64 Listek. Mrtvoj majci. Posvetio Rikard Katalinič-Jeretov. Zagreb 1894. V lastitom nakladom. 120. str. 56. Tisak Karla Albrechta u Zagrebu. — Knjižica obseza s prologom vred 50 pesmij, katere vse opevajo isti predmet : mrtvo mater in nje zamenico, domovino v okove speto. Tudi najspretnejši in najzgovornejši pesnik mora biti naposled mono-tonen v taki priliki. Ako bi človek čital pojedine pesmi, danes jedno, jutri jedno, ne opazil bi, da se čestokrat ponavlja ista misel, torej ,,isto, ali malo drukčije". Pesniku tudi ne očitamo, da ne ostaje dosleden; saj pesniška fantazija ne trpi logičnih spon; v različni dobi pesnik različno čuti in daje svojim čustvom duška sedaj v tej smeri, sedaj v oni. Ali ako čitaš pesmi drugo za drugo, bodejo te v oči protislovja, in čudno se ti zdi, da pesnik v jedui pesmi pobija misli, ki jih je izrazil v drugi. Radi pa priznavamo, da je v zbirki mnogo pesmij res pesniški navdahnjenih. N. pr. ,,U očaju", .,Znadeš zašto", ,,Ti se čudiš", ,,Kad me majka", „Kad vidješe" in druge. V formalnem oziru ni pesmim dosti prigovarjati. Tisek in popir sta jako uknsna. R. P. Umetniška razstava krvaških slikarjev in kiparjev. Naznanili smo že lani, da namerjajo hrvaški slikarji in kiparji prirediti umetniško razstavo, kateri namen bi bil sosebno ta, da bi pokazala hrvaški umetniški narastaj. Kakor soglasno javljajo hrvaški listi, uspela je razstava sijajno. Udeležili so se je Bukovac, Rendič, Mašič, Frangeš, Tišov, Cikoš, Ivekovic, Crnčič, Kovačevič, Kochetinger, Auer, Femen, Sitzer, prof. Bauer in nekateri drugi umetniki. Nadejati se je, da se v nekaterih letih otvori še večja razstava, kadar bodo namreč že samostalni vsi tisti mladi umetniki, ki se ob deželnih troških še šolajo v umetniških središčih. Zgodovinsko-heraldiški almanah hrvaškega plemstva. V znani ogromni Siebmacherjevi »Knjigi grbov«, katere je doslej izšlo 375 zvezkov, izhajalo bode letos obširno rodoslovje hrvaško-slavonskega plemstva. Pisatelj tega rodoslovja je ravnatelj de želnega arhiva zagrebškega, dr. Ivan pl. Bojničic', Za svoje delo je zbiral podatke deset let ter opisal okolo 2000 hrvaških plemenitih rodovin. Uredništvo heraldiškega dela je prevzel glasoviti heraldik G. pl. Czerheo, grbe pa bode risal nemški heraldiški slikar Adolf Hildebrant. Vsega skupaj bode okolo 8—10 zvezkov, izmed katerih jih vsako leto izide po štiri. Vsak zvezek bode obsezal po 226 plemiških rodovin in 18 tabel s slikami rodbinskih grbov. Cena zvezku 4 gld. 65 kr. Ker se priobčijo tudi izumrle rodbine, bode to velikansko delo izredno hasnilo vsakomur, kdor se bavi z zgodovino hrvaško. Gospodom sotrudnikom na znanje. Zaradi nekaterih diferencij odlagam z de-našnjo številko uredništvo »Ljubljanskega Zvona«. Pri tej priliki iskreno zahvaljam vse gg. pisatelje za obilo pomoč in takisto za zaupanje, katero so mi naklanjali ves čas, kar sem imel posla pri listu. V Ljubljani, dne" 31. decembra 1894. F^rof. A, F^untek. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.