Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIII. - Štev. 1 (621)
Gorica - četrtek 5. januarja 1961 - Trst
Posamezna številka L 30
Resnica je preprosta
»Prišli smo, da se mu poklonimo.« (Mt 2,2).
Ta razlog, ki so ga trije Modri navedli za svoj prihod v Betlehem, je zares pretresljiv. Kje se je že kdaj slišalo, da bi bil kdo, ki išče resnico, že vnaprej izrekel svojo pripravljenost, da se ji pokloni, to se pravi, da jo sprejme v celoti in je tudi pripravljen zanjo za vsako ceno pričevati?
Na splošno, četudi kdo odkritosrčno išče resnico — vzemimo kulturnega človeka — ima zanjo polna usta hvale in občudovanja, ponaša se z njo, a vse se končno omeji na kopico blestečih besed. Taki ljudje seveda niso prodrli v bistvo resnice. Samo svetniki in ljudje dobre volje se takoj postavijo v službo resnice in ne pričakujejo, da bi'resnica njim služila.
Trije Modri so našli božje Dete po dolgem in napornem potovanju; pravijo, da je to potovanje trajalo celi dve leti. Tudi moderni iutelektvalec-znanstvenik, učenjak ne more drugače najti Boga kakor po velikem trudu, po najrazličnejših prigodah in nezgodah. Preprostim pastircem je zadostovalo par korakov in že so bili ob jaslicah, kjer so v preprostosti in iskrenosti srca molili božje Dete. Modri pa so pripotovali iz daljnega »Vzhoda«, pustili za seboj svoja prijetna bivališča, svoje domače ljudi, svoje knjige (kdo ne pozna strastno navezanost literata na svoj študij), da so pokorno sledili zvezdi, ki se jim je prikazala. ^
Vse to končno dokazuje, da so bili ti možje pošteni, ljudje dobre volje, kakršni so bili pastirci. Knjige in znanost jim niso zatemnile zdrave pameti, spoštovanje, M so ga uživali, jim ni otrpnilo srca. Ohranili so otroško srce in zato bili vredni stopiti k jaslicam božjega Deteta, k viru resnice. »Prišli smo, da se mu poklonimo«: nihče ne išče Boga zaman, če ga bo iskal s tako odkrito ljubeznijo, ponižno in vdano, kakor so ga Modri iskali. To iskanje je lahko dolgotrajno, a plačilo je v resnici višek doživetja: je učlovečena resnica.
Ponižnost Modrih je bila vztrajna: ne branijo se vsepovsod povpraševati, kje je resnica. Tedaj se zgodi, da je celo Herod
—	ta smešno tragična človeška lutka — Pripravljen, da jim pomaga pri iskanju resnice. Prav tako se tudi pismarji, farizeji in duhovščina potrudijo, da pričajo
o	resnici to, kar pač znajo, čeprav ne prvi ne drugi ne bodo nikoli klečali ob jaslicah, čeprav si bodo tudi oni kakor Herod celo prizadevali, kako bi resnico zatrli. Preprostim in ljudem dobre volje vse pripomore k dobremu, tudi hudobija ljudi.
Toliko ljudi z oholimi glavami in praznimi srci nam bo laže razumeti, če jih Primerjamo s ponižnostjo Modrih. Ni jim do resnice zaradi resnice same, temveč v kolikor bi njim služila. Ljudje, ki prebolevajo vsakovrstne krize, človeške ribe, ki se neprestano valjajo po usmrajenih mla-kužah dvoma in negotovosti, ne bodo nikoli poznali lepote velikodušnega tveganja, ki ima za cilj adoracijo.
Poleg ponižnosti in zvestobe, najdemo Pri Modrih tudi doslednost: brez ovinkov so povedali, da so prišli Jezusa molit. In ko so prišli v Jezusovo bivališče, so ga res molili. Evangelij je do podrobnosti jasen, ko opisuje njihovo srečanje z Detetom Jezusom: »Stopili so v hišo in ugledali dete z Marijo, njegovo materjo, in padli so Predenj ter ga molili.« (Mt 2,11). Pokleknili so, ni manjkalo torej zunanje znamenje, adoracija je bila tako popolna: zunanja in notranja.
Ni nam toliko za simboličen pomen da-rov, ki so jih Modri prinesli. Bolj nas Privlačijo njihova srca, njihova dobra o-iroška srca, ki so bila »polna neizrečenega veselja«, da so končno našli otroka, ki je resnica in življenje.
Bog je po skrivnostnem učlovečenju božjega Sina razodel svetu samega sebe. Modri so bili deležni te skrivnosti zaradi svoje čistosti in ljubezni, po preizkušeni zvestobi in žrtvah. Nagradil jih je Jezus
sam s svojo pričujočnostjo in svojo lučjo. Radovala so se njihova srca, da je resnica tako preprosta.
To jim je zadostovalo. Vrnili so se domov po »drugi poti«. Spoznana resnica ni mehka blazina, temveč je POT novega velikodušnega stremljenja, je ŽIVLJENJE vedno večje vdanosti do Boga.
Krščansko izročilo pravi, da so Modri umrli mučeniške smrti.
Niso zastonj zrli v obraz učlovečene Resnice!
TELEGRAMI
PARIZ: Prejšnji torek je v afriški Sahari eksplodirala tretja francoska atomska bomba, kar je izvalo val protestov iz
afriških in drugih držav. Sudan je sklenil prekiniti s Francijo diplomatske odnose. — V Franciji in Alžiriji je v polnem teku volilna kampanja za referendum o alžirski politiki vlade. General De Gaulle je 31. decembra vdrugič govoril po televiziji. Povedal ni nič novega.
CASABLANCA (Maroko): V tem mestu so se 2. t. m. zbrali afriški državniki na afriško konferenco, na kateri bodo obravnavali poleg drugih vprašanj tudi vprašanje Alžirije ter položaj v Kongu. Konference se bo udeležil tudi zastopnik začasne alžirske vlade.
BONN: Zadnje dni leta so nepričakovano podpisali v Bonnu dva trgovinska sporazuma: s Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo. Sporazuma sta bila pripravljena že pred mesecem dni, toda so ju zaradi diplomatskih težkoč v zvezi z vključitvijo tudi področja Berlina v sporazum odložili na nedoločen čas.
Belgija pred težko preizkušnjo
»Za poroko ste potrošili toliko milijonov, meni pa, ki sem zgubila v Kongu moža in vse, kar sem imela, dajejo le mizerno penzijo!« Tako je na dan veličastne poroke belgijskega kralja Baldovina zakričala neka ženska pred samo kraljevsko palačo v Bruslju. Ženo so policaji takoj oddaljili, toda njenih besed se v teh za Belgijo kritičnih dneh marsikdo spominja. — Nimamo ničesar proti mlademu in razgledanemu kralju Baldovinu, toda navedli smo besede vdove, ki je izgubila moža in imetje v Kongu, ker se nam zdi, da je v njenih konkretnih besedah izraženo splošno psihološko razpoloženje belgijskega ljudstva
Tito o „ rdečem vrhu“ v Moskvi
Med razpravo v zvezni skupščini o novi jugoslovanski petletki je na Štefanovo govoril tudi jugoslovanski predsednik maršal Tito, ki je pa večji del svojega govora posvetil mednarodnemu položaju, ki ga je označil za kaotičnega. Po svoji navadi se je najprej znesel nad zahodnjaki in jih obtožil vmešavanja v Kongu, Laosu, na Kubi in v Alžiriji. Poleg kolonializma jim je tudi očital, da imajo »premalo dobre volje po obnovi stikov z vzhodnimi državami«, (s katerimi še Jugoslavija, mimogrede povedano, nima vedno lahkega posla) ; dejal je tudi, da se mir lahko ohrani le, če bodo države priznale neizbežnost političnih, socialnih in gospodarskih sprememb v svetu. (Medtem pa beograjski komunistični režim že 15 let vztraja pri statusu quo v javnem in političnem življenju v Jugoslaviji.)
Nato je prešel na odnose med Jugoslavijo in državami vzhodnega tabora. Dejal je, da se trenutno odnosi s socialističnimi državami vzhodnega bloka normalno razvijajo razen z Albanijo in Rdečo Kitajsko. — Tudi o odnošajih z
zahodnimi državami se je jugoslovanski predsednik ugodno izrazil, zlasti še o onih na gospodarskem področju in pri tem izrecno omenil Italijo.
Na koncu pa je odločno polemiziral z vsebino izjave 81 komunističnih partij v Moskvi ter zavrnil vse obtožbe na račun revizionizma Jugoslavije. Dejal je, da predstavlja omenjeni moskovski dokument grob napad na Jugoslavijo in njene voditelje in da so njeni pobudniki isti ljudje, ki so leta 1948 podpisali izobčenje jugoslovanske komunistične partije iz Kominforma. Kot tedaj, so tudi sedaj hoteli »uničiti enotnost med jugoslovanskimi komunisti in ljudstvom ter pridobitve ljudske revolucije v Jugoslaviji. Vse te obtožbe — je dejal Tito — so v protislovju s socialistično moralo in zato niso nič drugega kot nezaslišano vmešavanje v jugoslovanske notranje zadeve.«
Tako maršal Tito. Znano pa je (Tito sam brez dvoma ve), da komunizem nima nobene morale; zato, kadar komunist komunistu očita, da nima nobene morale, pomeni, da je komunizem v globoki
Lakota in teror v Kongu
Odkar je Belgija nepričakovano minulo poletje prepustila Kongo svoji usodi, se je ta spričo znanih tragičnih dogodkov znašel v središču mednarodne pozornosti in trenja med velesilami, ki se neizprosno bijejo, da napolnijo politično praznino, ki se je ustvarila v tej prostrani, bogati in strate-gično važni deželi v osrčju Afrike. Na zunaj sicer vse zgleda, kot da je bistvo vseh kongoških homatij spor med domačimi političnimi voditelji ter-njihova nesposobnost. Toda vedno bolj se razgrinja zavesa okrog Konga in kljub temu, da ni moč zanikati sporov ter pomanjkanja sposobnih voditeljev, je okvir kongoške krize odraz hladne vojne med Vzhodom in Zahodom, ki se merita za vpliv v nerazvitih področjih Afrike in A-zije. In Kongo je po sili razmer že do vratu zagazil v hladno vojno ter v primitivno medsebojno obračunavanje.
