lahaia voak 4an roana anbot nadalt A W% d MF 1? #■% Ék ■ i Uredniški In upravnlšk! prostori: $ In praznikov 2057 South Lawndala Ava. ^ ■ L mm. ^LM w P W MZJ A ^^^ Office of Publication: Issued daily except Saturday a. 2HS7 South Lawndale Ava. ^ Sundays and Holidays J) GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ji Telephone, Rockwall 4004 « LETO—YEAE XL Um Act im*™*. WM. «»*■LTt^ST CHICAGO M. ILL.. TOREK. 27. APRILA (APRIL 17). 1941 Subscription 99.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 93 Act ol ConarMi of March S. Itn. ___ Acceptance for mailing at »pocial rata of 1101, Act of Oct 9. 1917, authorised on Juna 4. 1919- Ameriške čete zatrle izgrede na Japonskem Korejci navalili na urade v dveh megtih v znak protesta proti šolskim odredbam * Jokohama, Japonska. 26. apr. —Ameriške čete so zatrle izgrede. Korejcev v mestu Kube. Bili so prvi, odkar je Japonska pod zavezniško okupacijo. General Robert L. Eichelberger, poveljnik osme ameriške armade, je odpotoval v Kobe, kjer bo vodil preiskavo izgredov. Ameriške vojaške oblasti trdijo, da so levičarji podžgali izgrede. Več tisoč Korejcev je navalilo na urade,, v Kobe ju in Osaki, pristaniščnem mestu, v znak protesta proti japonskim šolskim odredbam in zakonom. Zamorske čete osme ameriške ar-, made so prevzele kontrolo v Kobeju, ko japonska policija ni mogla zatreti izgredov. "Situacija je pod kontrolo naših čet," je rekel general Eichelberger. "Odpotoval bom tja, da se prepričam, kaj delajo Korejci." Eichelberger je priznal, da so ga izgredi Korejcev vznemirili. Noben ameriški vojak ni bil ranjen v akcijah proti izgredni-kom. Ameriške vojaške oblasti so naznanile, .da je bilo 178 iz-grednikov aretiranih. General C. A. Willoughby, član štaba generala Douglasa MacArthurja, vrhovnega poveljnika okupacijskih sil, je rekel, da ima dokaze, da so levičarji podžgali izgrede. Dostavil je, da so Korejci nevaren element in da lahko porazijo japonske policijske enote. "Korejci," je rekel general Eichelberger, "hočejo ostati na Japonskem in pokoriti se bodo morali japonskim zakonom. Zamorske čete so se dobro izkazale v zatiranju izgredov in jaz Arabske deiele nai poiljejo armade v Palestino ' Amman, Transjordanija, 26. apr. — Kralj "Abdullah je pozval vse arabske dežele, naj pošljejo svoje armade v Palestino, kjer naj bi se borile proti Židom, ko se bo Velika Britanija odpovedala mandatu. Poudaril je, da da situacija v Palestini ogroža mir in varnost vseh arabskih dežel. Arabske armade naj invadirajo Palestino in se tam bore proti židovski oboroženi sili. {jem ponosen, ker so izvršile svojo dolžnost." Ameriški polkovnik George A. Jones je dejal, "da so levičarji izkoristili spor zaradi šol kot pretvezo za netenje izgredov in nemirov. Vojaška vlada je pojasnila Korejcem, da lahko podpirajo in vzdržujejo nekatere šole, toda pokoriti se morajo japonskim zakonom. Nemiri so se pričeli v Kobeju in raztegnili na Osako. Korejci so nekaj časa držali governerja, župana in policijskega načelnika kot jetnike in prisilili governerja na izpustitev 70 Korejcev, ki so bili aretirani. Odredili smo ponovno aretacijo Korejcev, ki so ustrahovali governerja, župana in policijskega načelnika. Iz-gredniki so demonstrirali odpor ne samo proti japonskim uradnikom, temveč tudi proti okupacijskim silam. Ker je japonska policija brez moči, je morala ameriška okupacijska sila pod' vzeti akcijo." Nasprotnik predsednika avtne unije zaslisan Detroit, Mich., 26. apr.—Policija je pestila nadaljnjega nasprotnika Walterja P. Reuther-ja, predsednika avtne unije. Hotela je vedeti, ali ve, kdo je ob-strelil Reutherja. Zaslišan je bil Carl Bolton, bivši podpredsednik krajevne unije. Prej so bili zaslišani drugi bivši uradniki, ki so izgubili pozicije, ko je Reuther porazil levičarje na konvenciji svoje unije. Bivii egiptski premier' se izognil smrti Kairo, Egipt, 26. apr.—Mustafa Nahas, bivši premier in vodja nacionalistične stranke, se je izognil smrti. Trije moški so razdejali njegov avtomobil z dina mitom. Incident je sprožil demonstracije v Kairu in Port Saidu. Devet rudarjev ubitih v eksploziji Lima, Peru, 26 apr.—Devet rudarjev je bilo ubitih v eksploziji, ki se je pripetila v rudniku Cerro de Pasco Copper Corp. Trupla šestih rudarjev so bila prinešena na površje. V rudniku je bilo, ko je nastala eksplozija, »6 rudarjev. Veiji izgledi za izbruh vojne General Bradley izrazil bojazen Waahlagton. D. C.. 26. apr.— General Omar N. Bradley, šef generalnega štaba, je dejal, da so izgledi za izbruh vojne sedaj večji nego so bili pred tremi meseci. Bojazen pred vojno je izrazil na tajni peji članov senatnega odseka za vojaške zadeve. "Mislim, da bi zanemarili našo dolžnost, ako ne bi prišli pred vax in vam povedali, da smo v strahu, da «e bo nekaj zgodilo," je rekel general. "Pred tremi meseci smo poudarjali, da Amerika potrebuje rezerve. Zdaj nismo gotovi, ali je vojna pred nami ali ne." Izjave, podane na tajni seji senatnega odseka zadnjo sredo, so bile sedaj objavljene. Nekatere so ošČipane, toda nobenega dvoma ni, da se je diskuzija nanašala na Rusijo kot možno sovražnico Amerike v prihodnji vojni. Načelnik odseka za vojaške zadeve je senator Gurney, republikanec iz Južne Dakote. On je vprašal generala, ali jo zavrgel načrt in zahtevo za splošno vojaško konskripcijo in vežba-nje. Bradley je odgovoril, "da mo ra Amerika imeti izvežbano rezervno silo. Ta naj bi bila le za obrambo. Poleg te mora imeti močno letalsko silo, katero bo ahko poslala v Anglijo." Pred senatnim odsekom je nastopil tudi obrambni tajnik For restal, vodilni zagovornik vojaške konskripcije. On je dejal, da e sleherni dao kritičen in da mora biti Amerika pripravljena na vse, kar lahko pride. Senator Tydings, demokrat iz Vlarylanda, je dejal, da bo mo-ralq Amerika dobiti baze v Aziji, Afriki in Evropi, preden se bo zapletla v vojno z Rusijo. Dva ubita v železniški nesreči Birmingham, Ala., 26. apr.— Dve osebi sta bili ubiti 31 pa ranjenih v železniški nesreči, ki se je pripetila 17 milj severno od Birminghama. Deset vago- Domače jpesti Pogreb Oole^kota Chicago. — Pogreb znanega gostilničarja Anton« Golonkota, ki se je fadnji Četrtek smrtno ponesrečil z avtom V Texasu, se bo vršil ob 10. dop> v sredo iz pogrebnega zavoda na 2042 W. Cermak rd. Bil je član ABZ. Poleg težko poškodovane žene, ki se nahaja v bolnišnici v Texasu, zapušča tri hčere. Nov grob v pennl Slovan, Pa.—Dne 20. aprila je naglo umrl radi možganske kapi Štefan Maček, rodom Hrvat, star 64 let, dolgoletni člfcn SNPJ in dober član društva 241. Zapušča ženo, tri sinove, štiri hčere in ve? drugih sorodkiikov, katerim društvo izreka aožalje. Is WlUarda Willard, Wis.—Dnp 11. aprila je umrla Mary PlauU, vdova od 1926, stara 68 let, dajna Iz Krasnega vrha pri Metliki Zapušča šest hčera, sedem si&ov, dve sestri, tri brate in veČ drugih sorodnikov,—Dne 12. »prila pa je umrl Peter Dragushi star 86 let. Pokopan je bil v Qreenwoodu, Wis. Zapušča hčer in nekaj sorodnikov. — Nevarno operacijo je prestal Frank Auman ml., sin družine Frank Auman.1 Nahaja se v bolnišnici St. Joseph v Marshfieldu. — Ponočila sta se Frances Požega In Joe Petkov-sck. Obilo sreče! r Is Clevelanda Cleveland.—V Colllnwoodu je umrl Frank Mergec, star 61 let, doma Iz Hotične, fara Slivija, v Ameriki 38 let, član SDZ. Tukaj zapušča ženo, hčer, brata Johna in več drugih* sorodnikov, v starem kraju paUrata in Štiri sestre.—Martin Kožar, lastnik Nottingham Winery v Collin woodu, je odpotoval v stari kraj z letalom na obisk svojih bolnih staršev na Dolenjskem. Obiskal bo Krško, Brežice in druge kra-je.—Marv France! iz Eucllda se nahaja v bolnišnici Glenville, kjer je srečno prestala operacijo. Arabci imajo ameriško orožje Lahko ga bodo rabili proti ameriškim četam Waahington. D. C.. 26. apr.— Ako bodo ameriške čete poslane v Palestino, če bo prišla pod po-verjenlštvo Združenih narodov, bodo naletele na odpor s strani arabskih oboroženih sil. Zdaj je bilo razkrito, da so ameriške privatne firme prodale Arabcem orožje, atrelivo in drugi vojni material v vrednosti $1,230,049 lansko leto. Pošiljanje ameriškega orožja v arabske dežele je bilo ustavljeno 10. decembra lansko leto. Ameriške firme so naredile pro-fite v zvezi s prodajanjem orožja arabskim deželam. Pošiljanje in prodajanje orožja je sankcioniral državni department na podlagi priporočila federalnega municljskega odbora. Preden je državni department odredil embargo, je ameriško orožje Šlo v Egipt, Lebanon, Sirijo, Transiordan, Irak in Sau-dijsko Arabijo. Municijski odbor je zdaj razkril, da so ameriške firme prodajale orožje in strelivo tudi Argentini, čeprav je državni department uradno obsodil argentinski režim prod osemnajstimi meseci in ga ozna čil za pronacijsko diktaturo. Ameriške firme so prodale Argentini orožje, strelivo, bojni letala in kemikalije v vrednosti $19,899,282. nov vlaka je skočilo iz tira in padlo v globino. Življenje «ta izgubila strojevodja W. B. James In Emma Dahnke. Ranjen-ci so bili odpeljani v bolnišnico. Rusi končali bojkotiranje sveta Laka Succeaa, N. Y„ 26. upi —Ruska delegacija je končala bojkotiranje sveta poverjeništva Združenih narodov, ker hoče i* meti besedo v diskuzljah o bo dočnosti Palestine. Zadevno naznanilo je v pismu, katero je ru ski delegat Semen K. Carapkin poslal Združenim narodom. On je bil član komisije, ki je sesta vila načrt za razdelitev Palestl ne na dve državi. Sprejet je bi na zborovanju generalne skupščine Združenih narodov 29, novembra. Ruska delegacija j» bojkotirala vse seje sveta poverjeništva. Židovske oborožene sile invadirale arabsko mesto Ljute bitke v bližini Jeruzalema. Arabski vojaški in politični voditelji sklenili dogovor I Tel Avlv, Paleetlna. 