štev. 32
Ptuj, 5.9.1988
Leto IV.
POROČILO 0 NEKATERIH POSLOVNIH REZULTATIH
I.	PRODAJA V AVGUSTU 1988
1.	Planirana prodaja za avgust	din
2.	Dosežena prodaja	d£n
3.	% preseganja planirane predaje	%
II. GLAVNI PODATKI IZ PERIODIČNEGA OBRAČUNA ZA JULIJ 1988
4.723.445.500 4.859.868.325 102,89
v 000 din
V
H.
ELEMENTI
|1.
II
|
\K
CELOTNI PRIHODEK Porabljena sredstva Od tega: reval.stroški amortizacija
DOHODEK
Davki in prispevki ČISTI DOHODEK
f
J
Osebni dohodki in SD Rezervni sklad Stanovanjski sklad |Poslovni sklad
1/IV-30/VI 1988	!\	JULIJ 1988	%	1/IV-30/VII 1988	;u
9.859.721	100	4.250.234	100	14.109.955	100
5„ 302 „ 362	54	2,234.285	53	7.537.147	53
1.407.290	14	823.210	19	2.230.500	16
371.870		130.525		502.395	
4.556.859	46	2,015.949	47	6.572.808	46
1.063.836	11	507.244	12	1.570/880	11
3.493.223	35	1.508.705	35	5.001.928	35
3.146.051	31.9	1.204.673	28 3 3	4.350.724	30,
182.274	1 .,8	80.638	1>9	262.912	1,
126.849	1,3	49.488	1,2	176.337	1 •/
38,049	0,4	173.906	4,1	211.955	1,
Plan prodaje za avgust smo presegli za 2,89 %, kar je zadovoljivo, -eravno 3e bilo naše pričakovanje nekoliko večje.
2a julij smo sestavili periodični obračun. V poslovni sklad lahko am° vec čistega dohodka, kot smo ga oblikovali v drugem tromesečju odkar poslujemo kot enovita DO Ob upoštevanju še drugih kazalcev" ' cenjujemo, da se cilji sanacije uresničujejo, vendar prepočasi.
2a modernizacijo opreme potrebujemo bistveno večja sredstva, kot jih trenutno dosegamo.
Za mesec_september imamo primerna naročila in pozivamo vse delavce a v proizvodnjo in druga opravila vlagajo vse svoje sposobnosti.
ZKPO
1. SEPTEMBRA JE BIL POSKUSNI START PLASTIFICIRNICE
Danes lahko že z gotovostjo trdimoda do začetka obratovanja plastificirnice ni več daleč„ Poskusnemu zagonu bo v kratkem sledil še tehnični prevzem,, s katerim pa ni pričakovati zapletovsaj vsa inštalirana in montirana oprema deluje brezhibno.
S tem, ko bo stekla površinska zaščita v plastificirnicibomo lahko prenesli del površinske zaščite iz lakirnice v plastificirnico. Prednosti plastificiranja pred lakiranjem.so več kot očitne in se odražajo predvsem v:
■ bistveno boljših pogojih dela, tu namreč ne bo hlapov barv in lakov ni nevarnosti eksplozije oziroma požara - izgub materiala (prahu) ob dobrem delu ni
" velika prednost se kaže tudi z vidika ekologije, saj praktično onesnaževanja okolja ni
•’ plastificiran izdelek je bistveno bolje zaščiten od barvanega in je nenazadnje tudi lepši.
To je le del prednosti plastificiranja pred lakiranjem in so se v razvitem svetu že potrdile, zato ni nobenih razlogov, 'da se ne bi tudi pri nas -
NAŠA PROMETNA (NE)KULTURA
H,
Po zaprtju Rajšpove ulice se je brez dvoma za nekajkrat povečal promet po Vegovi ulici in dalje po Dornavski, kjer pa predstavljajo največji problem zapornice = Da pa je težava še večja, so zapornice nekaj minut (ali velik del dneva) po drugi uri spuščene (zaprte).
To pa povzroča nepopisno gnečo in nezadovoljstvo vseh udeležencev v prometu„ Zdaj je, kar je, bi lahko rekli in poskušamo vsak po svoj6 premagovati te težave. Žal pa tudi v tej gneči nekateri prestopajo okvirje dovoljenega ali pa vsaj moralnega. Težko je voziti v razgreti pločevini skoraj 20 minut od AGIS-a do mesta. Pa vendar, Težko je vsem.enako„ Nekateri naši sodelavci> ki se žal računajo za promet no, pa tudi drugače osveščene, pa v posmeh vsem ne priznavajo kolone in veselo prehitevajo„ Se jim mudi bolj kot drugim? Morda bi bilo celo prav, če bi zapisal imena in priimke vseh sodelavcev, ki se jim vsak dan tako mudi, da prezirajo svoje sodelavce v koloni -Toda za danes bodi dovolj„	,
Upati namreč je, da bodo ti Marjani, Kadeti, Lojzeti .... sami spoZ^ li, da ne ravnajo prav.
,