Tako so v zadnjih dneh dospela poročila o masovnem umikanju ljudi plemena Baluba, ki so se zatekli pred vojščaki plemena Lu-lua v neko zapuščeno področje dežele Kassaj. Govori se o številu tri tisoč takih, povečini žensk in otrok, ki so jih našli opazovalci Združenih narodov na koncu njih
moči, ker so že več tednov trpeli glad in pomanjkanje. Več stotin jih je umrlo zaradi žeje in lakote, ostalih pa se komaj držijo skupaj kosti in koža. Poročila pravijo, da je pogled na te okostnjake žalosten kot v kakšnem nacističnem taborišču. — Združeni narodi so jim brž z letali začeli prevažati hrano in nuditi zdravniško pomoč.
Drugo tako poročilo o terorju, ki vlada v Kongu, pa pravi, da so Balubovci v pokrajini Katangi na treh krajih napadli nek potniški vlak, ki je peljal proti Kamini. Od tri sto potnikov, katerih večina je bila šolarjev, ki so odhajali na počitnice za božične praznike, jih je komaj štirideset prispelo na cilj. Dvajset so jih našli mrtve ter nekaj desetin ranjenih; ostali pa so se najbrž porazgubili po gozdovih, ko so bežali pred napadalnimi Balubovci.
To primitivno obračunavanje med plemeni in prebivalci raznih pokrajin je mučno odjeknilo po vsem Kongu ter vsem svetu.
Omenjeni »vlak smrti«, kakor so ga krstili po tragičnih dogodkih, so spremljali švedski vojaki iz oddelka Združenih narodov. Do tega trenutka ni še znano, kako da se niso mogli upreti divjemu navalu razbesnelih Balubovcev.
notranji krizi, katere žrtev je danes Tito, jutri pa še kdo drugi.
To pogrevanje sporov in polemike z jugoslovanskimi komunisti znači, da svetovni komunizem ne bo nikdar nehaj smatrati Tita za heretika in odpadnika. Pa bo kdo rekel, saj na Tržaškem ko-minformisti in titovci tesno povsod sodelujejo. Seveda pod silo razmer ter iz taktičnih razlogov. Toda prepričani smo, da kakor hitro tržaškim kominformistom ne bo več koristno sodelovanje s titovci, se jih bodo iznebili.
DEVIZNA REFORMA
V	JUGOSLAVIJI
Jugoslovanski finančni minister Nikola Minčev je med razpravo o novem gospodarskem načrtu v prihodnjih petih letih sporočil, da je jugoslovanska vlada uspešno zaključila razgovore za mednarodno posojilo 275 milijonov dolarjev v zvezi z napovedano denarno in zunanjetrgovinsko reformo. Mednarodni denarni sklad je o-dobril posojilo 75 milijonov dolarjev, ZDA 100 milijonov dolarjev, Velika Britanija, Italija, Nizozemska, Švica in skupina privatnih zahodnonemških bank pa bodo dale skupno kredit 100 milijonov dolarjev.
Glavne značilnosti devizne reforme ter reforme zunanjetrgovinskega sistema so naslednje;
1) Namesto dosedanjih različnih tečajev bo v zunanjetrgovinski menjavi uveden enoten obračunski tečaj na ravni 750 dinarjev za en ameriški dolar;
2) namesto delne carinske tarife, ki je bila do sedaj v veljavi, bodo uvedli splošno carinsko tarifo za ves uvoz.
Posledica teh ukrepov bo, da bodo morala odslej jugoslovanska podjetja proizvajati po konkurenčnih gospodarskih načelih, če se bodo hotela uveljaviti na mednarodnem tržišču, kajti v smislu novih odredb se ne bodo mogla več zanašati na izvozne premije od strani države kot doslej. Te spremembe bi morale povečati izvoz ter omogočiti Jugoslaviji, da postane polnopravna članica GAT-TA (Splošni sporazum o tarifah).
Kar se tiče novega turističnega tečaja dinarja, zaenkrat ni še sprememb. Po nekaterih virih naj bi se sukal med 400-500 dinarji za en dolar; po drugih virih pa naj bi tečaj v primeri z italijansko liro znašal 83 dinarjev za 100 lir (sedaj 65 din za 100 lir).
Z delnim uvajanjem novih carinskih tarif so začeli z novim letom 1961.
po nenadni izgubi afriške kolonije, ter nam omogoča razumeti odpor proti tako zvanemu »enotnemu zakonu« za varčevanje, ki ga je pripravila vlada, da bi popravila državne finance.
Proti temu vladnemu načrtu o-stro nasprotujejo belgijski sindikati, tako krščanski kot socialistični. Toda slednji so, kot znano, oklicali splošno stavko po vsej državi, ki je popolnoma ohromila vse obratovanje v državi in traja že 14 dni. Vlaki, avtobusi in tramvaji so ustavljeni, delo v pristaniščih omrtvičeno, ceste polne smeti in mesta zvečer v temi, ker primanjkuje električnega toka. Skratka, vse delo je ohromljeno. Sprva je stavkovno gibanje zajelo francoski del dežele (Valonijo), potem se je pa razširilo še na severni del (Flandrijo). Po večjih mestih, kot Bruslju, Gandu, Lie-geu in tudi drugod je prišlo do pouličnih demonstracij, med katerimi je bil ubit en demonstrant. To je še povečalo napetost med vlado in opozicijo, ki jo predstavljajo socialisti.
Kralj Baldovin je zaradi težkega položaja, ki ga preživlja država, prekinil svoje poročno potovanje po Španiji in se vrnil v Bruselj. Govori se, da bo skušal posredovati med vlado in opozicijo, da bi prišlo do sporazuma.
Katoliški sindikati so se sicer izjavili proti tej v bistvu politični stavki, toda iz razumljivih razlogov solidarnosti niso mogli preprečiti svojim pristašem, da se ne bi vzdržali od dela.
Socialistična stranka in sindikati zahtevajo, da mora vlada enostavno umakniti predloženi načrt o varčevanju, ker po njihovem načrt predvsem obremenjuje delavske sloje. Krščanski sindikati so skušali posredovati, toda socialisti hočejo enostavno umik »enotnega zakona« ali pa umik Eysken-sove vlade. (Vlado v Belgiji sestavljajo krščanski socialci v koaliciji z liberalci.)
Kako se bo ta težka politično -gospodarska kriza v Belgiji zaključila, ni mogoče še z gotovostjo nič reči. Vendar pri tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da je Belgija izgubila Kongo, toda tudi koristi od Konga so uživali vsi Belgijci. Državni proračun o socialnem zavarovanju je na primer slonel na podlagi dohodkov iz Konga. Sedaj je ta lepi vir dohodkov na lepem zmanjkal. Logično je, da bo treba najti neko zdravilo za državne finance, seveda na podlagi pravične razdelitve žrtev in bremen. In prav to zgleda, da je danes v Belgiji težko izvesti, ker nad izgubo Konga so vsi nezadovoljni, od liberalcev do socialistov.
Za politično zgodovino Belgije so značilni redki, toda globoki pretresi. Eden takih kaže biti sedanji spor med vlado in opozicijo. Doslej so podobne spore, izvirajoče iz narodnostnih ali ideoloških razlik med Valonci in Flamci, med katoličani in socialisti, vedno rešili s pametnimi kompromisi. U-pajmo, da tudi to pot Belgijci ne bodo zgubili čuta do stvarnosti.
MOSKVA: Na zasedanju Vrhovnega sovjeta v Moskvi je prišlo na dan, da kmetijska proizvodnja ne poteka po planu in so zato sklenili odstaviti ministra za kmetijstvo Matekeviča.
TEL AVIV: Izraelski vladni krogi so zanikali govorice, ki so se razširile prejšnji teden, po katerih naj bi se tudi Izrael pripravljal na izstrelitev svoje a-tomske bombe.
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Uvod v krščanski nauk
Nepoznanje verskih resnic je glavni vzrok, da je toliko nemarnih in brezbrižnih kristjanov na svetu. V mladosti so se naučili malo krščanskega nauka, a še tisto malo so pozabili. Na vse mislijo, na namen svojega življenja pa pozabljajo. Zato bo naš list odslej prinašal razlago Kristusovega nauka. Pri tem se bomo držali razporeditve snovi, kakor jo ima Katoliški katekizem izdan 1. 1956 pri knjižni založbi Herder, za kar smo bili blagohotno pooblaščeni od imenovane Založbe v pismu z dne 25. novembra 1960.
Za nas je neprecenljiva sreča, da smo kristjani. Obdarovani smo z milostjo božjo, vemo, čemu smo na svetu in kakšne vrednosti je naše življenje.
Ko so nas prinesli h krstu, nas je duhovnik na vratih cerkve sprejel v imenu sv. Cerkve z vprašanjem: »Kaj želiš od Cerkve božje?« Odgovorili smo mu po botrih: »Vero.« Duhovnik nas je spet vprašal: »Kaj ti da vera?« Odgovor se je glasil: »Večno življenje.« Nato nas je duhovnik opomnil: »Če torej hočeš v življenje priti, spolnjuj zapovedi. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso svojo dušo in vsem mišljenjem; in svojega bližnjega kakor samega sebe.«
S sv. krstom nas je duhovnik sprejel v vso množico kristjanov, med učence Jezusove, da nas ta pripelje domov k Očetu. Tedaj nam je odprl bogato zakladnico božjo: v njej so sv. vera, ki jo je Jezus učil, so sv. zakramenti, ki nam dajejo božje življenje, so zapovedi, ki nam velevajo to, kar hoče Bog od nas. Tam pa je tudi shranjen Jezusov sveti zgled. Vse to nas vodi po poti, ki pelje v nebesa.
Pri sv. krstu smo izpovedali svojo vero, smo se odpovedali hudobnemu duhu in obljubili smo, da bomo živeli kot otroci božji.