26, apr.—Uo bile poslane v akcijo in pre-Enote židovske podtalne sila Ir- prečile okupacijo predmestja. znanstveniki ostro obsodili Šikaniranja o lojalnosti • Chlcago. — (FP) — Znanstveniki so izjavili, da šikaniranja o lojalnosti resno ogrožajo razvoj znanstva in znanstvenih raz-iakav v laboratorijih. Zadevno izjavo Je podal odsek Federacije ameriških znanstvenikov. Poročilo o zaprekah, ki jih imajo ameriški znanstveniki za-radi podpisov o lojalnosti, je bilo priobčeno v aprilski številki mesečnika Bulletin of Atomic Scicntists Odsek federacije je preteklega novembra p<*lal vprašanja o tem problemu H «i raziskovalnim laboratorijem, ki jih vodi komisija za aU>m*ko energijo, dalje.vladnim agencijam, univerzam in privatnim Industrijam. Odgovori, ki Jih je prejel odsek. kažejo, da so »e znanstveni ki znašli v objemo konfuzije, in umetno stvorjene tajnosti, ki so jo vlada uvaja na podlagi programa lojalnosti Znanstveniki, ki so uposleni pri raziskavah a-to make energije, so podvrženi preiskavam federalne tajne policije FBI Tajna policija Izdela poročilo o vsaki ooebi glede njene značajnoati. lojalnosti in občevanja z drugimi osebami. Nihče, ki je osumljen, nima pra vire do zagovora "Izvedeli »m»," pravi poroči lo, "da Je mnogo lojalnih znan stvenikov pustilo delo pri komi siji atomske energije in odšlo v privatna podjetja, ker so načelno proti tajrrim preiskavam o lojalnosti. Nihče ne mara delati, ako je izpostavljen šikanam in špionaži." Znanstveniki, ki so prej sma trali. da njihovo delo odvisl «mL 1 njihovega znanja, sedaj čutijo? da tajna policija posega tudi v njihova privatna življenja in njihovo politično prepričanje. ' Tako postopanje je kvarno za razvoj znanstvenih raziskav. Odsek Federacije ameriških , znanstvenikov ima na razpolago število pisem od biologov, kemikov, inženirjev in (izikov. v katerih se pritožujejo, da jim tajna policija krati pravice z za aledovanji. Ta pisma so od oeeb. ki nimajo nobenih stikov s poli-! tiki. Žrtve vladnega špionake- i ga sistema so če«to nedolžne o- j sebe. ki ae ne brigajo ra drugo) kot /a napredek znanstva gun Zvai Lcumi so invadirale Jafo, arabsko mesto, ki ima 9ft,-000 prebivalcev. Poročilo pravi, da so udrle v arabsko četrt. Kako se bitka razvija, m znano, ker so poročila kunfliktna. Ena poročilo pravi, da židje prodirajo naprej, drugo pa trdi, da je bilo prodiranje ustavljeno. Invazijo ni sankcioniralo poveljstvo židovske milice Haganah. Njene enote niso udeležene v invaziji arabskega mesta. Vest pravi, da je čez tisoč ob oroženih Židov udrlo v Jafu iz Tel Aviva, židovskega mesta, pod poveljstvom Menachina Bel-gena. Britski poveljnik je po-zvul židovsko milico, na| stori khrake za umik invazijske sile v kraj med Tel Avlvom |n Juto, Zapretil je, da bodo hritske topniške enote bombardirale Tel Aviv, če se ne bodo židovske sile umaknile iz Jafe. Poveljstvo teh sil je naslovilo Arabcem ultimat s pozivom, naj takoj od-iože orožje in kapituliralo. Koliko Arabcev in Židov je padlo v bitki v Jafi, ni znano. Donet milj južnovzhodno od Jafe so židje okupirali letališče pri Lyddi. Potniški in poštni letalski promet jo bil sujipendl ran po okupaciji letališča. Po veTfstvft židnvi** podtalne sile je odredilo invazijo Jafe, da u stavi arabske napade na Tel Avlv. Židovska milica je napadi« Arabce v Jarrahu, jeruzalemskem predmestju. Hritske četo Poskus za končanje štavke klavniških delavcev ' Chlcago, 2« apr.—Repreztn-luntl unije klavniških delavcev CIO in klavniških kompanij so se danes sestali v Washingtonu, kjer razpravljajo o končanju stavke, katera )e bila oklicuna pred šestimi tedni. Konferenco je sklical Cyrua S, Chlng, direktor federalnega spravnega biro-ia V stavki je udeleženih okrog 80,000 delavcev v Chicagu in drugih mestih, kjer Imajo kom-panlje klavnice. Arabci so naskočili židovsko bolnišnico in univerzo na gori Scopus. Prej so napadli židovski konvoj in ubili 34 Židov, med temi direktorja bolnišnice. Bitke so v teku v drugih krajih Palestine. Bagdad. Irak. 26. apr.—Arabski vojaški in politični voditelji ao se sestali na konferenci v Ammanu, glavnem mestu Trans-Jordanije. Sklenili ao dogovor glede kooperacije med armadami vseh arabskih dežel, ki so včlanjene v Arabski ligi, Mnenje prevladuje, da bodo armade invadirale Palestino. Načrti, katere je predložil a rubskim voditeljem transiordan-ski kralj Abdullah, ao bili spreleti. Vest iz lleiruta, Lebanon, pravi, da je čez 9,000 Arabcev, katere so židje izgnali iz Haife zadnji i»etek, dospelo v Lebanon. Naduljnjl tisoči Arabcev so na poti v Lebanon, Kavsanje med kitajskimi voditelji Protest proti volilni proceduri Nanking. Kllalska. 26, apr.— Trije kandidati za podpredsednika Kitajske so se umaknili is tekme v znak protesta proti ma-šinski volilni proceduri. Diktator Ciung Kaišek je poslal delegate, kateri so jim povedali, da morajo ostati kanddatl. Volilni kandidat je general Li Taungjen. On je dobil največ glasov kot kandidat ia podpredsednika v narodni skupščini. Dejal je, da ne bo prevzel pozicije, čeprav lil bil izvoljen. Diuga kandidata sta Sun Fo, sedanji podpredsednik, in general t'eiig Člen. Prvega podpirata Kaišek in Kuomintang, vladna atianka, Oba ata izjavila, da ne marata |»ozictJe podpredsednika, Pristaši generala Tsung-jena so naznanili, da bodo boj-koiiH.il skupU Ino lil s tem pre-prečili izvolitev podpredsednika. elliott roosevelt kritizira. truhana rjuh civilnih pravic Tako funkcionira Tail Harllejev sakoa Waahlnglon. — (KI1) - Elliotti Kooaevelt, drugi sin pokojnega j predsednika Kooaevelt«, je oatro obsodil predsednika Trumana, ker ni storil ničesar /a Izvajanje program« civilnih svobodičln. KI I loti Je govoril na zborov« njU članov Zveze z« napredek zamorskega Ijudstv« Rekel je. da uri« Trumanova administracija polno moč, d« <*lpi«vl n«škl poli | tlkaši zagrozili, da bodo na konvenciji demokratake stranke nasipih proti nomlfUranJu Trumana za predaedulškcg« kamli deta Nov pfogram « ivilnih avoleal-ftčln ae v glavnem nanaša na južne države, v katerih nima za morsko piebivalstvo skoraj no-l>eriili pravic. Poleg volilnega davka, ki odreka zamorcem pravico do volitev, je v veljavi cel« vrst« drugih z«poatavlJanj. /ustavljanja pri delu pa občutijo zarnorrki delavci tudi v severnih državuh. Ameriška armada, o kateri pravijo, d« je orgunizlrana na* demokraticriih načelih, ne pozna enakoati med belopoltnlmi in /umni a kinu vojaki. Zamorski vojaki ao oddeljeni od belopolt-mh vojakov v vseh ozirlh, četudi s«i se v zadnji vojni izkazali kol hrabri vojaki za obrano de-rnoki««'ije ~. Klllott Kooaevelt JO V avojenl govoru |*ocv«l predaednlka Trumana, naj uve«le civilne svo» Inrflv »ne v W*fthmgt«Miu kot /glul Združenim državam In o-stalcrnu «vetu, "Z odpravo rila-kriminacij v glavnem meetu dežele bi predaednlk pokazal ree-no voljo, da Je resnično ta uveljavi jen je civilnih avobodščln poVaori," je rekel Elllptt. Nje-, ena film ka igralka F«yc Emerson, je rekla, da Jg treba odpraviti r-«na zapostavljanja najprej v prestolnici republike. TOREK, 27. APRILA IMS PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLAMLO III LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of sad publUhod by Slovene National Benefit Society Naročnina aa Zdruione drisve (is von Chicago) in Kanado M 00 na lato. $4Jt aa pol leta, »2.00 m ¿eiri lata; ta Chicago ln okolico Cook Co.. 9*M sa colo loto. M.7i ta pol lata; m Inosemstvo $11410. Subacrlptlon ratoat for t ho United Stala« (except Chicago) and Cmii M.00 por year. Chicago and Cook County HM por year, for sign countries $11 JO por yoor. Cono oglasa p« dogovoru- Rokopisi dopisov ln na naročanj h Hul»f so no vračajo. Rokopisi litorsrno vsebina (¿rtiča, por—ti. dramo, posod itd.) so vrnejo poiiJjsielju 1« v slučaju, ¿o Jo priloiil frfftfnlnir Ads—tlsbig rates on sgr semeni.—Msnuscrlpts of oommunicstlons and iwsnlltlttii asticlos will not bo ssturaod. Olhar manuscripts, such as stories, ptsys. poems, etc., Will bo returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vso. kar Ima slik s listom i PR08V&TA 2857-59 So. Lawndalo Ave., Chicago 23. Illinois $1cláovjL A. «www ¡gumi«si Atentût m Reuther ja Povsod je lepo, najlepše pa doma! "Jfi Cleveland. O.