1208-Bogojina 1998, naj bi v goste spet povabili prijatelje iz likovne skupine DOLIK z Jesenic; junija ali septembra pa bodo v Korovcih pripravili še tradicionalno likovno kolonijo Fuks graba.
Za vse uspehe se imajo v Likosu v prvi vrsti zahvaliti soboški Zvezi kulturnih organizacij, ki jim je pri uresničitvi marsikaterega projekta nesebično stala ob strani. Prepričani so, da bo tako tudi v prihodnje.
Geza GRABAR	♦
Fotografski navdušenci so dobili svoj klub
N
ekoč, pred desetletji, je v Murski Soboti deloval foto -kino klub, ki je združeval ljubitelje fotografije in skrbel za tečaje, razstave in podobne prireditve. Toda delovanje kluba je zamrlo in potem je na področju ljubiteljske umetniške fotografije v Pomurju dolga leta prevladovalo mrtvilo. Vse do decembra lanskega leta, ko je deset fotografskih navdušencev ustanovilo nov Fotoklub Murska Sobota (s polnim imenom Kulturno društvo. Fotoklub Murska Sobota).
Od ustanovitve do sedaj je število članov narastlo na nekaj čez dvajset in klub je potem, ko je od mestne občine Murska Sobota dobil prostor
in od podjetja Radenska Zvezda -Diana mize in stole, začel z delom. Za letos si niso zastavljali prebogatega programa dela, saj je treba najprej poskrbeti za nekaj opreme, literature, se seznaniti z dogajanji na področju umetniške fotografije v Sloveniji in v svetu, kar bo zahtevalo precej dela vseh članov. Kljub temu pa bo poleg rednih sestankov, ki so ob ponedeljkih ob 17. uri v klubskih prostorih na Kocljevi 7 v Murski Soboti, tudi nekaj drugega dogajanja. Tako bo za člane že v kratkem pripravljeno prvo strokovno predavanje o uporabi filtrov v fotografiji, v marcu bo sledilo predavanje mednarodnega mojstra fotografije Boga Čerina iz Maribora o studijski in akt fotografiji, do poletja pa bo vodstvo kluba skušalo v Mursko Soboto pripeljati še enega ali dva predavatelja, spomladi pa bo klub pripravil tečaj osnov fotografije.
Vrhunec prvega leta delovanja Foto-kluba bo junijska klubska razs-
tava fotografij, ki jo bodo člani pripravili v sklopu prireditev Soboških dnevov. Dogovorjena tema letošnje razstave je Murska Sobota -mesto in ljudje.
Člani Fotokluba vabijo vse, ki jih zanima fotografija in ki bi radi o njej
izvedeli in se naučili kaj več, da se včlanijo v klub.
Osebno se lahko oglasijo vsak ponedeljek ob 17. uri na Kocljevi 7 v 1. nadstropju ali pa pišejo na naslov: Fotoklub Murska Sobota, p.p. 257, 9000 Murska Sobota.
26
številka 5
Trg Zmage na fotografiji, je priljubljeno zbirališče mladih v vseh letnih časih, posebej hrupno pa bo spet v toplejših dneh, ko bodo spet aktualni motorji, kar pa ni navdušujoče za ostale mimoidoče. Po večkrat izraženih pobudah po redarju v soboškem parku in na zelenicah, ne le na parkirnih območjih, ga bomo morda le dočakali in z njim red tam, kjer bi nam lahko bilo lepše kot je.
Potem gotovo več ne bi bilo parkiranja, kot je posneto na spodnji fotografiji, ob Kardoševi ulici, kjer je kombi namesto na cestnem, parkiran na asfaltu pešpoti. Posnetek pa je nastal naključno v času, ko sprehajalcev ni oviral, lahko pa bi jih in nenazadnje, zakaj parkirati tam, kjer to ni dovoljeno?
POSVET O ROMIH
Romsko društvo Romani Union iz Murske Sobote, katerega predsednik Jožek Horvat - Muc je tudi predsednik Zveze romskih društev Slovenije, je v soboškem dijaškem domu pripravilo enodnevni seminar Romi v Evropi. Najpomembnejši gost na seminarju je bil predsednik Svetovne organizacije Romov, dr. Rajko Djurič iz Berlina (po rodu iz Beograda), prišli pa so tudi predstavniki romskih društev iz Novega Mesta, Velenja, Puconec, Serdice in Murske Sobote, predstavniki občin Krško, mestnih občin Novo Mesto in Murska Sobota ter romologa: dr. Pavla Štrukelj in dr. Mladen Tancer. Z Urada za narodnosti RS je sodeloval Geza Bačič, kot predstavnika Mestne občine Murska Sobota pa Jože Stvarnik in Tibor Cigut (na sliki pozdravlja udeležence).