Kaj je torej naša naloga na zemlji? — Imeti moramo Boga za Očeta, ga vedno bolj spoznavati, ga z vsem srcem ljubiti in mu z vsemi svojimi močmi služiti. Ako to storimo, bomo enkrat pri njem večno živeli.
Gospod Jezus je pa tudi zapovedal svoji Cerkvi, naj vse ljudi poučuje v krščanskem nauku. Pri sv. Mateju beremo, da je Jezus po svojem vstajenju naročil tole: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mat 28, 18-20). Sv. Cerkev je torej čuvarica in učiteljica božjega nauka. Kristjani moramo verovati, kar veruje ona, živeti tako, kakor nas ona uči. Ona pa ima tudi sredstva za pouk v sv. veri. V roke nam daje sv. pismo, katekizem, mašno knjižico in razne molitvenike. Najvažnejše resnice pa je povzela na kratko v apostolski veri, ld se glasi:
Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. — In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega, — kateri je bil spočet od Sv. Duha, rojen iz Marije Device, — trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen, — šel p red pekel, tretji dan od mrtvih vstal, — šel v nebesa, sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega, — od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. — Verujem v Svetega Duha, — sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov, — odpuščanje grehov, — vstajenje mesa — in večno življenje. — Amen.
Bodimo Bogu vedno hvaležni, da smo kristjani, zavedajmo se, da je to velik dar božji in največja sreča za nas!
| ŽIVLJENJE GOVORI |
Srečni korejski pevec
Karti. Bea o nedavnem obisku anglikanskega prlmasa Fisherja
Korejski pevec Song In Jei je prišel v Rim, da bi se izpopolnil v petju. Navdajala ga je pa že doma bojazen: kaj če bi tam postal katoličan? Katoliška vera bi mi utesnila svobodo!
Mati njegova je bila poganka. Spoznala pa je, da mora biti najvišje Bitje. Veliko je molila k temu Najvišjemu, k Bogu, za svojega sina, da bi mu bilo dobro. Posebno je Song In Jei občutil njeno skrbno ljubezen, ko je dneve pred njegovim odhodom posebno goreče molila.
»Vsi starši pač nežno ljubijo svoje otroke. Moji starši, posebno še mati so me pa ljubili izredno,« je zapisal.
Ko je prišel v Rim, je začutil veliko osamelost. Imel je finančne in moralne težave, našel jih je pa tudi v izpopolnjevanju svojega poklica. Zavedal se je, da bi se moral na koga nasloniti. In tega je našel v osebi p. Paika. Ta se je zanj posebno skrbno zanimal. Z lahkoto je patru odkril svojo notranjost. Prosil ga je za Evangelij.
Božič na ameriški televiziji
National Broadcasting Company je prenašala 21. decembra po vseh Združenih državah Severne Amerike televizijski program, ki je prikazal krščanski pomen božiča. Program je imel naslov »Kristusov
I	prihod«. Prikazovali so umetniška vde-dela Bellinija, Botticedlija, Michelangela, Caravaggia, Greca, Raffaella, Tiziana, Va-lasqueza in dragih.
Eisenhovver se zahvaljuje ameriškim katoličanom
Eisenhovver se je s posebnim pismom zahvalil kardinalu Spellmanu za pomoč ameriških katoličanov v korist 40.000 kubanskim beguncem, ki so pribežali v južno Florido. Tedensko jih pribeži v Florido približno tisoč. Vsi so brez vsakih sredstev. Ameriški katoličani jim nudijo vso potrebno pomoč.
Zamorski duhovniki v ZDA
V	teku leta 1960 so v različnih krajih ZDA posvetili 12 novih zamorskih duhovnikov. Vseh zamorskih duhovnikov v ZDA je sedaj 106.
Pueri cantores pri sv. očetu
Pueri cantores iz 40 dežel so se zbrali konec meseca decembra v Rimu, kjer so imeli osmi mednarodni kongres svoje sve-
»Kako sem bil vesel, ko sem bral to sveto knjigo! Našel sem resnico, po kateri sem tako hrepenel. Navdalo me je veliko veselje.«
Prosil je za natančnejši pouk o krščanski veri. Na veliko soboto teta 1959 ga je škof Sigismondi v kapeli Propaganda Fi-de krstil na ime Franc. Prejel je prvo sv. obhajilo in tudi sv. birmo.
»Strah pred žrtvami je zginil. V meni je postalo vse jasno. Iz dna srca se stalno zahvaljujem Gospodu Jezusu Kristusu, da me je tako bogato obdaroval. Vesel sem, da sem stopil v vrste tistih, ki živijo iz prave vere, trdnega upanja in svete ljubezni. V tej veri hočem živeti in se v nji vedno bolj spopolnjevati in spoznavati njeno lepoto. Hočem se truditi, da jo spoznajo tudi drugi.
Moje molitve se dvigajo k Bogu predvsem za moje ljubljene starše.«
Tako srečni korejski pevec Franc Sing In Jei.
tovne organizacije. Papež Janez XXIII. je
1.	januarja daroval v baziliki sv. Petra za te male pevce slovesno sv. mašo. Razen tega so priredili v Športni palači na EUR koncert, na katerem je nastopilo 4 tisoč pevcev.
V	spomin skladatelja Franca Gruberja
Stoletnico smrti Franca Gruberja, skladatelja slovite božične pesmi Sveta noč, blažena noč, bodo proslavili v njegovem rojstnem mestu Braunau v Avstriji. V ta namen so ustanovili poseben odbor, ki mu predseduje solnograški nadškof Roracher.
Kardinal Montini o dobrem tisku
Milanski kardinal Montini je za dan dobrega tiska izdal pismo duhovnikom in vernikom svoje nadškofije, v katerem pravi med drugim: Vprašanje dobrega katoliškega tiska je vprašanje, ki je vezano na širjenje besede resnice in rešenja, ki jo hrani katoliška Cerkev. Katoličani imajo srečo, da jo lahko slišijo, čast, da jo branijo, obveznost, da jo širijo, sposobnost, da jo napravijo živo v sebi in v svetu. Potem ko kardinal opozarja, da imajo katoličani dolžnost poznati, ceniti in podpreti svoj katoliški tisk, opozarja na prepoved branja, hranjenja in obrambe slabega tiska in na prepoved branja prepove-
Kardinal Bea je v Civilta Cattolica v posebnem članku obravnaval obisk anglikanskega nadškofa v Rimu. Najprej omenja odmeve tiska, ki jih je povzročil ta obisk, nato pa prikazuje temeljna teološka načela, katerih se moramo držati pri stikih z osebami drugih ver.
Predvsem je potrebna tako trdi kardinal — osebna trdnost v veri in volja, ohraniti popolno nedotakljivost dogme, kajti »ni mogoče ustvariti edinstva kristjanov za ceno izdajstva resnice.«
Drugo, prav tako bistveno načelo predstavlja krščanska Caritas, ki je za Cerkev resnična materinska ljubezen do njenih otrok.
Razen tega je potrebno, tako nadaljuje kardinal, izogniti se kakršnemu koli stališču, ki bi lahko vzbudilo dvom o veri, ki jo oznanja Cerkev, kar bi ustvarjalo nevarno zmedo, ki bi kompromitirala jasnost in čistost vere, in vzpodbujalo k zmotnemu indiferentizmu, ki bi podčrtaval skupne točke, opuščal pa prikaz razlik. Ce ta skrb Cerkve za varstvo celovitosti dogme in vere njenih sinov včasih upravičeno sili Cerkev, da nastopi z vso strogostjo, kljub temu ostaja še dalje skrbna in pozorna mati tudi do ločenih sinov.
Odnošaji z ločenimi brati, tako nadaljuje kardinal, vedno zahtevajo neko diskretnost in pridržanost. Ta pridržanost je še bolj potrebna, če upoštevamo povsem izreden značaj obiska, ki ga je izvršil anglikanski primas Velike Britanije pri sv. očetu. Do tega obiska je namreč prišlo po štirih stoletjih popolne ločitve, ki žal še vedno traja.
Ko nato posebej obravnava obisk anglikanskega nadškofa pri sv. očetu, kardinal podčrtuje veliko važnost obiska, ki je predvsem v tem, kar ta obisk oznanja in simbolizira, namreč v novem ozračju, ki obstoja med anglikanizmom in rimsko katoliško Cerkvijo.
Pobuda za ta obisk je izšla izključno z anglikanske strani in posebej od dr. Fisherja samega. Po primernem posvetovanju so jo odobrili tudi drugi odgovorni člani anglikanske skupnosti. Objava obiska, do katere je končno prišlo, je bila
—	z nekaterimi redkimi izjemami — u-godno sprejeta.
Važnost tega obiska je torej v dejstvu, da je mogla ideja zanj nastati in biti odobrena s strani uradnih predstavnikov an-
      ...........................
danih časopisov in knjig. Ti prikazujejo ideje, ki so žaljive za krščanska načela in predstavljajo nevarnost infekcije ter moralnega in duhovnega zastrupljenja.
Po potih francoskih jakobincev
Po vesteh, ki so prispele v opatijo Ton-gerloo v Belgiji, je na Češkoslovaškem v teku petletni načrt za protiversko akcijo. Načrt predvideva vrsto ukrepov za čim večje zmanjšanje katoliške duhovščine, ki se bo poleg drugega morala javno podvreči komunističnemu režimu, številni duhovniki bodo na ta način prisiljeni odpovedati se izvrševanju svojega apostolata.
Kardinal Wyszinsky o materinstvu
Bog je stvarnik naravnega reda in življenje je božji dar, tako je izjavil nadškof Gnezna in Varšave kardinal Štefan Wy-szynski v teku govora, ki ga je imel v cerkvi sv. Ane v Varšavi o temi Sprejem materinstva. Danes stojimo pred starimi in novimi idejami, tako je dejal kardinal, pred božjim zakonom in zakonom ljudi. Dogaja se, da predstavniki slednjega kažejo neko usmiljenost do družinskih mater. Ne pozabite, da je Bog sicer obvaroval Mater božjo izvirnega greha, ni je pa oprostil vseh materialnih težav. Človek je ustvarjen, da premaga te težave, in v vsakem družinskem ognjišču mora biti primer božje Matere zgled, o katerem moramo premišljati in ga posnemati.