—S soprogo sva prepotovala 10,085 milj v 56 dneh. Tukaj bom opisal le glavne točke najinega potovanja; pridal ne bom ničesar, i/pustil pa veliko. . i Z avtomobilom sva se odpe-Ijalu prvi teden v februarju, vrnila pa sva se pred velikonočnimi prazniki bre/ vsake nezgode. Iz Cleveianda sva se odpeljala proti jugu v Miami, Fla., Key West, i/. Kloride tfa skozi New Orleans, Texas, Los Angeles, od lam pa proti Iliinoisu skozi Chicago nazaj v Cleveland. Vse države so lepe in imajo svoje znamenitosti, toda severne in vzhodne države pa so bolj važne v vseh ozirjh, Izmed vseh (Jržav pa se mi vijli Florida najbolj privlačna. To pa menda radi lepih cest, dolge pe-icene obale in izredno toplega podnebja. Največ časa sva ostala v llollywoodu, Fla., od kjer iva pregledovala okolico Miami-ja, Ke\L West, Hialiah (v tem mestu so konjske dirke), Hollywood (pasje dirke), Fort Lau-derdale itd. V drugih državah hq nisva dosti ustavljala. Rada bi se pa ustavila v New Or-leansu, a ker je bilo po vsem mestu umazano Ln neprijetno dišalo, sva se odpeljala kar naprej. Več časa pa sva se mudila v Photnlxu, Arizona. Predmestje in okolica tega mesta je zelo le pa. V Fontani, Calif., sva se tudi ustavila neka i dni. V Fontani je slovenska naselbina, ki šteje kakšnih 80 slovenskih družin. Rojaki imajo svoj društve ni dom, balinišče in prav lepo Zločinski napad na Walterja Reut/ierja, dinamičnega predsednika avtne unije CIO, je zadnji teden zasenčil Johna L. Lewisa, "bulldogs" majnarjev ln ga v dnevnem tisku potisnil na podrejeno mesto. Vest je bila res senzacljska, kajti atentator je Keuther očlvldno nameraval umoriti. On se ima zahvaliti predvsem naključju, da je ostal pri življenju. Neglede kaj si kdo misli o Wal tarjy, bi tyla njegova tragična smrt velika izguba za ameriško delavstvo. • Nobenega dvoma ni, da je Walter Reuther eden najsposobnejši! delavskih voditeljev in prvak v briljantnosti. S svojo sposobnostjo in inteligenco se je zadnja leta tudi razvil v enega najbolj vid uih in obetajočih delavskih voditeljev. Sploh ima dobro priliko, da se v unijskem gibanju povzpne na najvišje mesto in postane nekak nov Gompers. Mož je še mlad, star 40 let in bil že y otro Ških letih vzgojen v delavskem duhu. Njegov oče je bil namreč socialist in dolgo let organizator unije pivovartiiških delavcev in v tem duhu tudi vzgojil vse svoje sinove — Walterja, Victorja in Royja, vsi trije na vodilnih mestih avtne unije CIO. Walter in Victor sta bila leta 1933-35 tudi v Rusiji in Evropi, kamor stu šla v svrho študiranja delavskih razmer in v Rusiji tudi delala več mesecev Po ustanovitvi CIO so se vsi trije vrgli v organiziranje avtnih delavcev. Walter je po poklicu oroddr (tool muker). Toda polgg množiee prijateljev In pristašev si je Walter očividno ustvaril tudi smrtne sovražnike, med katerimi se je našel tudi človek ali bolje izrodek, ki ga je skušal umoriti. Za prijem atenta torja so razpisane velike nagrade—$ 117,000 dolarjev. Policiji se torej izplača, da ga išče! * « Z aretacijo atentatorja bo rešena tudi uganka, kdo in iz katerih vrst je zločinec. Walter je v bolnišnici dejal, da prihaja bodisi iz podjetniških krogov, iz komunističnih vrst ali pa je kak stopro-centni fanatik—1"screwball", Stoprocentnežem se je Welter nam reč zelo zameril, ker se je nedavno postavil za pravice komunistov In ožigosal razbijanje njih uradov po sfanatizirani "patriotični drhali v Ameriki ln Kanadi. Mož namreč veruje v demokracijo ln civilne svobodščine tudi za svoje politične nasprotnike. Mnogim "Arijcem" se je v Detroitu silno zameril, ker se bori proti rasni diskriminaciji; nedavno je zagrozil Ameriški kegljaškl zvezi, da bo avtna unija ustanovila novo zvezo, ako ta organizacija ne odpravi rasne diskriminacije. Reuthcrjevn osebna tajnica je povedala, da je Walter iz teh krogov v zadnjih par tednih prejel nar anonimnih grozilnih pisem—eno od nekega stoprocenlnegu fanatika, drugo od nekega rasnega bigota. Sumnja je seveda padla tudi na komuniste, ker je bil Reuther zadnja leta v velikem notranjeunijskem boju z njimi in njihovimi pristaši. V tem boju je bil prav tako fanatičen in brezobziren kakor so bili komunisti in thomasovei. Na zadnji konvenciji je uboje tudi na vsej črti izmanevrlral in jih temeljito porazil ter dobil kontrolo nad unijo. Iz iegu izvira tudi njegova (»pozicija proti Henryju Wallaceu in novi stranki, ker ni zaprla vrata komu* nistom Načelno on ni proti novi stranki. Pred nekaj tedni je na Člluškem zborovanju glavni odbor uvtnc unije sploh soglasno sprejel resolucijo za ustanovitev "pruve delavske stranke"—po volitvah. Da-li je bila ta poteza le manever, za katerim se je skri vala demokratska politika, nam ni znano. Toda izgleda tako, ker se je kmalu potem državni svet CIO v Michigsnu v celoti izrekel za demokratsko stranko. Brez Heuthcrjeve sankcije, odnosno proti njegovi opoziciji bi voditelji Mlchlganidcega sveta CIO tegaj ne bili storili. On se tudi udejstvuje v organizaciji Americans for Democratic Action, ki je privesek demokratske stranke, sicer proti Trumanu in za—Eisenltowerju. Lepa i/biru! Vse to meče čudno luč na tako "pravo delavsko stranko," ka kršno al želi Reuther na podlagi piej omenjene resolucije. Siccr pa je resnica, da imajo včasih tudi briljantne glave čudne pojmd in načrte. Ako ao glavni voditelji avtne unije za delavsko stranko, bi najbolje storili, ako se pridružijo novi progresivni stranki in delujejo za izvoltiev Wallacea in Tavlorja. kakor tudi zu |>olitiko svetovnega miru na podlagi sporazumu med Rusijo In Ameriko. Wallaoe je toliko realist, da ve. du brez takega sporazuma svet . ne bo užival miru Toda to je drugo vpiušunje in se vrnimo I* predmetu. * Da komunisti odvrnejo sumnjo od M»be. je tudi njih michigsnska organizacija razpisala $500 nagrade /s prijem ReutherJevegs aten tatnrja in obsodila napad kot "najlMilj desperutnl fašistični atentat " Glavni odbor unije pa je posvaril članstvo, naj se varuj« "nagle In nepremišljene akcije proti posameznikom ali skupinam v uniji ali izven me Ml odklanjamo implikacije, da ta napad irvi ni Is notranjih unljskih sporov. Mi smo uverjeni, da oseba ali osebe, ki so skušale umoriti predsednika Reutherjs, so sgentje so vražnikov demokracije in delavstva in kot taki lahko prihajajo Iz katere koli izmed številnih ekonomskih in političnih skupin, med katerimi so velike ideološke razlike " Ta politični atentat je sploh odsev velike histerije, ki vzplamteva strasti in napravlja iz ljudi zagrizene fanatike V Detroitu razpihuje U strasti tudi policijski načelnik Harry S Tov. ki je nedavnn hujskal po radiu na drhalaka nsslljs Rekel je. ds je treba tak* ljudi kakor Je Henry Wallace poslati v ječo, lih p.»staviti ob zid ah pa deportirati. . Zato si ga je zda) prtvoMI tudi Detroltskl svet CIO, ki je dejal, "da )e Toy zda i dobil odgovor na svoje javno po- mur koli «lede kateri z i van je na vigilanUko akcijo " Ta napad je označil, "da je pinloben doma. da se najprvo fašističnim atentatom in je višek senje nočnih napadov in drhal-skth aktivnosti, do katerih je prišlo /adnje mesece " V Georgijl so klanpvci pričeli s novim terorizmom. Zadnje te-i dne so ugrsblll ie več oseb. Jih odpeljali v samoto ln neusmiljeno prelepil. Mod temi žrtvami Ja tudi vojni veteran Joseph Berry (levo), katerega so naŠU privessnegs k drevesu in oblltegs s krvjo. Načelnik policije ogleduje bič. s katerim so ga klanovcl pretepli. Od potorlce klsnovcev to bili trije še aretirani, četrti pa Jf napravil samomor. Proti klanovsfclm teroristom Je nastopil tudi govor nor, ki Ja odredil državni policiji, da Jih mora poloviti. Tega ve terana so pretepli, "ker so slišali, da pija ln slabo ravna s šono .. I Kos iz Clevelanda, ki je bil zad-I nje poletje tu na obisku pri svoji sestri. Meseca novembra smo na domu Andreja Bartlja spravili toliko stvari, da ji je bil dne 22. novembra poslan paket 43 funtov teže. / Poleg tega pa smo poslali manjši paket Karlu Grabelsku (Gabru), pisatelju in uredniku Ljudske pravice, kateri je s svojimi zanimivimi članki veliko pripomogel, da smo poslali pakete Karunovi Neži. Njemu smo poslali paket,/ ki je tehtal 30 funtov. Neža Jerina torej piše: "Dragi prijatelj!—Tvoj paket sem prejela 3. marca, za katerega se jfrav lepo zahvaljujem. Dobila sem vse v redu, kar ste trii poslali. Ne vem, kako bi se vama zahvalila za vse dobrote, ki sem jih dobila od mojih dragih Vrhničanov iz Waukegana in North Chicaga. Povej vsem prijateljem, da jim želim dobrega zdravja in obilo sreče pri njih delu. V teh težkih časih ne živimo po naši krivdi, ampak po kri vidi brezvestnih kapitalistov, ki želijo, da bi bili Še nadalje sužnji in hlapci tujih milijonarjev. dotična oseba zahaja v dom'ter koliko potroši v njem, koliko ima delnic in s katerimi člani doma občuje. Torej če nekdo ne zahaja v naš dom, kaj sploh more vedeti o njem? Sicer pa to ni kritika, ampak naj velja le za vabilo. Na koncu pa apeliram na na- še rojake, da po svoji moči prizem! jišče. Vliiso člani snpj in opevajo za svobodo tiska. Pod-naprednega mišljenja. Med se- P»™* Je že daroval Posamezno boj so složni in prav prijazni z vsakim obiskovulcem, pp naj bo rčvež ali petičen. Oni tudi pojejo piuv lepo, zlasti slovenske narodne pesmi. Torej smo ba-lincall, pili ln peli. Res so "fejst" fantje, dekletu pa še bolj. Čast vsem in lepa hvala! Le tako naprej! Ogledala sva si tudi San Ber nardino, Santo Anito, Pasadeno Los Angeles, Hollywood, Be-vetlv HI lis itd. Californija ni tako "zlata", kukor pravijo nekateri. Podnebje je precej suho in tudi mrzlo. Po gorah je tudi precej snega. Seveda, bogatašem sneg ugaja, ne pa posestnikom oranžnih nasudov, vinogradov in drugega južnega sadja. Njim sneg dostikrat povzroči veliko škode, ker mraz uniči mlado drevescu. * Iz Californije svu se podala proti vzhodu čez Colorado Hi-' ver, Boulder Dum, Painted l)e-sert, skozi indijanske vasi, čez reko Mississippi v Chicugo, kjer svu se sestala z domačini. Chicago je veliko in precej lepo mesto, u je tudi velika draginja, kukor povsod. Naši znanci in čluni SNPJ so naju lepo sprejeli in bili pripravljeni postreci nu vse načine. Vsem prav lepa hvala! Stavili so mi tudi vprašanja glede naše naselbine in Doma zapadnih slovenskih društev. Povedal sem jim vse točno in resnično, namreč da je naš dom plucun že nekuj let in da smo potrošil! okrog $30,000 zu razne izboljša ve. čeravno smo morali plačati zelu.druKo malone za ves gradbeni material, num je ostalo na rokah .se vedno šest tisočakov. Med nami vladu *loga in udeležbe ns priredbah in druge aktivnosti so precej povolfne. lx»ta 1947 srno malone vse vodstvo izročili mladini, katera se seria) zelo zsnlma za dom. Ti mladi go*)HxlarJI so pametni in dobri fantje, samo včasih Imajo preveč korajže. Torej sedaj 1-rnamo skoraj vse udobnosti. Imamo tudi |>evsko društvo. To je mešan zbor, Ta zbor bo imel svoj prvi koncert na Materinski dan. Ne pozabimo toga in poao-timo n|ih koncert, Na znanja prtzadettm, da je to resnica, kar sem povedal, zato pa naj vedo še drugI. Vpraševaleem pa hi svetoval, kadar stavijo vprašan |e ko- kol Iga informiralo o (»sebi, katert stavijo vprašanje In kako popustom ojv I za vse tri časopise in bom še dal, kajti mi se ne bomo podali črni reakciji! , Frank Andriančlč. O gospodarskih in političnih zadevah Bellingham, Wash.