MALČKI O ŠKODLJIVOSTI KAJENJA
Najmlajši v vrtcu Štefana Kovača v Murski Soboti, ki obiskujejo malo šolo pri vzgojiteljici Marjeti Lapoši, so se 31. januarja - Svetovnega dneva brez cigarete - lotili na posebni delavnici. Že nekaj dni poprej so se pogovarjali o zdravem načinu življenja ter škodljivih razvadah, ki uničujejo človekovo zdravje. Pripravili so več panojev, v priročni delavnici pa izdelali darila najbližjim kot opomin na škodljivost tobačnega dima.
ZA VAROVANJE OKOLJA
Podjetje za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov Solidarnost v Murski Soboti je kupilo 3 milijone vreden stroj za izdelavo filmov in fotolitov brez kemikalij, dodatna oprema pa je stala še milijon tolarjev. Tako se v tem podjetju vključujejo v varovanje okolja. Delovanje novega stroja je prikazal grafični oblikovalec Bojan Slavic.
POPRAVEK
V prejšnji številki Soboških novin je v prispevku o Lastovki razpetih kril nastala napaka. Podpredsednik Lastovke ni Franc Obal, ampak Franc Fabijan. Pomota je nastala, ker je bil Franc Obal predsednik organizacijskega odbora za pripravo jubilejne proslave v Ingolstadtu in ogleda proizvodnje v Audiju. Za napako se opravičujemo.
26. februar 1998
27
tekst in foto Filip MATKO
V SLIKI IN B E S E D I
ursko Soboto so sredi februarja ob iskali kurenti iz Lackove vasi in soboškemu prenesli pozdrave župana s Ptuja, vključno z darilom in vabilom na kurentovanje. Zime jim ni bilo potrebno preganjati, saj je odšla kar sama - koledarju navkljub. Upajmo, da se ne bo vrnila s pozebo zdaj, ko že vse klije in nabiramo zvončke.
Kurenti so vseeno odplesali svoj ples z zvonci, odeti v značine kožuhe z maskami na obrazu. Te so kasneje sneli, prisluhnili nagovoru župana Antona Slavica in nazdravili ob stojnici hotela Zvezda, kjer so punujali pustne krofe in napitke. Posebej so navdušili malčke iz soboških vrtcev, ki so se s svojimi vzgojiteljicami in varuhinjami množično odzvali vabilu in prišli - tako kot drugi, ki so se zaustavili, ko so videli in slišali kurente.
Prišlo jih je dvajset, to je polovica od celotne skupine, obiskali pa so tudi dom oskrbovancev v Rakičanu in vse štiri srednje šole v Murski Soboti ter povsod vzbudili pozornost. Želimo si le, da v teh časih naglih temperaturnih sprememb ne bi v nasprotju s koledarjem ter poslanstvom, ki ga imajo, priklicali zime namesto pomladi, saj so bili značilno glasni.
M
»Lancovski korani« se od ptujskega razlikuje po nekaj etnološko izvirnih podrobnostih. Je izvirni haloški korant, katerega rojstvo je še nepojasnjeno, a sega nekja stoletij v preteklost vasi. V pustnem času se v korante oblačijo mladi vaški fantje, njihov poseben okras pa je kapa-maska, ki jo krasijo pravi goveji rogovi ter ušesa iz usnja in krzna, prešita pa je z dolgodlako ovčjo kožo. lz ust visi rdeč jezik iz telečjega usnja, pod nosom so prišiti zobje iz fižola ter brke iz sirke. Pred ostro zimo se korant zavaruje z ovčjim kožuhom, čez kožuh je opasan z verigo, na kateri visi pet »kravjih zvoncev«, ki so razporejeni po velikosti in zvoku. Na verigo pa si pripenja pisane žepne robčke ali rute, ki mu jih poklanjajo dekleta. Lancovski korant je mogočna demonska pojava, ki vzbuja hkrati strah in spoštovanje. Živahno poskakuje, da kravji zvonci lepo in gromko zvonijo, v rokah pa ima značilno ježevko - leseno gorjačo, okrog katere je ovita ježeva koža - ki mu služi za obrambo.
Slavko Flajs, vodja korantov iz Lancove vasi pozdravlja navzoče pred soboško Zvezdo, v družbi župana Mestne občine Murska Sobota, Antona Slavica, ki ima v rokah darilo - masko kurenta.
Foto: Zoltan zauneker