Koval je kolajne pod štirimi papeži
V	Rimu je v visoki starosti 80 let umrl znameniti izdelovalec kolajn Aurelio Mi-struzzi, doma iz Furlanije. Prišel je v službo Svete Stolice pod papežem Benediktom XV. in vse spominske kolajne Svete Stolice od leta 1920 do danes so izšle iz njegovih umetniških rok. Poleg tega je izvršil še vrsto umetniških del v bronu za razne cerkve v Italiji in Ameriki. Krasni svečniki v Sikstinski kapeli so njegovo delo, prav tako tudi vse »zlate rože«, ki so jih v zadnjih letih papeži poslali v dar raznim vladarjem in visokim osebnostim vsega sveta.
glikanizma in javnega mnenja in da je bila uresničena v ozračju naraščajočega zanimanja. Vse to pomeni, da se je ozračje znatno spremenilo. Še posebej pa mu bo v korist — tako upamo — potek obiska samega. Prav to je najvažnejše dejstvo.
Iskreno upamo, tako je zaključil kardinal, da bo dogodek jdo katerega je prišlo 2. decembra, obrodil bogate sadove, ne da bi jih že sedaj navedli. Raje sledimo svetlemu vzgledu zaupne previdnosti in modrosti svetega očeta, ki je dejal, da moramo vedno zaupati v božjo milost in ne hiteti s sodbami in predvidevanji.
Po vsej Italiji, od severa do juga, so slovesno praznovali prihod novega leta. Malokje je novo 'leto pozdravilo lepo vreme. V nasprotju z Božičem, je novo leto prineslo deževno vreme in tudi sneg. Snežišča v,Severni Italiji in v Apeninih so povsod polno zasedena in zlasti mladina skuša še zadnje božične počitnice lepo preživeti v zasneženi naravi.
Silvestrova noč je bila po vsej Italiji zelo hrupna. Vedno bolj zadobiva značaj poganskih praznikov. To hrupno razveseljevanje je prineslo tudi vrsto nesreč. V Rimu se je zrušila dvonadstropna hiša, ko so v njej eksplodirali bengalski ognji in rakete, ki so jih tu skrivaj izdelovali. Izpod ruševin so rešili 15 oseb in jih vse prepeljali zaradi lažjih in težjih poškodb v bolnišnico. Več nesreč zaradi umetnih ognjev je bilo tudi v južni Italiji.
ZA ŽELEZNO ZAVESO
V	komunističnih deželah se začenja uradni praznik za Novo leto. Novoletna jelka in dedek mraz skušata izpodriniti tisočletna izročila vernega ljudstva. Vendar iz leta v leto ta poizkus vedno bolj propada. Na Poljskem, Madžarskem, češkoslovaškem in drugod pod železno zaveso so skušali ljudem v nadomestilo za žive tradicije božičnih praznikov nuditi druge zabave, plese, filme in podobno. V Budimpešti so uprizorili »božični karneval«, kjer se je pod »zimskim drevesom« zbralo 4500 pijonirjev in 1500 njihovih voditeljev pri plesnem programu. Vse to pa ni moglo ustaviti še vernega ljudstva, da bi ne napolnilo cerkve in lepo krščansko obhajalo božične praznike. Mnogo je k temu pripomogla nedelja, ki je tudi pod komunistično diktaturo ostala še vedno praznični dan. Vsa poročila z onkraj železne zavese so naglašala izredno veliko udeležbo vernikov pri cerkvenih božičnih svečanostih.
V	SVETI DEŽELI
Vsak veren kristjan si želi enkrat v življenju v Sveto deželo. Za večino ostanejo to le neizpolnjene želje, vendar se kljub temu število romarjev v Sveto deželo iz leta v leto veča. Za letošnje božične praznike je poromalo v Palestino in Jordanijo rekordno število nad 15.000 romarjev. Odkar poteka med Jeruzalemom in Betlehemom državna meja, niso še zabeležili tako velikanske udeležbe vernikov pri polnočni procesiji, ki se iz Jeruzalema vije v Betlehem. K temu so pripomogli tudi olajševalni ukrepi obmejnih organov.
Nevednost je zemlja, na kateri raste komunizem, potem pride na vrsto človeška hudobija in na tretjem mestu šele socialna nepravičnost. Komunisti bodo postali kristjani, kadar bodo razumeli, da je katoliška vera neskončno višja kakor njihove vere (komunizem) in da bi vse, kar morda dobrega pride od njihovega truda, bolj bogato obrodilo iz doživetega krščanskega življenja; kadar bodo razumeli, da je komunizem samo papirnat grad, ker marksizem pozablja na glavni del človeka, na njegovo dušo; kadar bodo razumeli, da so duhovne dobrine in duhovno veselje neskončno več kakor vse tisto, kar obljublja, a ne more dati komunizem. V resnici, med komunisti se dobe tudi taki ljudje, ki imajo zelo razvit čut za pravičnost in solidarnost, a to ni od komunizma, temveč od krščanstva, od katerega je komu-
glas iz Anglije
lu še vse po navadi. Zadnje čase smo imeli ogromne poplave, kakršnih ne pomnijo od 1. 1795; štirinajst dni imamo pa suho, sneg in kar oster mraz.
Tu je bilo vse pod vtisom dveh dogodkov: zmaga katoličana v ZDA in po 500 letih prvič obisk anglikanskega škofa dr. Fisherja pri sv. očetu. Mož se je ves presenečen in srečen vrnil iz Rima. To pomeni ogromen korak naprej k zbližanju do popolne združitve. Treba bo pa še dolgo čakati.
Danes, 14. dec. 1960, je minilo 20 let, kar je umrl v Beogradu velik mož, dr. Anton Korošec. Nadškof Ujčič, kateri ga je pokopal, in dr. Vladko Maček, govornik na njegovem grobu, pa še živita. Viharji pozneje tudi Korošca ne bi obdržali na krmilu. Naj mož uživa pri Bogu večno plačilo in tam prosi za nas.
V	NEMČIJI
V	Monakovem na Bavarskem, ki bo mnogim izmed nas ostal v neizbrisnem spominu, je na Silvestrovo nenadoma umrl monakovški nadškof kardinal Josef Wendel. Umrl je kmalu potem, ko je v katedrali Naše Gospe imel govor ob zaključku leta. Tako se je za Monakovčane žalostno začelo novo leto. V katedrali je ležal na mrtvaškem odru njihov nadškof in nepregledne množice so se od njega poslovile. Katedrala bo ostala odprta noč in dan do dneva pogreba, ki bo v četrtek 5. januarja.
Tako je postal zadnji govor kardinala Wendela duhovni testament za nemške vernike. »Služiti Naj višjemu, biti pripravljeni, izkazovati ljubezen, čuvati mir.«
Sveti kardinalski kolegij se je s smtrjo kardinala Wendela znižal na 81 članov. 16. januarja pa se bo to število zvišalo na 85 z imenovanjem 4 novih kardinalov, ki bodo prejeli kardinalski klobuk na kon-zistoriju dne 16. januarja.
NA JAPONSKEM
150.000	Japoncev je novo leto pričakalo v vlakih, ki so obtičali v sneženih mete-žih, ali pa v zasilnih zakloniščih na postajah. Vso Japonsko je zajel silen snežni vihar, kakršnega ne pomnijo od konca vojne sem. Železniški in cestni promet je ukinjen in mnogo naselij odrezanih od sveta. Slabo vreme je zahtevalo tudi več smrtnih žrtev.
Pesem naših kolednikov
nizem posnel kreposti na tak način, da jih ne moreš prepoznati več. Komunistična pravičnost je namreč v tem, da en razred hujska proti drugim razredom; komunistično bratstvo je v tem, da neti sovraštvo do vseh, ki niso komunisti. Zato prave ljubezni taki ljudje ne poznajo, zato toliko čistk med njihovimi vrstami. Velik revež je pa komunist, ki ga je partija izločila iz svoje srede: za vse partijce je gobav, je škodljiv, je mrtev. Krščanstvo pa je neznansko višje, ker ne samo da v sovražniku gleda brata, ampak je zmožno sovražnika spremeniti v resničnega brata, krščanstvo ne obsoja, ampak presnavlja in boljša. Kristus ni poznan, a ko bi ga vsi poznali, kakor je treba, bi ljudje več dobrega storili in bi razumeli, da se samo v Kristusu more graditi boljša prihodnost.
»133 9
življenja
JjgPar
Novo letov Italiji in po svetu
Ko bi komunisti bolj poznali Kristusa
Cerkveni pevski zbori na Tržaškem i razne novice
Zadnjo nedeljo preteklega novembra je bil v Gorici koncert slovenske pesmi. V premajhni dvorani na Placuti je nastopilo kar osem pevskih zborov iz mesta in s Podeželja. Da so ljudje z Goriškega izvrstni pevci, je že od nekdaj znano; vendar se nisem mogel dovolj načuditi izredni dobri volji tako številnih ljudi, ki znajo žrtvovati toliko prostega časa, da se lahko zbirajo zvečer na vajah. Ob tem se mi je nujno porodila misel: kaj pa na Tržaškem. Zakaj ni niti enega večjega Pevskega zbora? Je vedno tako bilo?
Da poskusim na to odgovoriti, da vsaj očrtam problem, če ne drugega, sem sklenil, da obiščem vse naše cerkve in ugotovim razmere naših cerkvenih zborov. Začel sem v sredini mesta.