—Danes je med ljudstvom trenje za ali proti Wallaceu. Hočem podati sliko, kot Jo vidim jaz. Ni resnica, da so nekateri delavski voditelji slepi, ker so proti izvolitvi Wallacea za predsednika ¿edinjenih držav. Oni vidijo ¿nižanje delavskih plač in tudi .tvojih. Amerika bo morala znižati cene svojim produktom, ako bo hotela trgovati z zunanjim svetom. Ru/.en tega pa Rusija in dežele v njenem krogu naglo gradijo svojo ekonomijo in tako ogrožajo ameriški trg. Plače evropskih delavcev so veliko nižje od ameriških. Ta ilika je dovolj očitna, tako da je ne morgte potisniti vfctran. Kaj bo toraj storil Wallace, ali kdor bo ža prihodnji pressed nik? Tudi to Je očitno: Wal-lace pravi, da je treba dati vse možne pogoje za trgovanje z vae-mi deželami, v prvi vrsti pa i Rusijb, ker Je ona največja jx>-lencialna odjemalka. S tem bi bila odvrnjena vojna. In to je tisto, kar hočejo vsi narftdi in vsuk p<*umeznik. če ni udarjen na glavo. Če bodo Šle delavske pla*® navzdol, bodo šli tudi proflti. Pozabiti ne smemo, da vse plače gredo na račun delaVca in ne kapitultsta. Razlika je le v tem. da delavec, kt je stakio zaposlen, je na dobičku, dočim je delavec na Škodi, ki je brez dola ali star ali drugače v slabih razmuiah, ker mora za vsako stvar plačati enako ceno kot oni delavec, ki stalno dela. Torej, če bo Wallace naš bodoči predsednik, lahko pričakujemo prosparlteto. In to ne ve ija samo za Ameriko, ampak za ves svet! i Sedaj pa. poglejmo, kako bo izgledalo, op bo ostala stara stranka v Bali hill Kakor sami izjavljajo, bodo deželo do sob oborožil^- Na ta način Ho preprečiti dapresijo. Starejše delavce bodo skušali držati ns delu. mlad* pa v vojaški suknji, da tako preprečijo brezposelnost Delavski voditelji, ki sn zs Marshallov načrt, "vidijo" near nost v kompef iciji na svetovnem trgu, prav tako kot to vidijo njih prijatelji—industrijski magnati. Njih namen je o-slabifl Rusijo . . . Taka politika pa zahteva ogromne davke, visoke cene potrebščinam in dobrinam pa ostanejo. Militarizem ne bo olajšal bremena, a-meriško ljudstvo pa ne bo moglo pokriti dolgov. Iz tega lahko sklepamo—polom ali vojna, eno aH drugo. Zdaj pa poglejmo od blizu Taft-Hartleyjev zakon. Meni se vidi, da nima posebnega pomena. Stavke se vršijo kar naprej, kakor da ne bi bilQ te postave. Po vojni so se razširile kot gobe po dežju. Po vsaki stavki .so šle cene navzgor. Ljudstvo je reklo: "Stavkarji so krivi . . Prišle so volitve in ljudstvo je stresilo svojo jezo radi visokih cen in volilo za republikansko stranko. Tako so bili industrijski magnati dvakrat obdarjeni, namreč da so imeli veliko večje profite, kot bi jih imeli, ako ne bi bilo stavk, na drugi strani pa so dobili večino v kongresu. Tako so organizirani delavci dosegli "zmago". Take delavske "zmage" so bile vedno tudi v preteklosti. Delavec proti delavcu. In še več. Te delavska organizacije so predstraže proti komunizmu. Kaj pa je komunizem? Odgovorite si sami. Jaz sem tukaj samo opisal na kratko razmerje ene stranke proti drugi. Mogoče to ne bo komu prav, ampak tako je . . . Georgo Gornik. Težak je boj, ki ga bijemo. Marsičemu se moramo odreči, a nič zato, bo že bolje, ko bomo enkrat popravili naše podrte in požgane hiše in tovarne. Zdaj nam ne da nobena država strojev kot v zameno za pšenico. Upamo, da bomo v nekaj letih že popravili i» si nabavili toliko strojev, da bomo potem sami izdelovali stroje in tako se bodo zboljšale življenjske razmere. Nazadnjakom in kapitalistom ni prav, ker tako hitro obnavljamo in elektrificiramo našo novo državo. Toda mi se ne zmenimo za njih in delamo z vso silo. . Slovenci smo trdni in vztrajni. To smo dokazali za časa vojne, ko so nas gonili po Nemčiji in Italiji, nas stradali in pretepali. Vendar pa smo vse prenesli in prišli domov. Veš, dragi prijatelj, vsega našega trpljenja med vojno je nemogoče opisati. Človek lahko vse razume, če gre skozi vse to gorje. Srečni ste v Ameriki, ker je šlo trpljenje mimo vas. Prepričana pa sem, da nas kljub temu razumete, saj ste to dokazali s tem, da ste toliko poslali svojim rojakom v domovino. Komaj vas poznam, pa ste tudi meni toliko poslali, lahko rečem, da živeža za leto dni in za 15 let obleke, tako da ni ničesar sedaj ne primanjkuje. Za vse se Vam prav lepo zahvaljujem. Pri nas je sedaj dosti dela za zdrave in pridne ljudi. Imamo novo cesto od Ljubljane do Vrhnike. Cesta je betonirana, skozi Vrhniko pa tlakovana. Velika tovarna usnja, ki je bila poprej Polakova last, je sedaj dr' žavna. Ve« prostor ob Muriki cesti je zazidan, tako da je Nova vas industrijsko središče Vrhnike. Vse to je naše delo in naša last. Nimamo več gospodov, ki bi izkoriščali našega delavca, pač pa delamo za nas in za naše otroke, da bomo imeli boljše življenje. Ob zaključku pa želim vsem mojim rojakov Vrhničanom ln okoličanom vesele velikonočne praznike ter se še enkrat lepo zahvaljujem za vse. Neža Jerina (Karunova)" Drugo pismo pa mi je izročila Josephina Garželj, katerega je pisal Anton Novljan iz vasi Go-lise. p. Kresnice. Piše, da je prejel suknjo, katera je bila po-slsna skozi Rdeči križ. Tudi on opisuje, kdo so tisti, ki so zakrivili njih trpljenje. "Bil sem srednji kmet, 1. 1M3 ps »em bil pregnan v Nemčijo z vso družino. V koncentracijskem tabo-/ sni ms 11 zanjo in spravili «ku-^^ Mm bU M mesecev Pokaj razne stvari, tako da so ji ,n oropgU ^ m, p^pj^ meseca maja lanatega lata po- j povrhu pa sem izgubil enega slali dva več,s paketa za njeno llna Ne morem popisati, kako hrabro delo *n boritev proti o- uud<> „ ^ (orflk) Slovencem, kopatorju Ker oa nas Je bilolfc^ nK, Američani. NJim Dvoje pisem iz Slovenije North Chicago, IlL—Prepričana sem, da mnogi čitatelji Pro-svete Še vedno radi čitajo pisma sorodnikov in prijateljev iz stare domovine. Tako želim tudi jaz objaviti pismo, ki mi ga je itročil Andrej Bartelj. Pismo je piaala Neža Jerina, po domaČe Karunova. Pismo Je zanimivo in Jasno priča kdb je kriv sedanje revščine v Jugoslaviji. Naj omenim, da nas je v Ameriki lepo število Vrhničanov in okoličanov, kateri siito zgoraj omenjeno rojakinjo poznali v mladosti kot vrlo pevko pri cerkvi sv. Pavla Toraj Je bila trdna katoličanka, mod vojno pa ae je pridružila partizanom in' se borila na njihovi strani proti okupatorju. V Prosveti smo ža proAlo leto čitali njeno pismo, ki ga ie pisala svoji nečakinji Frances Kastetlc. Rojaki in roiakinja is vrhniškega okraja so se pričeli takoj več. ki nismo prispevali ta prvo poliljatev, ae je nas oglasilo še 16 rojakinj in rojakov, da se jo nagradi za njeno trpljenje Naj omenim, da je med temi prispeva tel ji tudi naš sošolec Ignac gra vse priznanje " Rada bi. da bi to pumo čitali tudi oni zakrknjene!, ki tako kričijo o Titovi revščini Rrsnces Zakovšok. Cäsovni komentar ji MILAN MEDVEŠEK Taft-Hartleyev zakon v praksi Taft-Hartleyev zakon dobiva z vsakim dnem ostrejše roge. Podjetniki, nenasitni dobičkarji, se že zatekajo k podrepnim jcapitalističnim oblastem, ki s silo razbijajo stavke. V Kansas Cityju so policisti kot razbojniki navalili na klavnlške delavce in jih brutalno pretepli. V Chicagu je neki zloglasni policijski kapetan ukazal vozniku tovornega avtomobila, naj poiene skozi črto stavkovne straže. Voznik je pognal—telo mladega klavniškega delavca Santa Cicarda je zahreščalo pod ogromnimi kolesi tovornjaka. Stavkar je bil na mestu mrtev. Rudarji unije UMW so zastav-kali za upravičeno pokojnino, a zvezno sodišče je po njih in Le-w{su udarilo z vso silo in že vdrugič kaznovalo unijo in Lewisa. Tsik je torej Taft-Hartleyev zakon v nraksi! In to je šele začetek! Če bo delavstvo ostalo politično ignorantno in indife-rentno, bo v nekaj letih popolnoma brezpravno. Zato pa bi se morali vsi delavci strniti v novi progresivni stranki, ki se pod Wallacevim vodstvom rozvija v pravo ljudsko-delavsko stranko. Ameriški delavci niso imeli v vsej svoji zgodovini tako lepe prilike politično se uveljaviti kot jo imajo prav sedaj. Izgubili ne bi drugega kot okove, ki se že kujejo zanje. Ameriški IcapltslUom ln slovanski kolekHvisom "Veliki demokrati" frazirajo, da svet stoji pred tem vprašanjem: svobodni svet ali diktatura, policijska država ali demokratična država? Faktično vprašanje pa je, ali bo svetu vladal ameriški kapitalizem ali slovanski kolektivizem? Karteli in trusti ali ljudsko zadružništvo? Anahronistični kapitalizem je bogat, trebušat, nanovo poživljen in napihnjen od ogromnih vojnih dobičkov, da komaj prežvekuje, zaeno pa je neodgovoren, neracionalen, požrešen. V svojem pohlepu se bo pogreznil v lastnem blatu. Morda še ne jutri, pojutrišnjem pa gotovo! * Kaj pa kolektivizem? Suhljat je, izbičan, še vedno krvaveč iz mnogih ran, ki mu jih je vsekala zadnja vojna, vzlic temu pa je močnejši kot kdaj prej in njegov smoter je jasen: ekonomska demokracija za vse razrede in enakopravnost ljudstev vseh polti. ,Zato pa bo gotovo zmagal nad napihnjenim kapitalizmom. Morda še ne jutri, pojutrišnjem pa gotovo! Marshall so Ja vrnil v Washington Naš "sloviti" državni tajnik Marshall je Šel v Bogoto izganjat v pekel "Belcebuba", a pričelo mu Je goreti prav pod nogami, nakar se je vrnil domov. Naša demokracija v praksi- Italijanske volitve so izrazito definirale našo demokracijo v praksi. Ker verujemo v "svobodne" volitve, se nismo prav nič vtikali v italijanske vOlitve in tako je zopet zmagala demokracija , . . demokracija Mussolini-jeve sorte. . I »Id Italljanaklh volitev dokas se»lateks politične moči Amerika, papež, reakcija vsega »veta se rsduje nad zmago De Gasperijevih demokrietja-nov. "Pa smo porazili komuniste In Sovjetsko unijo! Zmagala je demokracija nad totalitärst vom!" Amerika je stavila vse v te volitve: milijone in milijone dolarjev. cele trupe svojih diplomatov in propagandi/rtov, polog tega pa je ameriški poslanik agi-tiral po Italiji, kot da bi Ml asm kandidat Prav tako )e papež vpropel v agitacijo sleherno nuno tn kaplana, ubogem^prazno-vememu ljudstvu po grozil s pogubljenjem, če ne bo volilo za DeGaapertja in njegovo stranko Vzlic vsej te propagandi, ki menda nima paralele v zgodovini, pa (Dalle na 1. strani) p PROSVITA Primorske' vesti Pred stalnim pritiskom italijanskih šovinistov Trsi.