NOVI SV. ANTON
Praznik Brezmadežne. Na koru je približno 20 pevcev, le nekaj moških glasov; na orgle igra in dirigira gdč. Rozalija Ci-oigoj. Od nje, ki je od rane mladosti na tem koru, izvem, da so od nekdaj imeli Slovenci v tej cerkvi svojo službo božjo m svoj pevski zbor. 1922. leta so slovensko Petje v cerkvi oblasti prepovedale in so Pevcem dovolili le petje latinskega Tan-tum ergo. Po letu 1930 pa je sedanji župnik dal pobudo, naj bi peli slovenske maše z latinskim besedilom. V takih razmerah Pa je razumljivo, da je poslej zbor številčno in kakovostno pešal tako, da so morali po vojni skoraj na novo začeti. V Prvih povojnih letih je bil zbor še precej močan in moški glasovi so bili častno zastopani. Nato jih je nekaj šlo čez morje, nekaj jih je smrt pokosila in jih ni bilo mogoče več nadomestiti. Zdaj je zbor sko-raj brez moških glasov in najmlajšega naraščaja. Ce se ne bodo razmere izboljšale, cez nekaj let ne bo več slovenskih pesmi Pri službi božji. »Kako različno od tedaj,« zaključuje gdč. pevovodkinja, »ko smo skrivaj hodili k vajam in marsikaj tvegali.« — ,>pa imate koga, ki vas nadome-stuje, če bi slučajno bili zadržani ali morda bolni?« vprašam. — »Ne, nikogar; tedaj imajo ljudsko petje.«
SV. JAKOB
Zbor šteje kakih 30 elementov, vodi ga Sdč. Bernarda Slama. Tukaj so razmere boljše; vendar če pogledamo malo v preteklost, bi si upravičeno pričakovali boljših. V tej cerkvi, morda je to edinstveni Primer v Trstu, je bila slovenska služba božja tudi za časa fašizma, z malenkostno lzjemo. Zbor je štel približno 50 glasov in Je jasno, da je ob takem številu bila selekcija večja in je zato bil kakovostno na čredni višini. Vodil je tedanji slovenski kaplan ,msgr. Ivan Omersa. Težko je bilo dobiti primeren prostor za vaje, pevci so Prihajali in odhajali previdno drug za dru-g'm, da ne bi zbujali pozornosti. In vendar je bil zanje praznik, ko so se shajali na vajah, tudi v času vojne. G. Vlado ®vara je dirigiral v tistih težkih časih, a k° je bila vojna vihra za nami, se je na ^entjakobskem kom zgodilo nekaj čudnega: pevci so s pevovodjem vred odhajali drug za drugim. Tedaj je moral spet natopiti msgr. Omersa. Neutrudno je vabil, učil in spodbujal. Spravil je spet na noge Svoj zbor, a kmalu ga je bolezen prisilila, d® je pustil to nalogo mlajšim močem.
Kaplani, ki so mu sledili, niso več imeli toliko razumevanja za zbor. Pevci so si sami ppskusili pomagati: ustanovili so odbor, določili pravilnik, imenovali predsednika; skupno življenje se je znova poži-. vilo. A bil je plamen, ki vzplamti in kmalu ugasne. Manjkalo je izkušenih ljudi. Pred dvemi leti so bili pripravili koncert postnih pesmi, da bi nastopili na tržaški radijski postaji. Tedanje vodstvo postaje se je pa zadnji trenutek izreklo za nezrelost zbora. Ljudje so se razočarali in krivulja je začela spet padati. Vprašam: »Kako pa je kaj z vajami?« — »Saj prihajajo, a mnogi so zaposleni prav v večernih urah, nekaterim je spet opaziti, da primanjkuje dobre volje:«
(dalje prihodnjič)
Znižana cena banan in tobaka
Finančni minister Trabucchi je odredil znižanje cene bananam in sicer od 450 lir na 400 lir za kg. Prav tako je odredil s 1. januarjem znižanje cen domačega tobaka. Vse vrste italijanskega tobaka bodo znižali od 10 do 30 lir. Nasprotno pa bodo prav za toliko povišali cene vsem vrstam tujega tobaka.
Dotok turistov v Italijo
Dotok tujih obiskovalcev v Italijo je letos od januarja do oktobra dosegel število 16,804.522, kar je za 1,031.657 več kot v istem razdobju lani, kar odgovarja 6,5% več.
Po narodnosti so prvi Nemci (4,519.813),
f
I L M
Stoli
V	sredo, 28. decembra je Slovensko gledališče v Trstu vprizorilo tretjo letošnjo premiero, s katero se je igralka Ema Starčeva poslovila od občinstva. Izbrala si je dramo Eugene-ja Ionesca »Stoli«, moderno in težko razumljivo delo. V njem nastopata dva sama igralca, Ema starčeva in Rado Nahrst, zato je njena vloga zelo težka, posebno še z ozirom na to, da ima drama eno samo dejanje. Reči pa moramo, da ni bila ta drama kot poslovilna predstava niti najmanj primerna. Kot smo prej 'omenili, je delo zelo težko, zlasti zato, ker pisatelj v njem ne razvija neke določene ideje, temveč celo kopico idej. Ni jasno, kaj je hotel z njim povedati in dokazati. Dejanje je dolgočasno in gledalec se mora nemalo potruditi, da lahko sledi dialogom, ki imajo samo včasih kaj pomena, sicer so prazni in pusti. Igralka Ema Starčeva si je kot poslovilno predstavo izbrala najmanj posrečeno dramo, zato je občinstvo kljub njeni odlični igri ostalo ves čas hladno, kar je res škoda glede na to, da se je zadnjikrat predstavila na odru. Tudi Rado Nakrst je dovršeno podal svojo vlogo, toda kljub temu
da sta oba igralca dala od sebe vse, je igra ostala gledalcem nedostopna. Mnogokrat se zgodi, da nekaterih stvari ne razumemo, vendar čutimo, da je v njih skrita lepota, ki je mi ne moremo dojeti. O Ionescovi drami pa moramo žal reči, da nima skrite nobene lepote, kajti v njej vlada prava zmešnjava idej.
Delo je zrežirala tržaškemu občinstvu dobro znana Balbina Baranovič-Battelino.
J. X.
RIM-DUNAJ: Prizadeti italijanski in avstrijski krogi so sporočili, da se bodo pogajanja o izvajanju sporazuma De Gasperi - Gruber o Gornjem Poadižju obnovila in vodila v Milanu. To v smislu sklepa Glavne skupščine OZN.
ZAPLET DRŽAVLJANSKE VOJNE V LAOSU. Državljanska vojna v Laosu se naravno zapleta. Po začetni zmagi protikomunističnih sil, so te prišle v protinapad. Dobile so ojačenja v moštvu iz sosednega Vietnama in v orožju iz Rusije. Tako ojačene so začele z močnim prodiranjem pboti prestolnici Vientiam in proti Luang Prabangu. Zaradi tega tujega poseganja v notranje boje v Laosu so alarmirani Amerikanci in drugi, ki se posvetujejo, kako preprečiti nevarno razširitev bojev v Laosu.
katerim sledijo Švicarji (2,448.562), Avstrijci (2,082.211), Francozi (1,964.708) in Angleži. Precej je bilo tudi obiskovalcev iz ZDA (878.705), iz Kanade (107.544) in Avstralije (102.771). Po mesecih je bilo opaziti naj večji dotok avgusta 4,271.271, potem julija 3,239.222, septembra 2,446.853 in junija 2,058.564.
Odobren načrt za razvoj in ojačen j e telefonske mreže
Upravni svet ministrstva za pošto in telekomunikacije pod predsedstvom ministra Spallina je odobril obsežen načrt za razvoj in ojačenje telefonske mreže. Načrt, ki upošteva sedanje potrebe in tiste, ki se predvidevajo za bodočnost, bodo uresničili v petih letih ter bodo za to porabili 90 milijard lir.
Zaslužena kazen
Slavna filmska igralka Michel Morgan ima baje najlepše oči. Iz prvega zakona ima sina, ki je sedaj star 16 let. Ko se je naveličala življenja s prvim možem, se je ločila in se poročila 'S Henrijem Vida-lom. Preteklega avgusta pa ji je drugi mož umrl. Sedaj pa se je igralka spomnila na sina iz prvega zakona. Začela je pravdo in zahtevala od sodišča, naj ji prizna pravico, da bi bil sin pri njej vsaj v poletnih mesecih. Nepričakovano pa je zadevo razsodil sin sam. Izjavil je, da tudi ■ čez poletje ostane raje pri očetu. Z drugimi besedami: za mater mu ni prav nič mar, čeprav ima še tako lepe oči.
Materinstvo se pač ne konča s porodom kot za nekatere živali; mati mora z otrokom živeti, ga vzgajati, ljubiti in se zanj žrtvovati. Samo v tem primeru sme upravičeno pričakovati, da jo bo otrok ljubil.
Odslužilo je vatikansko dvigalo
Po pol stoletnem neumornem delu bo končno stopilo v zasluženi pokoj dvigalo v kupoli bazilike sv. Petra v Rimu. Nadomestilo ga bo najmodernejše dvigalo, ki bo v kratkih minutah lahko potegnilo na vrh 20 oseb.
Sedanje dvigalo je blagoslovil in otvo-ril Pij X. leta 1910 in od takrat je bilo stalno na delu. Pravijo, da je prepeljalo na vrh okrog 20 milijonov rimskih romarjev. To je pač edinstveni primat. Drugi primat je v tem, da so se ga poslužili kralji in vladarji, preprosti in izobraženi vsega sveta in vseh barv in jezikov.
bližje podeželske postaje. Pri izhodu s kolodvora je železniški uslužbenec vprašal neznana potnika za listek. Macmillana je sprva zahteva iznenadila; toda hitro se je znašel in začel stikati po žepih, kjer je na srečo našel okroglo medaljo, ki mu daje pravico do brezplačnega potovanja po britanskih železnicah, in se tako izmazal iz zagate.
Smolo pa je imel ameriški veleposlanik, ki je brez uspeha in v strašni zadregi preiskal vse kotičke svojih žepov. Listka ni hotelo biti nikjer...
Da ni prišel tedaj zraven postajcnačel-nik, bi lahko zadeva imela kakšne diplomatske posledice. Ta je ameriškega diplomata brž rešil iz neprijetnega položaja; preveč vestnega uslužbenca pa je ostro oštel...
Tako so dobrdobski otroci pripravljali jaslice
ZA DOBRO VOLJO
SOVJETSKA GENIALNOST
»Sovjeti so genialni ljudje,« razlaga kmetom komunistični govornik, »iznašli so radio, televizijo, zrakoplov, smodnik in vse ostalo.«
»Res so genialni,« mu odgovarja neki kmet, »kajti vse te izume so znali tako spretno skriti in zamolčati, dokler jih tudi drugi narodi niso iznašli.«
Škotska vestnost
Kmalu potem ko je angleški ministrski predsednik Macmillan imenoval Lorda Huma za zunanjega ministra, je slednji povabil Macmillana ter ameriškega veleposlanika Whitneya na »veek-end« v svojo podeželsko pristavo na škotskem na lov.
Gosta sta dopotovala z vlakom do naj-
„Soči“ zadnji pozdrav...
Kot je razvidno iz uvodnika zadnje številke goriškega tednika »Soče«, ta ne bo več izhajala. »Soča« je bila glasilo titovske skupine na Goriškem vse od konca vojne sem, in se je prelevila od prvotnega »Soškega tednika«, preko »Soče« (glasilo DFS), do »Soče« (glasilo SFS), končno do »Soče«, glasila naprednih Slovencev.
Zakaj je »Soča« prekinila z izhajanjem? Težko bo končnoveljavno povedati, zakaj. Če preberemo njen zadnji uvodnik, bomo zasledili le priznanje, da v današnjem trenutku prekinitev »Soče« ne predstavlja pozitivnega momenta, poleg tega še sibilinski stavek, v katerem je rečeno, da sedanjo odločitev narekujejo potrebe in razni drugi razlogi. Kateri so ti razlogi in kakšne te potrebe, je težko reči. Brez dvoma je to občutna potreba po zmanjšanju stroškov s strani jugoslovanskega režima za finansiranje titovskega političnega aparata v zamejstvu. Nekaj podobnega smo lahko opazili že z razpustitvijo samostojne politične organizacije goriških titovcev ter z nenadno ukinitvijo tržaškega pro* titovskega dnevnika v italijanskem jeziku »Corriere di Trieste«. Prekinitev »Soče« je tako le nov člen v tej verigi. Prav gotovo tudi ne zadnji, kar nam bo brez dvoma pokazala bodočnost.
Kaj naj pa zapišemo »Soči« v slovo? Ne bomo ji peli nagrobnic, ker tega ni zaslužila, čeravno je kot slovenski list na Goriškem imela, objektivno gledano, tudi svoje pozitivne strani v narodnem pogledu, moramo poudariti, da je svoje pisanje usmerjala po nekem višjem principu centčalne linije z onstran meje. Zato je v svojem približno petnajstletnem obstoju skušala ojačiti tiste pozicije, ki so demokratičnim, še posebej pa katoliškim Slovencem, tuje tako po duhu kot po izvoru.
Zato ob prenehanju »Soče« moramo spomniti slovensko javnost, da nima pričakovati rešitve svojih problemov od gibanj in listov, ki so prepuščeni partijskim in državnim pokroviteljstvom. Zato naj slov. ljudstvo vse svoje napore in prizadevanja usmeri v delo za resnično slovensko stvar, ki sloni predvsem na nas samih in ki jo moremo le sami najbolje reševati in voditi.
Zato, Soča — ad meliora!
Januar	-	mesec	za	sloven
Vohun iz Vatikana33
spisu o. Petra Leonija Prir. Mariza Perat
Luč v teminah
Bili
smo v Vorkuti šele nekaj tednov, ko sem z nekim svojim sobratom začel s Pripravami na sv. mašo. Staknil sem nekje malenkost vina in košček kruha ter Vse to položil na neko brisačo. Zraven sem ^el še košček belega papirja, ki naj bi služil za pateno, in še majhen steklen kozarček. Ta naj bi bil kelih. Tako sva s sobratom darovala prvo sv. mašo — °Pstran polarnega pasu v kraljestvu belih Medvedov. Spominjam se, da sva na bo-*'čni praznik tistega leta zopet razlomila evharistični Kruh nekaterim sojetnikom. ®'l je v resnici reven tisti Božič in zelo Podoben prvim revnim jaslicam. Tem skrivnim obhajilom so sledila druga, rav-110 tako skrivna. Svoje sojetnike sva obdajala vedno zelo na skrivaj in vedno v Ve,iki naglici, kar tako mimogrede, po najrazličnejših kotih in skrivališčih, vča-s,h celo zunaj na prostem, če je vreme
dopuščalo.
Nisva bila pa sama, ki sva delila ta
Kruh. Bilo je proti Božiču, ko je prišlo še nekaj duhovnikov v taborišče in tudi ti so si na vse načine prizadevali, da bi s svojim apostolatom nadaljevali, čeprav skrivaj. Prišli so ti duhovniki iz najrazličnejših krajev, iz Galicije, s Karpatov, iz Litve in od drugod. Prišel je med drugimi tudi moj ljubljeni sobrat p. Nikolaj. Velika je bila najina sreča ob snidenju, saj sva oba mislila, da se ne bova nikdar več videla.
Kako smo duhovniki maševali? Na najrazličnejše načine in v najrazličnejših o-koliščinah. Na primer tam vidim nekega ukrajinskega duhovnika, ki sedi na deski poleg grobe mizice. Zopet drugi včasih ustane in se dela, kot da bi kaj popravljal pri svojem vojaškem loncu, v katerem je sv. hostija. Nekoč sem šel v barako št. 27. Dobil sem svojega sobrata ležečega na tleh, nekoliko naslonjenenga na komolce. Opazil sem, da daruje sv. mašo.
Kakšne svete posode pa smo rabili pri teh naših daritvah? Vem, da jih je bilo mnogo, ki so maševali v rudnikih, kjer so delali, v kakšnem temnem kotu ali pa kar na lastnih kolenih.
Posode pa so večidel bile take: lesen kelih, ki ga je kdo sam naredil; kelih
iz aluminija je bil luksus, ki si ga ni mogel vsakdo privoščiti, včasih je pa za to služila tudi navadna žlica. Sveč ni bilo in primerne obleke tudi ne. Problem je bil tudi, kam skriti potrebni material za mašo. Dokler smo imeli blazino, sem vse skrival vanjo.
Kapela v taborišču
V	taborišču je bila tudi majhna kabina, ki je služila za segrevanje vode. Notri je bila peč, ki jo je bilo treba kuriti noč in dan, da niso cevi zmrznile in popokale. Imel sem srečo, da sem dobil to službo in jo tudi precej časa obdržal. Ko sem po dolgem času zopet spal sam v sobi, se mi je zdelo to nemogoče, tako som bil srečen. Res da je bilo tudi tu mnogo dela in dokaj neprijetnega, ker je ponoči bilo treba vsaki dve uri vstajati ter podkuriti peč, da se ni ugasila. Razen tega sem imel tudi drugo delo. Moral sem kidati sneg po taborišču in skrbeti, da so bile poti vedno proste, kar nikakor ni bilo lahko delo. Vendar pa sem bil zadovoljen s svojo kabino, saj sem v nji preživel najlepši čas vsega svojega življenja v ujetništvu in to tudi z duhovnega vidika.
Od novembra leta 1950 do naslednje pomladi sem celo lahko skoro vsak dan
maševal, in to v precejšnjem miru. V teh mesecih je moja kabina res postala kapelica celega taborišča. V nji se je vedno hranilo Najsvetejše in mnogokrat je sv. maši prisostvoval celo kak jetnik. Tudi drugi duhovniki iz taborišča so se večkrat zatekli k meni maševat, ker tukaj jih nobeden ni motil in so lahko v miru vršili sveto daritev.
Oltar v tej naši kapelici je bil narejen iz majhne mizice, nad katero je visela celo majhna podoba Matere božje in tudi križ, ki ga je iz lesa izrezal eden izmed jetnikov.
A tudi to življenje ni trajalo dolgo. O-krog Velike noči, ko je bilo obiskovalcev največ, so oblasti zavohale, da v tisti kolibi nekaj ne more biti v redu. Odstavili so me iz službe in me postavili za paznika pri barakah. Sedaj sem moral paziti na snago po barakah, čistiti sneg, nositi mrzlo in vročo vodo po vsem taborišču itd. Skratka, bili so dnevi, ko sem imel dela čez glavo, bili so pa tudi dnevi, ko sem lahko počival in se dolgočasil.
Bližala se je Velika noč leta 1951. Imel sem v načrtu z raznimi duhovniki in s pomožnim škofom iz Premisla, da bomo ta dan posebno slovesno praznovali. Toda prišlo je drugače. Bilo je na cvetno ne-
deljo, ko me je prišel nekdo iskat, rekoč, naj se pripravim in naj grem z njim v barako, imenovano Bur; to je kraj, kjer je disciplina neizprosna in stroga in kamor zapirajo ujetnike, ki so bolj »nevarni«. Bili so zame tisti meseci zelo trdi in polni trpljenja, in to nele zaradi pomanjkanja hrane, ampak predvsem zaradi pomanjkanja zraku in prostora. Po nekaj mesecih tega nemogočega življenja smo dobili upanje na rešitev. Zamenjali so nam bili vodjo. Novi vodja je prišel k nam in vsakega posebej vprašal, zakaj je bil zaprt. Ko je prišel do mene, sem razumel, da sem bil zopet zaprt zaradi verskih zadev, kajti vodja me je kar na lepem vprašal, če verujem še v Boga. »Da,« sem odvrnil, »zdaj verujem bolj kot prej.« — »Kakšne dokaze imaš za to?«
—	»Videl sem, kako so ljudje hudobni in česa so zmožni,« sem dejah tedaj, »in to potrjuje, da hudič v resnici biva. Če pa biva hudič, biva tudi Bog.«
Zaključek vsega tega je bil, da so vsi bili rešeni, samo jaz ne. Ostal som notri še kakih osem dni, nato pa so me, ne da bi bil kaj prašil, poslali v bolnico. Tam sem bil nekaj časa, nakar so me zopet dali na drugo delo.
(Se nadaljuje)
Slovo staremu in pozdrav novemu letu
Tudi goriško mesto je slovesno proslavilo slovo starega in prihod novega leta 1961. Mnogo je bilo Goričanov, ki so to prelomnico starega in novega leta preživeli res krščansko. Zadnji dan leta so bile po vseh goriških cerkveh zahvalne slovesnosti, s katerimi smo se Bogu zahvalili za vse prejete milosti v minulem letu. Predvsem za Njegovo milost, ki je pač največji zaklad -tega sveta, mnogo večji kot vse bogastvo in tudi zdravje.