—Nedavno se je sestal k iziedni seji glavni odbor Demokratične' fronte Slovencev v Italiji. Prihiteli so na to sejo tudi predstavniki beneških in kanalskih Slovencev. Odbor je preučil stanje Slovencev v Italiji ter razvoj političnih dogodkov od 15. sept. 1947 do danes.. Ugo-| tovil je, da živi slovenska na-, rodna manjšina v Italiji pod: s-talnim pritiskom italijanskih, Šovinistov, ker ne obstoja doslej, nobena pozitivna zakonodaja, ki; naj bi ščitila njene pravice. Na! osnovi podrobne analize palo-j žaja ter jasnih dognanj je bila sestavljena spomenica, ki je bila1 odposlana Organizaciji združe-! nih narodov. Spomenica vsebu je prošnjo generalnemu tajniku,* naj ukrene vse potrebno, da se ' uresničijo zahteve slovenske na-! rodne manjšine v Italiji. De-| mokracija, ki bi po določbah italijanske ustave morala dovoljevati vsaj svobodo sestankov Demokratične fronte Slovencev kot naslednice Osvobodilne fronte, za Slovence v Italiji ne velja. njimi izvaja de Ga-sperijev režim teror, ki je vreden fašističnega, pri čemer je treba ugotoviti razlike, da po magajo de Gasperiju pri temi celo nekateri slovenski izdajal-j ski duhovniki ob sodelovanju belogardističnih beguncev iz Slovenije. Koprska mladina poje v Trstu 9. aprila smo Tržačani prvič slišali. mladinski zbor Koprsko gimnazije, ki je nastopil v ve^ liki dvorani Doma pristaniških delavcev pod vodstvom skladatelja Josipa Ostrouške. Zbor, ki šteje 85 mladih, svežih grl,' je ubrano in učinkovito odpel partizanske, umetne ter narod ne pesmi. Tržačani, ki smo dvorano popolnoma zasedli, smo navdušeno vzklikali mladim tržaškim pevcem. - nanj, četudi je bil še napol slep, ga potolkli na tla ter ga pustili na tleh, nato pa se razbežali. Ko so nesrečneža prepeljali v bolnišnico, je za poškodbami u-mrl. Bil je to bivši partizan in sindikalni zaupnik Boleslav Pla ninšek. Ta umor spada v vrsto tisti napadov, ki jih je sprožila reakcija proti delavstvu v Italiji- in na področju Tržaškega ozemlja. Z umori in drugimi nasilnimi akcijami bi radi za-strašili delovne množice in jim preprečili uresničenje njihovih demokratičnih teženj. Ves demokratični Trst je pospremil najnovejšo žrtev fašističnega terorja Boleslava Planinška na njegovi poslednji*poti. * * Kako živimo na Prošeku prepovedi. Ti dogodki so poka zali, da goriški Slovenci, ki sodelujejo v Ljudski fronti, nimajo možnosti svobodnega pred- volivnega udejstvovanja. * O tem m onem Tržaška civilna policija nadaljuje z aretacijami protifašistov. Pri St. Vidu so aretirali tov. Košuto, Burlo, Kolombina in Michelazzija. Vsi štirje so znani protifašistični bdrci. V Skednju je umrl trgovec Kariž Cezar. Bil Je zaveden Slovenec in po2ten demokrat. Doživel je starost 71 let.-, V Standrežu smo pokopali zavednega protifašista Ivana Ple sničarja. Pogreb je pokazal, kako priljubljen ie bil med ljud stvom. Čudne pojave imamo v Doberdobu. Ivan Gerin in Ivan Jarc imata opravka z oblastvi, kasta lepila letake, ki so bili nalepljeni po vsej Italiji. Krminski pobalini so s črnilom obmetavali napisno tablo mizarskega podjetja Ivan Prin-čič. To kaže, da je ostalo v mladini . še mnogo fašistične b' obisk v otroški bolnici v m ambor® Frnnee Filijrič Treba je iti preko velikega vrta; na koncu stoji otroški oddelek, enonadstropni paviljon z obokanim preddurjem. Primarij dr. Svetlič me sprejme v svoji aobl in preden kreneva k bolnikom, moram svoi plašč zamenjati z belim zdravniškim, da ne zanea#m od zunaj kakršne koli bolezenske kali med otroke; potem greva v prvo nadstropje. BetonlranJe po tekočem traku. Na odru ja mešalec balona, od koder taie baton po šlabu na maato batoniraala. — Slika la Slov. V nedeljo 11. aprila je odprlo naše prosvetno društvo "Ivan Vojko" svojo novo dvorano na Prošeku. Prejšnje stare prostore so povečali in opremili novo I vzgoje dvorano z galerijo, tako da bo v njej prostora za tisoč ljudi. Tu- Med beneškimi in di oder SO poglobili. Tako bo ^¿^lAhni Slovenci mogoče uprizarjati tudi večja dela, kar bo dobrodošlo pred- V Skurovem so šovinisti na-vsem ob gostovanjih Slovenske- padli Herminija Gorjupa, ker si ga narodnega gledališča v Tr^ je ogledoval letake Demokrati-stu. Na otvoritveni svečanosti čne ljudske fronte. H. Gorjup je govoril prof. Andrej Budal je protifašistični borec, ki je bil iz Trsta. Pevci so zapeli več 1. 1914 obsojen na smrt. pesmi, igralci so odigrali eno- V gostilni Duš Marije v Ma-dejanko iz osvobodilne borbe, šeri je vdrl fašist Francesia V dvorani bodo imeli tudi film- Slunder s samokresom in tremi Ske predstave. Z novo dvorano bombami. Zagrozil je gospodi- Vpra|anje; Kot veteran drifge so bile UBtvarjene možnosti za nji, da Jo bo ubil, če ne gre v gvetovne vojne nameravam do-nadaljnji prosvetni napredek Jugoslavijo. • , biti sem svojo zaročonko in sem Prošeka in njegovega ljudstva. | Vaški cerkovnik v Kravarju *aka, du vjdim čo ^ kongres Je porazdelil vatikanski živež podalj6al zakon vojnjh »ročenk kar med svoje sorqdnike. ( Uaročttncev), kateri poteče to V Rablju je raznarodovanje ^ y huUh čiUm du jo bil u italijanskim iredentistom se I v Po\r>em teku. Dan na dan kon daljian do ao. jun. (le. je kar na lepem zahotelo, da bi | prihajajo iz raznih delov Italije j ^ A|. ^ |o rosnica? In uk„ Naseljeniška vprašanja in odgovori Laž ima kratke noge slovenske Niti sanja se jim ne, da bi zapustili Trst Kakor hladen curek je delovala na razgrete glave tržaških italijanskih šovinistov vest o izjavi predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva, da ne bodo ameriške in angleške čete zapustile Trsta, dokler ne bo Varnostni svet imenoval tržaškega guvernerja in da bodo te čete ostale, dokler bo smatral guverner to za potrebno. Razen tega je še "plebiscitarno podpisovanje" 11. aprila tako klavrno propadlo. Zbiralna središča podpisov so bila mrtva. Tržaški šovinisti se pomikajo sedaj po Trstu kakor temne sence, potem ko se je izkazalo, da se zapad-nim imperialistom niti sanja ne, da bi zapustili Trst. Bombe ne bodo ustrahovale ljudstva Ko so se vračali tržaški fašisti z nekega volivnega zborovanja v Gorici proti Trstu, je skupina nasilnežev skočila v Gra-diški s kamiona in vrgla bombo proti Ljudskemu domu. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Ljudje so ob eksploziji bombe prihiteli iz hiš in nagnali izzivalce, ki jih je vzela policija v zaščito. Med izzivalci so bili dobro znani tržaški fašistični teroristi, ki pa se jim ne bo nikdar posrečilo, ustrahovati delovno ljudstvo z bombami. J Ubili so mladega človeka samo zaradi tega, ker je bil v delovni obleki Odkar Je bila objavljena vest 0 predlogu predstavnikov za-padnih imperialističnih sil. 1 postal«» fašistične tolpe zopet T m nasilne. Pojavijo uredi Trsta, ubijejo Policijska izdati dvolastnikom v Drenkji dovoljenje za obdelovanje zemlje, ki jo imajo na jugoslovan-skefh področju. (Poslano SANSu.) v svetu govorili o italijanstvu Trsta, ki da ga je iztrgal iz nemških rok Italijan "polkovnik" Fonda. In sedaj se je oglasil "polkovnik" Fonda, da bi s tem vsaj za hipec stopil v osre-dje. Pričel je širiti lažne izjave in samega sebe nazval "komandanta korpusa prostovoljcev za svobodo" glede osvoboditve Trsta 1. maja 1945. Toda preblizu smo še dogodkom pred Časovni komentarji tremi leti, da bi se, mogeli širo- , koustiti lažni "osvoboditelj Tr- , , , " . , ^ sta Zaradi tega je imel tov. Jo 1 udska fronta prejela .13 od- Franc Štoka, bivši politični ko- stotkov glasov misar komande mesta v Trstu, Italija ni slova^ka država^ tiskovno konferenco v Kopru. Italija ne meji na Rusijo, Rusija N egove dokazane navedbe so se ni vtikala v volitve in ne ob-razkrile lažno samoznanstvo ljubljala lačnemu italijanskemu polkovnika Fonde", ki so ga v | ljudstvu pohane piške, temveč ljudje, ki napadajo ».uv«..»