V	goriški stolnici je večerni sv. maši prisostvoval tudi nadškof Ambrosi, ki je imel po končani sv. daritvi nagovor. Sledil je slovesni Te Deum. Slovenski verniki so imeli svojo zahvalno slovesnost v cerkvi sv. Ivana s petimi litanijami, zahvalno pesmijo in blagoslovom. Škoda, da udeležba ni bila obilnejša.
Premnogi so nato v krogu svojih prijateljev in znancev pričakali novo leto. Čeravno je to že prastara navada in nam draga že iz otroških let, izgublja vedno bolj na nekdanji prisrčnosti in preprostosti ter se spreminja v hrupne zabave s plesom, pijančevanjem do zgodnjih jutranjih ur. Opolnoči ni manjkalo tudi v našem mestu žvenketa razbitih steklenic ob cestni tlak. Ta grda navada se iz notranjosti Italije vedno bolj širi tudi po naših krajih, na veliko nejevoljo zlasti motoriziranih ljudi, ki jim je že novo leto zagrenjeno s poškodbami na gumijastih kolesih.
Cerkve so bile tudi na novo leto polne vernikov, zlasti so bile dobro obiskane opoldanske in večerne sv. maše.
Slovenski verniki smo imeli popoldne ob treh pridigano uro molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Ura molitve je bila predvsem namenjena članom živega rožnega venca, prišlo je pa tudi dosti drugih vernikov. V govoru je stolni vikar Humar obsodil moderno uživanjaželjnost, ki vedno bolj zajema tudi naše ljudi in postaja pravzaprav naša največja nevarnost. Modeme pridobitve, izboljšanje ekonomskih razmer, vse to odvrača ljudi od
V	nedeljo, 8. jan., na praznik sv. Družine, bo ob 11 uri blagoslovitev temeljnega kamna pri dvorani KD v Gorici. Blagoslovitev bo izvršil msgr. Alojzij Novak. — Vabljeni vsi darovalci in vsi drugi rojaki!
postaje do mestnih bolnišnic. Na tej progi bodo odslej vozili avtobusi le ob nedeljah in praznikih popoldne v zvezi s prihodom glavnih vlakov v Gorico.
Božičnica v slovenskem otroškem vrtcu v Gorici
Po uspeli božičnici, ki so jo naši malčki imeli v šoli v ulici Randaccio, poročamo danes o božičnici v slovenskem otroškem vrtcu v ulici Croce. Nastopilo je 16 otrok, ki so spored božičnice prav dobro podali. Občinski svetnik odv. Moise je otroke za njihovo izvajanje pohvalil ter med nje razdelil vrečice slaščic. Ravnatelj slovenskih šol dr. Lebani se je v imenu staršev zahvalil občinski upravi za vso skrb, ki jo posveča slovenskim otroškim vrtcem in osnovnim šolam na Goriškem.
Zadnja seja občinskega sveta
Preteklo sredo je zadnjič v minulem letu zasedal goriški občinski svet. Najprej so prebrali poročilo o proračunu občinske
uprave za leto 1961. Nato so odobrili razne postavke, med temi: najem posojila 60 milijonov lir za nadaljnjo gradnjo stanovanjskih hiš za občinske uslužbence. — Končno so razpravljali o ureditvi sodnega arhiva, ki se nahaja v kleti sodišča in ki obsega obdobje od leta 1700 dalje. Brez dvoma bi bil ta arhiv za našo pokrajino zanimiv, a ureditev bi zaposlila štiri osebe za dobo dveh let. Po mnenju dr. Sfiligoja so kletni prostori sodne palače dovolj suhi in primerni za ohranitev arhiva, ki pa bi ga morali shraniti v steklene o-mare.
Pokrajina za bolno živino
Na seji pokrajinskega odbora, kateri je predsedoval dr. Polesi, so proučili vrsto važnih vprašanj. Med drugim so sklenili nakup modernega atomizatorja za razkuževanje hlevov z nalezljivo bolno živino. Ob zaključku drugega načrta za izboljšanje živine so izdali poročilo, iz katerega je razvidno, da je pokrajinska uprava potrošila v ta namen 4 milijone lir. Pregledali so šest tisoč glav goveje živine in ugotovili 406 slučajev tuberkuloze, kar predstavlja 6.77 odstotka celotnega števila pregledanih živali. Živinorejcem, ki so poklali bolno živino, so izplačali 3.3 milijona odškodnine.
V nedeljo 8. januarja bo v barkovljanski župni cerkvi
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Pojejo združeni cerkveni zbori. Božično misel bo povedal dr. Stanko Janežič. Petje bo spremljal na orgle č. g. Anton Resen, dirigiral pa bo č. g. Dušan Jakomin
Začetek točno ob 15.30
Boga in od življenja žrtev in odpovedi. Potrebna je zato molitev, da se obvarujemo vabljivostim modernega sveta in da tudi v udobju ohranimo vero v posmrtno življenje. Zlasti nam bo v to pomagala molitev rožnega venca.
Božičnice in nagrade na slovenskih šolah v Gorici
2e od nekdaj je na naših šolah navada, da dan pred božičnimi počitnicami dijaki pripravijo božičnico in se šele nato, v najlepšem božičnem razpoloženju, razidejo.
Tako so tudi letos dijaki Nižje gimnazije in Strok, šole pripravili božičnico, ki je obsegala recitacije, čitanje sestavkov o božiču in petje božičnih pesmi. Božični nagovor profesorjem in dijakom je imel katehet g. Mazora, ki je v imenu vseh zbranih tudi voščil g. ravnatelju. Pesem Glej, zvezdice božje, ki so jo zapeli vsi, je zaključila to lepo in prisrčno božičnico.
Vmes pa je ravnatelj prof. Nemec podelil letno nagrado »Hubert Močnik«, ki jo je prof Močnik ob vstopu v pokoj namenil za najboljšega dijaka obeh šol, Nižje in Strokovne. Nagrado v znesku
10.000	lir je letos prejel dijak lanskega III. A razr. Nižje gimnazije, Peter Komac. Pri lanski božičnici pa je bila za leto prej nagrajena dijakinja Strok. šole.
*
Tudi dijaki Višje gimnazije-Liceja in Učiteljišča so v navzočnosti svojega g. ravnatelja in gg. profesorjev priredili lepo uspelo božičnico z recitacijami, petjem in voščili g. ravnatelju.
*
V	zvezi s poročilom z naših šol povemo še, da so bili nagrajeni nekateri slov. dijaki, in sicer Ksaverij Kleindienst, lanski maturant na klasičnem liceju, ter Daša Tomasi, dijakinja 1. razr. liceja. Prejela sta vsak po 25.000 lir.
Spremembe in podražitev mestnih avtobusov
S prvim januarjem je uprava mestnih avtobusov povišala za pet lir ceno povratnih voznic. Prav tako je s tem datumom ukinila vožnje na progi št. 2. od glavne
Volitve na Repentabru
Volilna kampanja za občinske volitve v repentaborski občini je v polnem teku. Kot smo že v zadnji številki poročali, sta bili predstavljeni dve listi, združena komunistična ter Slovenska lista z lipovo vejico. To tudi odgovarja dejanski opredelitvi volivcev, ker politično neodvisnih ljudi ni nikjer. To se je pokazalo prav pri sedanjih volitvah, ko so se kandidati tako zvane neodvisne gospodarske liste, ki se je 6. novembra prijavila kot samostojna lista, enostavno priključili združeni levičarski listi.
Slovenska lista se je Repenta-borcem zelo lepo in prikupno predstavila. Njeni kandidati so za božične praznike poslali vsem družinam v občini poseben listič »Re-pentabor«, v katerem so objavili svoj program in obrazložili svoje demokratično prepričanje. V njem je tudi rečeno, da hočejo voditi svojo volilno propagando na stvaren in demokratičen način tudi do soobčanov, ki so drugačnega političnega mišljenja. S tem so kandidati Slovenske liste dokazali svojo politično zrelost in strpnost, kakršne ni še pokazala nasprotna stran.
Zato se nam zdi, da so repentaborski volivci lahko več kot zadovoljni, da imajo vsaj enkrat listo po svojem okusu. Zato ne gre, da bi tako priložnost zamudili, tipamo torej, da se bodo v veliki večini dne 16. januarja v volilni kabini izrekli za listo kandidatov Z lipovo vejico.
Obmejni organi so si zamenjali voščila
Na obmejnem bloku pri Fernetičih in v škofijah so si obmejni organi izmenjali novoletna voščila. Najprej so italijanske obmejne stražnike povabili na jugoslovansko stran v Sežano ter jim s prisrčnimi napitnicami voščili novo leto, nakar so italijanski obmejni organi povabili jugoslovanske v Italijo in jih pogostili s tradicionalnim panetonom in penečim vinom. Oboji so izrazili željo po še tesnejšem prijateljskem sodelovanju v dobrobit obmejnega prebivalstva. — Istotako so si izmenjali voščila na obmejnih blokih pri Rdeči hiši in drugod.
Seja občinskega sveta Prodaja zemljišča za Marijino cerkev
na Griži
V	torek 27. decembra je zadnjič v letu 1960 zasedal tržaški občinski svet. Najprvo je občinski svet odobril prodajo občinskega zemljišča na Griži nad Barkovljami,
IGRALSKA SKUPINA IZ DOBERDOBA
PRIREDI V ŽUPNI DVORANI v BAZOVICI
DNE 8. JANUARJA OB 17. URI
PRETRESLJIVO ŠRISOVO DRAMO V PETIH DEJANJIH
»Kri za kri«
VLJUDNO VABLJENI
na katerem bodo sezidali Marijino svetišče. Zemljišče obsega 49.920 kv. metrov. Zemljišče je kupila tržaška škofija za 11 milijonov in pol lir, in sicer po 230 lir kv. meter. S tem denarjem bo tržaška občina izvršila vrsto izbol j sevalnih del na tem predelu tržaške občine.
Odobrili so nadalje vsoto 5 milijonov lir za še nedokončana dela novega ljudskega vrta na barkovljanski obali. Tri milijone lir pa so določili za postavitev oltarja v spomin padlih v vojni v cerkvi rožnovenske M. B. — Odobrili so še nad 700 milijonov lir za razna izboljševalna dela v tržaški občini.
Volitve senatorjev v Trstu
Na Tržaškem ozemlju bodo verjetno senatorske volitve prihodnjo pomlad. Zakon je že odobril senat in bo sedaj še enkrat šel v poslansko zbornico, da ga ta ponovno odobri. Po odobritvi v zbornici ne bo drugih ovir za senatorske volitve, ki bodo v občinah: Trst, Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor.
Važne upravne obveznosti v občinskem svetu
Tržaški občinski svet je odobril vrsto nujnih ukrepov, nekatere velike važnosti. Določili so porabo 49 milijonov lir za razširitev Furlanske ceste od ulice Aquileia do svetilnika zmage. To delo je velikega pomena, kajti ta cesta predstavlja veliko nevarnost za naraščajoči promet. Svet je tudi odobril postavitev semaforjev na raznih delih mesta; tako bodo namestili semaforje na trgu Garibaldi, kjer je sedaj samo stražnik. 25 milijonov lir bodo porabili za izredna popravila nekaterih šolskih poslopij. Izboljšali bodo tudi službo za odvažanje smeti: kupili bodo 8 strojev za pometanje, 6 motornih vozil ter 335 sodčkov za odpadke, ki jih bodo namestili v vežah hiš.
Občinski odbor je nadalje izrekel ugodno mnenje o zgraditvi cerkve na sredi vrta na trgu Carlo Alberto.
Spomenik pok. msgr. Malalanu
Borštani bodo v hvaležni spomin svojemu pokojnemu župniku msgr. Malalanu postavili nagrobni spomenik. Z nabirko se je že začelo med farani. Ker je imel pokojni gospod mnogo znancev in prijateljev, bo morda kdo tudi od teh s svojim prispevkom podprl to pobudo.
Darovi za spomenik se sprejemajo v župnem uradu v Borštu.
Maša za 30. dan smrti pok. župnika je bila v ponedeljek, 12. decembra.
Rojan
Združena v življenju in smrti
V	kratkem času smo imeli v naši župniji že drugi nenavadni pogreb moža in žene istočasno. Na Silvestrov večer nas je zapustil 92-letni Anton Piščanc od Piščancev
in 24 ur kasneje je šla za njim njegova 89-letna žena Jožefa. Za božične praznike sta še oba skupno lepo prejela svete zakramente in takrat še ni nič kazalo, da se bosta že čez en teden sešla s svojim Gospodom za vedno. Pred 66 leti sta si obljubila zvestobo pred oltarjem in Bog ju niti ob smrti ni ločil. Veliko preizkušen sta prestala v dolgem življenju, a vse z vdanostjo v božjo voljo.
K zadnjemu počitku smo ju pospremili pretekli torek popoldne. Pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi. Dragima pokojnikoma želimo večno srečo pri Bogu, hčeram pa, ki so zgubile tako dobre starše, izrekamo iskreno sožalje.
Stoletnica miramarskega gradu
Točno pred sto leti, na sveti večer, je miramarski grad dobil svoje prve kraljevske stanovalce: nadvojvoda Maksimilijana in nadvojvodinjo Karloto. O tem nam poroča miramarska grajska kronika: »Na sveti večer 1860. Njihova cesarska visokost nadvojvoda in nadvojvodinja sta zapustila gradiček in se namestila v prostorih miramarske grajščine. Ob 7. uri sta razdeljevala božične darove. Ob polnoči pa sta se udeležila polnočnice v bogato razsvetljeni grajski kapeli.«
Miramarski grad so gradili štiri leta, vendar so prvo nadstropje dokončali šele leta 1871, štiri leta po tragični Maksimilijanovi smrti. Razkošni, skoro bi rekli edinstveni grad, je stal v takratni valuti ogromno vsoto 644.895 goldinarjev (nad pol milijarde današnjih lir). Grad Maksimilijanu ni prinesel sreče, saj je v njem preživel komaj tri leta.
O BV ESTiLA
»NI ZA VSAKEGA« je drobna knjižica, ki je izšla te dni. Stane samo 20 lir. Priporočamo jo tistim, za katere je.
SV. MAŠA ZA DOBROTNIKE KD V
Gorici se bo brala v stolnici na prvo soboto ob 9.30 pri oltarju svetogorske M. B. Pridite, molimo za žive in rajne dobrotnike!
CERKEV SV. IVANA V GORICI. V mesecu januarju se vrši v cerkvi sv. Ivana pobožnost za uspeh dobrega tiska. Pred sv. mašo molimo sv. rožni venec, sledi zborna maša ter ob koncu blagoslov z molitvijo A. M. Prva nedelja v mesecu je posvečena možem in fantom. Sveto spoved lahko opraviš pred sveto mašo, od 7. do 8. ure. Sledi sv. maša s kratkim nagovorom in skupnim sv. obhajilom. Prisrčno vabljeni!
SOVJETSKI ZNANSTVENIKI
V	NEBESIH
Sv. Peter je pred nebeškimi vrati zasačil dva sovjetska vsemirska znanstvenika.
»Ne moreta vstopiti,« jim pravi, »ker sta brezbožnika.«
»Saj nimava tega namena. Hočeva samo vzeti našo vsemirsko žogo.«
DAROVI
Teden od 8. do 14. januarja 1961
Nedelja: 9.30 Slovenske narodne pesmi.
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa.
— 11.30 Oddaja za najmlajše: »Velika gala predstava«. Prvi del. Igrajo člani RO. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu. — 14.45 Zbor »Ljubljanski Zvon«. — 17.00 Za smeh in dobro voljo - ponovitev. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Glejte, glejte kdo tam gre«. — 21.30 Koncert tria »Ars Nova«.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu
— Prva lekcija. — 18.30 Mladi solisti - Pianist Joaquin Achucarro: Chopin: Sonata op. 58 v h-molu. — 19.00 Znanost in tehnika: »Raketa Saturn«. — 20.30 Strauss: »Salome«, opera v enem dej.
Torek:	18.00 Radijska univerza: (14)
»Voda in rastlinstvo«. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. —
21.30 Koncert čelista Reneja Foresta in pianista Fredyja Doška. — 22.00 Italijansko sodobno pesništvo.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. Prva oddaja. — 18.30 Liki in značaji iz opernih del: (2) »Falstaff«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Stanovanje št. 14«. Igra v treh dej. Igrajo člani Radijskega odra. — 22.30 Bach: »Actus tragicus«, kantata št. 106.
četrtek: 18.00 Radijska univerza: (2) »Kačji strupi«. — 19.00 Širimo obzorja -Umetnost naših cerkva: (8) »Bazovica«. —
20.30 Simfonični koncert.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu -
2.	Lekcija. — 18.30 Debussy: Sveti in posvetni ples. — 19.00 Šola in vzgoja: Vili Žerjal: »Razvoj osebnosti pri otroku in mladostniku«. — 21.20 Koncert operne glasbe. — 22.00 Obletnica tedna: »šestdesetletnica obstoja avstralskega Com-momvealtha«. — 22.15 Italijanska povojna glasba 13. oddaja.
Sobota: 15.30 »Vzgledna norišnica«, dramatizirana zgodba. — 18.00 Radijska univerza - Drugi del - Novi vek: (9) »Liberalna revolucija leta 1848«. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.40 Zbor »France Prešeren«.
Za Marijanišče: 32 družin na Opčinah je darovalo po 3.000 lir za 32 novih poltron v skupni marijaniški dvorani. Tako ostane neplačanih še 68 sedežev. Zbirka za novo opremo dvorane traja do konca januarja.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
Za Mladinski dom v ul. Scorcola, 26:
K. F. 1.000; iz zapuščine pok. Rozalije Top-ka 30.000; J. O. 5.000; C. F. 1.000; B za opremo oltarja 500; St. E. 350; Gr. 350; T. M. v počastitev spomina pok. matere za nakup stolov 5.000; D. K. 7.800 lir; M. L. iz Avstralije 1 pound. — Vsem darovalcem naj Bog na svoj način povrne!
Za Katoliški dom: Š. P. 1.000; H. I. 2.000; L. A. 2.000; Cotič Angela 2.000; Božič Karlo 30.000; Onesti 500; N. N. 5.000; Čampa Franc 7.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 200; Figel Jožefa 200; Skr kar Terezija 1.000; Munih Katarina 1.000; Komel Marta 500; L. A. 1.000; Tončka 500; Cigoj 1.000; Volk 2.000; F. T. 2.000; N. N. 4.300; Faganel Jožefa 2.000; Kusič Karmela 5.000; Š. O. 700 lir.
Za Alojzijevišče: Lojska Markočič namesto cvetja na grob pok. dr. J. Bitežnika 1.500; Prinčič Ivan 3.000; N. N. 1.000 lir.
Bog povrni dobrotnikom, rajnemu pa nakloni večni mir.
Za Slovensko sirotišče: Preč. g. župnik Zorn Mirko 10.000; Podporno društvo Gorica 20.000; gospa Lapanja - Gorica 3.000; g. Cej David - Gorica 1.000; preč. msgr. dr. Ukmar 2.000; trgovina Martelani 3.000; N. N. Gorica 5.000; N. N. Benetke 2.000; družina Simčič - Trst 3.000; g. Prinčič namesto cvetja na grob pok. Karla Dolmark iz Kozane 3.000 lir.
Vsem blagim dobrotnikom naj Vsemogočni v novem letu tisočero povrne in jim da obilo blagoslova in milosti.
Za Marijin dom v Rojanu: Tekavec 1' vanka 3.000; N. N. 5.000; Piščanc 2.000; Primožič Marija 1.000; M. F. 2.000; B. K-3.000; Ferluga 800; Frandolič B. 4.000; N-N. 55.000 lir. — Bog plačaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7 % davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
a. p e a r o t
TRST - ULICA GINNASTICA, 22 - TELEFON 95-998
IMA V ZALOGI VELIKO IZBIRO ŠTOFOV IN PODLOG PO KONKURENČNIH CENAH