«:.. ^ nud| mH,u ¿UJia za ure. delavce. Čeprav živ» tukaj sto ' y> lrehne4,a. slovenskih družin, čakamo še zmerom na slovenske šole. Odgovor: Nas veseli, da vam Italijanske oblasti ne marajo moremo povedati, dn j« bil ome sedanjem trenutku tajne sile iz celo malo pred volitvami povelja porinile v ospredje, da dala, d« ne bo pristala da b. Ita-b"z lažnimi trditvami pomagal Uj* dobila nazaj Trst, kljub vse tem silam ribariti v kalnem, mui temu pa se je izreklo JJ\A Tiskovna konferenca v Kopru italijanskega ljudstva za sodelo je odkrila polno resnico o osvo vanje ,n prijateljstvo s Sovje Doditvi Trsta. Osvobodili so ga ako unijo in ostalimi slovanski-hrabri borci narodne osvobodil- mi državami. Da, baš te voli ve ne vojske. Tudi v primeru zgo- so demonstrirale mogočen vpliv, dovinskih potvorb "polkovnika" k« «a imajo danes slovanske dr-Fonde le bila izpričana stara žave v Evropi. Če ne bi bila Va- resnica da ima vsaka laž kratke Ukan in Amerika izvajala tako lesnica, aa ima v močnega pritiska na italijansko noKe' 'ljudstvo, bi popularna fronta .najbrže dobila še enkrat toliko Iz Goricc glasov. Demokratična fronta Sloven- njeni zakon za dobitev zaročenk in zaročencev Iz • prekomorsklh dežel podaljšan do L decembra 1948 Poročila v listih s<» bila zgrešena. In medtem, ko star zakon velja le za one neveste, katerih dežele Imajo že izčrpane naseljenlške kvote, Je Veljaven novi zakon za !»#«■ neveste, ne-glede iz katere dežele prihajajo. Toroj vse nasvete naših vetera nov (v slučaju veterank ženini ali zaročenci) morajo priti v to deželo kot obiskovalke za dobo 90 dni In treba ie zanje položiti bond, A ko v 9« dneh ne pride do poroke, tedaj »e mora nevesta (ženin) vrniti. Gotovo tudi ve ste, da lahko dobite semkaj svo Jo zaročenko le. ako ste služil v naši vojni sili med 1, sept 19119 in 31. decembrom 194« Vpraianje: Prišel sem v to d» želo kot naseljenec 1, novem bra 1948 Poročen senr z anu riško državljanko. Kako kmalu *mem zuproslti /a ameriško dr žavljanstvo? Odgovor: Ako ste poročili va 5o ženo na lil. jan. 1911 ali kasneje, lahko zaprosite za držav Ijanstvo z izpri« anjem dveletne cev je priredila v Gorici pred- V BoSfti in Hercegovini volivno zborovahje. Dvorana je ^ jc nau£j|0 brati in bila nabito polna. Ljudstvo je . .. aq |fi0 .. j. z živim zanimanjem sledilo Iz pisati TO.IOU IjUdi vajanjem slovenskega kandida- v g|gtamatlčni borbi proti ne-ta dr. Mermolje.' Za njim SO pismenosti so bili doseženi spregovorili še drugi Goričanl. Bo)ini ,n Hercegovini zelo dobri Goriško delovno ljudstvo se ve- UJjp*hl. v letošnjem marcu vali, ker bo lahko na prvih »VO-1 obiskovslo analfabetske tečaje bodnih volitvah volilo laatnega kandidata, ki bo v rimskenf par ^^iov^M \Nova tovarna pohištva v Brežicah V nedeljo 4. aprila bi moralo biti v Gorici prvo pred volivno zborovanje Ljudske fronte Satoma se obrača k meni: "Opoaarjam vas na eno, kar tudi debelo tiskate: po večipi so v našem oddelku dojenčki, ki jih matere ne dojijo, ali bolje povedano, ki jih matere nočejo dojiti. Med temi zalivančki, ki jim zaradi hranjenja s kravjim mlekom organizem zelo slabi, sinit neusmiljeno žanje. Velik odstotek takih bolnikov uipre. Kar se tiče dojenja, sem pri materah nepopustljiv. Ponovno zubiču-Jem, dojiti, dojiti In spet dojiti! Zgoraj v prvem nadstropju stopiva skozi steklena vrata, greva po ozkem hodniku, kjer so levo In deano vhodi v bolniške sobe. Tu so ob stenah omare z otroškimi oblekcami, takoj za vhodnimi vrati pa visijo halje za matere, ki se morajo preo leči, ko pridejo na oddelek dojit svoje otroke. Nekako nn sredi se hodnik razširja v prednjo sobo, ki Je na menjena okrevajočlm večjim otrokom kot igralni prostor; lič ni stolčki okrog mize, ki je pre«\ grnjena s prtom, ki je Izvezen s jO ženo vsaj eno leto pred zupro-1 pravljičnimi motivi. V kotu je sitvijo državljanstva. Kot mož P°!ifik»n konjiček za «uganje, na ameriške državljanke ne l^re- Igrače na steiiah vsi« po- b ujete prvega papirja "" dvobarvnih podob, k jih je J ' * r r * i ) ve£Jni ntrjla|H spretna | Vpraitinje: Leta 194H ao nacijl kurilj(a Mu{rn «ena. prignali mojega prljatelia v nu koncu hodnika stopiva Nemčijo na prisilno delo. £e od LprUViarijem v prvo bolniško ao konca vojpe si prizadevam, da b()> hi p dobil v to deMo, a ml je "Otroci so v oddelku razpore bilo vedno pojasnjeno, da ne po starosti in vrstah bolez more priti, ker ameriški konzu- nj » mj razlaga; "nedonošenčk i v Nemčiji sprejmejo imlgra- m poHebej, za njimi pridejo otro ijske prošnje aamo onih razne- Lj po| |ati( nav0 do enega In I jenih oseb, ki ao živele v ame- končno d«» treh let in še večji." iški coni. okupacije od daeem- y sobi za nedonošenčke Je ne-l>ra 1945. Moj prijutelj pu Je pri- koliko topleje kakor v ostalih šel tja koncem 1. 1948 Mi more - v tej, kasneje tudi v ostalih te kaj pomagati v tej zadevi? kjer leže otrool z nalezljivimi Odgovor: Nas veseli vas ob- boltmlmi, opazim do stoje med vestltl, da nedavna sprememba belo plenkanlml posteljicami vi-regulaciji vi/umov omogoča *«»ke steklene pregraje, ki pre-laj vašemu prijatelju, da lahko I Plujejo medaebojno infekcijo. Teiko »e je borili proti aahrbt-mm boleznim. Treba je nenehne skrbi, neprestanega opazovanja, treba ae je držati najairoš-aga reda in treba je z ljubeznijo skrbeti za ta nebogljena bitja, Ki jim veljajo vai naši napori In vas naš neizprosni boj za zdravo mladino. Doktorjeva pomočnica, tako rekoč njegova desna stka, je vodilna sestra Marta Vrančič; po-eg tega Je na oddelku Še uaein kvalificiranih negovalk, nekaj priučenih In nekaj takih, ki ao v praksi, da bodo odtod odlle po opravljenem bolniškem tečaju zu sestre v otroške jasli, Po vseh sobah, ki Jih obhodiva, stoje negovalke ob postajah, poročajo zdravnlkp o stanju bolnikov In po pregledu ivodlla. vhodnih vittlh na leVl sil sprejemajo nova navodl Tik ob vi za vloži v prošnjo za lmigraeljsko vizo v Nemčiji, če je smatran za razseljeno osebo. V tem slučaju je podaljšan določen čas bivanja v ameriški coni od 22. dec. 1945 do 21. aprila 1947. Ta spremenv, ha je bila uvedene, dn se |wima-gu baš tnkim oMcham kot je val prijatelj. Rnzumljivo je. da mo-ra vaš prijatelj zadostiti tudi vsem drugim predpisom umerl-ških naseljenlških postav. Vprašan je; Prišla sem v Ameriko 1. 1941 z mojim sinom, ki je bil tedaj star 11 let. V Januarju 1947 sem • jnistala državljanka potom naturalizacije. Moj mož, ki je mogel priti za nama v to deželo šele lansko leto, naravno še ni državljan. Povejte ml, Je II moj slu |»ostal državljan na podlagi mojega državljanatva? Odgovor: Narodnostni zakon iz leta 1940 določa, da tujeroden otrok ne podeduje amerilkega državljanstva drugače, kakor če sta oba «tarša državljana preden doseže otrok starost 18 let, ter je bil otrok sem postavno pri- !* ""j" v, 1 mM™ v tU (btoh pr.'l to tU- «»vh. pod *v«ta, d. P w iupr>vl)ii "vHI tuk" v »knnu " "v"- „v k,er jt ..l.-n od «taršev že mrtev, ali ako ao bili 50,000 ljudi ve< nago je bilo na- »taršl ločeni ozir. rszporočetti. V Črtno predvideno. Svoje delo j takem alučaju p tečajev, nad 49,- državljanstvo po preostalem ro-180 ljudi ae je naučilo brati in ditelju, ali po onem. ki z nJim pisati. Ljubljana. V Brežicah gradimo iz bivšega razpadajočega predrzne se nekje človeka in—zbežijo oblast ae za ubijalce niti ne zmeni. Šovinistično cm^pm c pa ,ih nsalednpdsn skuša c.rto _pod(v|.nl drh.li zagovarjeti T^^IJ hudi, k. na, jih nap*i* In pr, Korru z«»pet pomikala crru razbojniških elementov, ki ^ nadaljevali svojo pot ne da bi p*,licija pri tem ovirala bre- Kliub "volivnemu premirju" so Urajskega kozolca novo tovarno, iT. m —. pristal ljudske fronte te» tud, prekoračila Po načr- tSm splošno, k, ao pri-1 tu. ki ga je napravil Anton na Slovence Hi tli v velikem številu na predvo-livno zborovanje Izzivalci ter razgrajači ao prišli tudi Iz Tr-ntu Tržiča in drugod. Razaajall in divjali so pod zaščito goriške policije Z balkona Strassoldo-ve palače na trgu sv Antona je kanonik goriške atolnice Marcon jiogojl za Delovno Cvelbar, w dani vsi povečanje tovarne, ljudstvo ae veseli otvoritve nove tovarne, aaj «e zaveda, da je njegova lest In da b*» v njej dobilo zaalužek, po katerei/a je moralo pod utaro Jugoslavijo hoditi v tujino živi. Veš ein torej ni postal ame riški državljan zaoni» t vami In ker je oči v Id no, da vaš mož ne bo postal državljan pred sinovim 18 letom, bo moral Vsrka-kor iskati državljanstvo aam Ako /epios* za naturalizacijo pied 18 letom, mu ne bo treba vlagati kasneje prošnje /a prvi papir. Common Council jih. mm call so čkrvefca. *> delo. da je delavec mu je vl-Navalili so tm Qssi, . , pretepe. Varnostni organi nlao preprečili izpadov In napadov Var je bilo tako pripravljeno da je bilo predvfdivno zbf»rova nje prepovedana» ZAŠČITA GOZDOV s pomočjo letal. Ob vsaki postelji je omarica, v vsaki sobi kopalna kad, tehtnica z merilom, ročna aisiteku Itd. Posebne važnosti je list, ki visi |ired vsako posteljico; na tem bolnikovem osebnem listu se grafično prikazana zrcalita zna čaj in potek bolezni, iz dneva v dan beležijo uspehe zdravlje nja, Tu ni samo krivulja rastoče in padajoče temperature, tu je barvno prikazana tudi vrata hrane, ki jo bolnik dobiva, bodisi, da je to materino, beljako vinsko ali kakršno koli drugo di jetno mleko; označen Je tudi otrokov tek. "Kljub temu, da pride gotov (»datotek mater na oddelek, k svoje otroke dojijo," pripomni zdravnik, "n a m primanjkuje ženskega mleka. Nekoliko nas lešuje iz te zadrege porndnišk »ddelek, kjer kaže za to dr. Ska llcky polno razumevanje. A količina mleka, ki ga 'prejemamo, ni zadostna." Težko je človeku, ko gre od postelje do postelje, Iz sob« v sobo, ko gleda drobna, nebogljena bitja, ki ao Jih napadle vse mogoče nadloge od garij, nahoda do pljučnice, meningitisa in tuberkuloze Pri mnogih primerih zadostujeta za zdravljenje že red in pravilna prehranu, najtežje slučaje pa zdravijo poleg drugih zdravil tudi s penicilinom, ki ga je zdaj ša težko nabaviti, ki ga bo pa ob koncu petletke, ko bo obratovala naša prva tovarna, ki jo gradimo v Dalmaciji, dovolj, Dvojčka Branko in Zvonko sta prehlsjena, nahod je za takšne male nevarna bolezen Mala bh da I vira, ki že okreva in te govori, na doktorjevo vprašanje: "Kdo sem pa Jaz?" s prijaznim otroškim amehliajem odgovori: "Doktor Ivec'" Pranrelj, ki doktorja vedno lepo pozdravi, /daj spi, a deklica nekoliko naprej, ki Je zbolela na "Vidovem plesu", rada pokat*, kako ar že skoraj strani sta Še* dve opatovalnlcl, ,v rih so le neugotovljlirtl bolniki, nekotikn dalje obednica ta bolničarke, čajna kuhinj», kopalnice. prvo nadstropje Je najatrotje ločeno od zvinanjege sveta Aeni gor ni nlkaklh obiskov, Mtte-ram, ki ob nedeljah prlhejt)o k svojim otrokom, prinalajo večje v pritličje, manjle in letje bolnike pa aamo pokaftejo skoti steklena vrata. Zato pa Je tem več vrtenje v pritličju, kjer je ambulante. Tu je dečji dispanzer a posvetovalnice» za matere In otroke. Od desetih dopoldne pe do poznega popoldneva prihajajo matere z otroci; tu je bilo samo v len-Mkem letu blizu 8000 registriranih pregledov. Oddelek ima svojo laštno lekarno, fizikalno terapijo s kremenskiml svetilkami In nisnjlo a moderno oprem Jeno operacijsko dvorano. V treh sobeh stanujejo matere, ki doje svoje otroke, v pritličju je tudi šivalnica, kjer netitftorna, večkrat pohvaljena T*>nčka Tin-kovlč prepevajoč se strojefcn, »l-Va od jutra do večera vše, kar potrebujejo majhni bolniki, ln končno Je tu v pritličju fte mlečna kuhinja, kjer prtprivljfc-Jo vše vrste prlktihe za otrobe do enega leta, Mlečno kuhinjo Je' mogoče primerjati z lekarno; tu količine hrane tehtejo in delijo na grame, sej Je od natantne In pravilne prlpreve dljetlčnlh JS-di v veliki meri odvtien uspeh zdravljenja. Povrneva ae s prlmarijem v njegovo sobo, Najin pogovor Se H Uri kako aa be eeva brniška tovarna ss pohištvo v Sloveniji brez uradne v bllšajl bodočnosti raavtlala. V zadnjih štirinajstih letih se je v (^»dravskih in posavskih guzdovih posušilo 10 milijonov hrastov in v zadnjih petnajstih letih 5 mili* Jonov brestov, kar ao jih uničili I normalno lahko sprehodi po ao- rasni škodljivci V Jugoslaviji bi Popolnoma ločeni od oataiih dotlej nismo velikopotezno zeti« otrok ao primeri tuberkuloze rail gozdnih škodljivcev Lani V katero koli sobo stopiš, bol maj« so p» i naa prvté uporabili j na pi vi |K»glert loCil težko bolne let m lo 1M uničevan te po/dnih otroka od okievajočlh Okreva šk«dljlveev v Hlavienjl. Up«»- joči ae zanimajo ra svojo okoli- rahljali so sr«d«tvo diklo» dite- nt, spramljap» olnskovale« s očmi trtkloretan a«iš prt težkih UkIo uporabljali letala tudi v slučajih starčavakl Izraz na epa zaščito gcntdm- pred požeri, Itlčnem licu. suče okoli težav, s katerimi mora mldelek boriti. Stavilo kvalificiranih nefovalk, ki bi jih moralo biU 19, Je brez dvoma prenizko, zlasti če pomislimo, koliko truda je treba s negovalkami, ki se šale priučijo. Velika večina vseh tetav izvire iz taga, ker je oddelek premajhen. Danes je tu 75 poatelj in S ležišč za doječa matere, kar aeve-da zdaleč ne zadostuje za potrebe pokrsjine od Koroške v prekmursko ravan. Tako je moflOto sprejemati le najnujnejše primer«, a ostala zdraviti ambu-lam no Poleg tega Je sedaj na oddelku en aam sdravnik; njegovo obremenjamiel vidimo Iz statistika preteklega leta, ko Je poleg dela na oddelku SfOglb-d«l tu in v zunanji srnplisilli nad 13,000 primerov. Umrljivost, ki je v primeri z letom 194« padla z« pol odstotka, Je ša vedno precej visoka in to predvaem pri otrocih matej, ki na doiU*> Kljub teanemu prostoru h (Ana infekcije v dveh letih obetoja na <»dd«lku nI bilo Ko sa bo it mansardnlh sob paviljona IfaaU-lo strežnilkz) osebje drugih Oddelkov bo tam mogoče namestiti več doječih meter Ih se bo stanje na oddelku Izboljšalo, Prej sli slej pa bo treba za ta nale najmanjše bolnike večje bolftlš nlce, v njej bo našlo možnost zdravljenja več otrok, e njej bo lažji boj proti boleznim. Potrebno p« bo še nekaj ^u-gega. namreč to, da bo ridka tere matere našle oraviien Od-nos do »vojega otroka, dg ne bodo videle v nJem nadiral na temeljih njene usode1* Ljubila ga je, a ne samo to, sčasoma ji je postal drag in bližnji, prav tako, kakor da ji je v sorodu, del njenega bitja, imela je Iste težnje In ve-arije nad njegovimi uspehi ko on, uživala z njun skrivnosti telesne ljubezni, ki M> bile znam« samo njima dvema ln v ta zaupni krog je stopala tretja oseba, ko je mislila, da je saina z njim Čutila »e je ponižana, ko da so izpostavili zakonsko ' posteljo pied «h i stoglave, zasnt4hujoče množice. Zdaj je sama. Sama mora prebiti in preživeti tipjtost svojega odkritja, še te tolažbe nima, da bi krivec videl njene solze Kdo ji pojasni njegovo dejanje* Morda Je imel opravičilo zanj; moida niti nt bil tako kriv. kakor si predstavlja Ce bi bij živ, bi ji utegnil mnogo pojasniti, zanikati; čutila je ds bi mu bila hvaležna tudi ra la* in da naključje, ki ji je poka/aln resnico in jo naganjalo, da hi dosegla še poslednjo napisano resnico, ji je bilo v nesrečo Sprevodnik jo je opomnil, da je prišla Hiša z navedeno številko ni bila daleč od postaje, da je v mislih naredila kiatko pripombo: » "Imel je blizu," Potikala je na viata samo/a-mino. Pie^etni nastop ji je bil potreben, da bi se imela kam opreti, če bi se znašla v neugodnih okolščinah. Iz male veže je videla skozi na pol odprta vrata v veliko, jasno razsvetljeno sobo. Sredi sobe je stala mlada žena s svetlimi lasmi, ki so se lesketale v slepeči luči žarnice, ki ji je visel« prav nad glavo. Poinerjala je svileno obleko na šiviljski lutki. Z malo ročico je zabodla iglo v svilo in začehljala: "Kaj želite?" (¡las se je docela podajal tolstemu, bujnemu životu. Zdel se je prav tako tolst in priliznjeno osladen. "Oprostite, da prihajam tako pozno. Prej nisem utegnila, vendar pa sem vam hotela prinesti novico še danes " "Kakšno novico?" Mlada ženska Jo je povabila, naj sede. "Prinašam vam poročilo o vasem Nojaku" Iziekla je to in že s prvimi besrdami je bil stroj nastavljen v njeni notranjosti: h*«rde so nato pnbajale same, ko da ni laž, kai pripoveduje, marveč »veta resnica, fce piemiallti Jih ni bilo ti i*ha Glejte no," je rekla mikavna ženska "o vojaku. O katerem neki*" r, "O tistem, ki stemu . . . dali ta medaljon.** Ženska je tihu kliknila ' K.ij se mu je zgodilo?" "Padel je" ' Kako to veste?** "Njegov tovariš je prinesel poročilo o tem in mrdaljon." ' Kje je ta tovariš in kdo je?" Je /e sprt odšel, Bil Je to MoJ bi.it " Govoril« je popolnoma brez zadrege, ona, ki se ni nikoli zlagala, ki jo je nezaupanje bolelo in lai bodla. Tako nas življenje pripravlja za svoje zle namene. Stroj je deloval zanesljivo. Gledala JI je v svetlomodre oči, ob-žarjene z zlatimi obrvmi. Toda ni našla v njih potrte žalosti, kakor Je pričakovala, temveč sledove medlega, površnega pomilovanja. In iskslu je po tolstem obrazu s podbradkom, Mem ln rožnatem, mehkem ko kepa masla. Pomislila je, da čc bi le za trenutek izpustila uzde svojega sovraštva, bi v sekundi razpras-kal« to mehko gmoto, v kateri bi sleherni dotik gotovo zapustil globoko sled Ploski, prazni obrat se nikakor ni strinjal z njenim velikim in uničujočim sovraštvom, ko se Je začudila in v istpm hipu začutila, da te ženske ni mogoče sovražiti, niti temu obrazu kuj grdega reči; razo-rolll Jo Je s svojo plitvo dobrodušnostjo in z zavestjo, da se mu ne more /goditi nič neprijetnega. Po njenem sporočilu «Je legla nan) nekakšna redka megla, ali skozi njo so se še bolj razločno videle njene lesketajoče se oči, zadovoljne, site, mirne, "Pojdite |*> dečka. * stara gospa naj tudi pride," je rekla služkinji. "&II «o v lutkovno gledališče." se je obrnila k obiskovalki. Odkrito jr pregledala njeno zunanjost m jo ocvnjevsl* s pogledom krstkovidmh ljudi. Za-rdelo ae jI je. d« stoji obiskovalka drušsbno nsd njo in glss govora jI Je nekoliko upadel Vprašala jo Je nekatere podrobnosti, a kmalu je v njenih očeh ugasnil laraz radovednosti. Zamislila »e je. Razmišljanji /i je delalo teža. ve, kakor je MJo videti iz napeto otrplih potezi ki so se razlile po mehki, zdravi polti. Misli, ki so ji rojile v glavi, so oznočo-le svej hod z mršenjem obrvi, z naglim gubenjtm gladkega čela ali jezno našobljenimi ustnicami. Napoaled so se ustnice zravnale in češnjeva usta razšil rila v smehljaj. Dvignila je pogled, se zavedela, da ima obisk, in ulovila osupli pogeld. "Čudite se« ker ne jočem? No da, pomilujem ga, revčka, bil je vrl gospod in izobražen in je vestno skrbel zame in za otroka. (Obotavljaje je za hip umolknila.) Vam Je vse znano, kaj?" Njune oči so se srečale, oči ljubice in oči žene. Ali v tem ni nič odkrila. "Namreč . . "No seveda. Toda rečem vam, da se več govori, kakor je. Bil je oženjen, to je res, ln mamica mi samo tega ne more odpustiti. Verujte mi, da tega nisem vedela, ko sem ga vzljubila. Zaljubila sem se na daljavo, veste, okno našega stanovanja je gledalo v njegovo pisarno. Videla sem ga stati pri oknu, nekam je gledal, bržčas je nekaj čakal. Srečevala sva se na ulici, .najprej po naključju, samo mimogrede, potem pa ob določenih urah. Vedela sem, kdaj gre iz urada, in vedno sem s kakšnim izgovorom stekla lz stanovanja in prežala pred hišnimi vrati, dokler ga nisem videla prihajati. Zvedela-sem seveda, da ni prost, ali zdaj mi je bilo to vseeno. Zakaj pa ne, če je bilo to tudi njemu vseeno? Ko sem zvedela druge podrobnosti, se mi je nekoliko zasmilil. Pravili so, da^ma bolno ženo in živi sam, tako mlad in čvrst. Sploh pa se mi ni niti zdelo, da je oženjen, vsakdo ga je vedno videl samega, a v naši ulici nI nihče niti poznal njegove gospe. Vedno je bila nekje proč. Sicer pa tudi z menoj ni hodil. Spoznala sem kmalu, da me nima rad, da sem mu prav za prav, no, kako bi že to rekla, samo nekakšno nadomestilo. To mi ni bilo všeč. Človek ima svojo čast tudi, če se je izpozabil. Surov ni bil, lagala bi, če bi to rekla, ljubezniv in radodaren, ljubezen pa to ni bila. Sama povejte, mar nisem takšna, da bi lahko zmešala gla vo moškemu? To me je mučilo. Ko je prišel čas, me je dal v zavod. Mamico imam dobro; spr va je seveda lomila roke ln jokala, ko pa je prišla za menoj v zavod, mi je stregla. Samo je rekla: 'Zdaj tudi ti veš, kako je to?' Ali pretrpela sem /veliko ln moja norost me je kmalu minila. Potem sem morala tratiti čas z otrokom in sedeti doma medtem ko so se moje tovarišice zabavale in hodile s fanti. Tega sem imela kmalu dovolj do grla." Pokazala je B belo okroglo ročico na vrat; bil Je mehek, slonokoščeno rožnate barve pri večerni svetlobi in napet ko testo. "Tega sem bila do grla sita. Mladost sem si pokvarila, nisem si hotela pokvariti vsega življenja. To ni imelo smisla. Njegova žena je bila sicer bolna na smrt, toda ali je meni treba čakati na nekoga smrt? In potem je naposled popolnoma ozdravela in se vrnila domov iz svojih večnih zdravilišč!" Govorila je počasi in njeni slč-niki so bili mehki in voljni kakor sama Nadaljevala je: "Pa vse to nič nI. Ponudila se mi Je dobra priložnost. Lahko bi se bila poročila s dostojnim človekom. Tako Izobražen seveda nI bil kakor oče mojega dečka, zato pa poln praktičnega Sonca Jim ja sil slo v obras In Jih poodravilo. dobra bodočnostll" — Slika U starega kraja. "Udarniki—naša Vodnjak Prsšlhov V orane Borovnikova domačija je sta-a v bregu. Poslopja so bila na robu, ki je bil toliko vzbočen iz širokega pobočja, da je njegov irbet tvoril majhno skromno hišo in hlev za osmero glav govedi. Polje samo se je razprostiralo doli po bregu in je segalo s svojimi travniki v ozko globel, ki je segalo sem iz doline. Takoj za hišo se je vzdi-goval zopet breg in se izgubljal v široko gozdnato sleme. Sosedje so pravili, da je na Borovnikovem domu trdo življenje. Zemlja je borova, rjava, polna laporja, iz gozda sili vsepovsod na polje praprot in vresje. Če si hotel kaj izsiliti iz teh njiv, si moral trdo prijeti za delo. Največja napaka, ki je morila Borovnikov dom, je bila ta, da pri hiši ni bilo vode. Daleč doli v kotu, med poljem in lesom, je bil studenec in treba je bilo nositi vodo po strmini navkreber, živino pa napajati pri studencu., Poleti je že še šlo, toda pozimi,-kadar je poledenela pot po bregu navzdol, je bilo trpljenje neznosno. Ljudje in živina so padali po ledu, da so jim krvavela kolena. Mladi gospodarji na Borovniku so imeli pri žen it vi težavno stališče. Trpljenje zaradi vode je bilo tako razvpito daleč naokrog, da se je vsaka kmečka hči bala Iti gospodinjit na Borovnikov 4dom. In po navadi so se morali ženiti le pri deklah in bajtarskih dekletih, ki so bile zadovoljne, da postanejo samosvoje. Takšna zemlja in takšna do-p mačija sta si odgojili tudi svoje' kriknil: vrste prebivalce. Že odkar po- "Voda." mnljo liudje, živi na Borovni- Nato je kovem poseben rod, tih, mračen, žilav in vztrajen; moški imajo vsi nizka čela, kratke čez ustni ce štrleče brke, upognjen hrbet in mehka, vdajajoča se kolena, ženske, ki so* zrasle pri tej hiši, pa široke obraze, dolge roke in tenke noge s posinelim stopalom. Že več gospodarjev zaporedoma se je ukvarjalo s tem, da bi na kak način napravili vodovod in si tako olajšali truda polno življenje. Oče sedanjega gospodarja je preiskal vso, Z borovim gozdom poraslo sleme gor do vrha,,da bi zasledil vodo, četudi daleč stran, in jo potem po ceveh dovedel domov. Toda za man. Svet je bil suh in pust na levo in desno. Nekoč da, je pripovedoval oče, je slišal vodo kako je žuborela j>od rušo, ko je ležal nekje nekoliko više nad hišo ob robu gozda. Spal je in pritiskal uho na zemljo in je na tančno razločil žuborenje stu denca. Ko se je zbudil, je pozabil vtakniti kol v zemljo na onem mestu in ko je drugič hotel poiskati tisti kraj, je iskal zaman, legal je križem na zemljo po vsem sadovnjaku, ki je bil nad hišo in pritiskal uho na vsako ped zemlje, iskaje po gozdu nad cesto in povsod, žuborenje se ni hotelo ponoviti in mož je bil prepričan, da se je voda prestavila. Osemdesetletna babica, ki je podnevi in ponoči molila na peči, je bila celo u-verjena, da se je družina kaj pregrešila in se je voda naznanila za trenutek, nato pa takoj zopet izginila. Ko je osemdesetletni oče umiral in je z voAikimi očmi zrl v svečo, katero je prižgala njegova žena, je nenadoma obrnil oči v strop, ki je bil zastrt s stoletnimi sajami: odprl usta in daru. Zelo se Je poganjal zame in ker Je bil praktičen mož in obrtnik, bi me bil vzel tudi z otrokom. Toda kaj boste rekli! Ta človek mi tega ni dovolil zaradi fantiča! Bal se Je zanj. Rad ga je imel. Moški navadno niso tako navezani na otroke, zlasti ne v takih primerih. Kakšno korist pa sem imela od vsega tega? Bil je oženjen, žene pa ni hotel pustiti. Jaz ga zares ne bi poslušala, delaj kar hočeš, toda mati je čula. Ni hodil k nam, samo mamico je klical k sebi v urad z detetom. Pomislite, mati Je bila pri njem. Oba sta se zarotila proti meni. Toda jc li to življenje? Imum dva in dvajset let in naj ostanem tako sama? Rada bi se omožila ln postala gospa O da bi že bila!" Položila je noge navzkriž in izpod krila sta se pokazali dve majhni nožici v rdečih domačih čeveljčkih, medtem ko so se široki okrogli boki začrtali na tanki obleki. Bila je zrelo, mi kavna ženska, pravo naoprotje svoje obiskovalke, ki Je po telesnem sestavu s|K>mlnJolo bolj na trezne deške obriae. (Konec prihodnjič.) Maršal Tito «mn osvobodilne I aa kongresu Z v ese adeleiencev omahnil nazaj na vzglavje, nagnil lice na rob postelje, kjer je klečal njegov naslednik sin, in rekel s pretrga nim glasom: Ti Miha! Kadar umrem— kopiji tam za gorico—kjer raste bezgov grm—tam notri je voda. Po teh besedah je stari Bo-rovnik umrl. Očetove besede, izrečene na smrtni postelji, si je mladi Bo-rovnik vtisnil v spomin kakor testament. Ogledal si je omenjeni prostor ter postal malodu-šen. Plot je segal prav do ceste, ki je vodila v gozd nad hišo, in tik za plotom je rastel raven bezgov grm. Prostor se mu je zdel nekoliko vzbočen in gotovo najbolj suh okrog poslopja. Skoraj nemogoče, da bi ( bila tam notri voda. Ako bi oče rekel tamkaj na jami onstran hleva, tamkaj bi bilo prej mogoče, toda tu je skoraj izključeno. Tako je mislil mladi Borov-nik, pokopal očeta in napajal še dalje doli pri studencu. Čas je tekel in medtem se je mladi gospodar z velikimi sitnostmi oženil. Vzel je gostačevo hčer iz sosednjih hribov. In mlada že* no je nosila vodo po bregu» navzgor, kakor jo je nosilo toliko njenih prednic. Prišla je pomlad, topla in zgodnja. Borovnikovi so vstajali zgodaj in neke noči se je gospodar zopet spomnil očetovega izreka, ko je ležal na hrbtu v postelji in čul težko «openje svoje žene poleg sebe. Zdelo se mu, je, kot bi prihajalo }o njeno težko, nenaravno oopenje od prenaporne nošnje vode od studenca. Dolgo se je obračal ne? odločen po ležišču in ko-je zoJ pet zadremal, ije mu je sanjala, da je prišel oce v sobo in mu rekel, naj koplje tam, kjer je bezgov grm. Natanko je videl njegovo sivo brado, kakor takrat, ko je ležal na smrtni postelji. Drugo jutro ie omenil to svoji ženi. Skomizgnila je z rameni in počasi rekla: "Kopiji! Mogoče je pa voda pod bezgom.. Pomagala bom." Ravno takrat se je delo na polju malo prekinilo. Setev je bila v zemlji in do košnje je bilo skoraj še dva meseca. Bo-rovnik je sklenil kopati po očetovem haročilu. Nekega jutra je vzel lopato in kromp in odšel tja za plot. Naredil je križ z orodjem čez zemljo in odko-pal velik krog ruševine s kosom ceste. Ko je stal sredi odkopa-nega kroga s krampom v rokah, je vzdihnil in pogledal ženo in mater, ki sta stali na trati ob robu odkopa. NjegoV pogled je bil en sam vprašaj, poln dvoma in upanja. Spustil je orodje k tlom in se naslonil s telesom na topor. Ženski sta stali nemi poleg njega; čutili sta težo in pomen tega trenutka. Tako so onemili vsi trije. Nato pa se je mož razkoračil, pljunil v dlan rumeno slino in zavihtel kramp, da se je zasadilo železo do ušes v lapornati svet. Ženski sta se oddahnili. (Dalje prihodnjič.) V Prosvoil so •0 ta delavske vaatL AU Jih Miste vaak dna? aassas ss—asi "PROŠVETA" t«57 S. LAWMDALE A VE. Chlcago 23, IU____________:— Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem.. -IS... V slučaju, da Je od strani upravalitvs kakšna takoj obvestite, da oe lota popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOt Za Zdrut. driavs la Kanada l«JI Zs Chlsago la 1 tednik ln____________«.M 1 ftsëaik la 3 tednika In.__________«.«• • « tednika ta.________«J9 4 • tednikov ta...........LN • tednikov ta Za Evropo Jo_______S1LM T.Ig 4.70 Ispelatfte spodnji kupon. Order e pismu la M la vata Prišteti »S sme le oa« ¿lana ta drailaa. Id le doveUje ta hI Uva • V asksassn slučaju ns esi kot I tadnlkev PoJssnUoi-Vselej kskor hitre kateri teh članov, ki so prišteti preneha biti član SNPJ. ali «a se preseli proč od drutlns in bo zahteval sam svoj list tednik, beda moral tisti «lan Is dotične družine, ki ja tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to taauj naznaniti uprsvnistvu lista, in obenem doplačati deUlno vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravnlltvo snilstl dstum sa to vsoto nsročniku ali pa ustaviti dnevnik PROSVCTA. »UP J. t0«7 S. Lswadala A ve- Chtoage St, PrUsOaae potujem I) lasa—.......... Ustavite tednik la «a pripillls k as|i sledečih člane* K xiar as preselite, vse le i as IOIMMMIMM svoj stori la aavt naslovi