Leto VI. - St. 3 KOČEVJE 14. januarja 1961 Cena 15 din V _ i Zgodovinski dom „Jože Šeško" z dvorano, v kateri je bilo ^ 3. X. 1943 zgodovinsko zasedanje odposlancev slovenskega 7 naroda. "Narod si bo pisal sodbo sam!« je z velikimi črkami napisano nad odrom. Dom kulture? Da! Vendar v ' kulturne namene premalo izkoriščen. - Ali bo združeno DPD Svoboda prirejalo več kulturnih prireditev? Upamo da! ' V petek 13. I. 1961 so pričeli gledališko sezono s sodobno dramo M. Stefanca »Včeraj popoldne«. ttr -ti nr---------------------nim»--tim.---tim*. tam- tim-____tim-__- M OBČINSKA KONFERENCA SZDL V KORAK S ČASOM gospodarski razvoj občine v prihodnjih petih letih odločilen. - Kemična in telovadni dom v prvem planu. - Skrb za človeka. - Vodovod, stanovanjska izgradnja. - Sleherni občan mora biti seznanjen z dogajanji v komuni. - Sekcije in klubi, nova oblika dela. KOČEVJE, 11. januarja-1961 Danes je bila v Kočevju občinska konferenca SZDL, katere se je udeležilo nad 200 delegatov in gostov. Konferenci je prisostvoval tudi član Izvršnega odbora Okrajnega odbora SZDL Ljubljana tov. Perunuš Jože. Iz, poročila, ki so ga dolegnti prejeli pred konferenco in poročila predsednika Občinskega odbora SZDL tovariša Hegler Mirota objavljamo nekatere osnovne ugotovitve. Socialistična zveza se je v Kočevski občini močno uveljavila pri razvijanju in utrjevanju gospodarstva ter komunalnega sistema. Razprave o perspektivnem gospodarskem razvoju občine so bile bogato gradivo vseh kraj. konferenc SZDL. Slehernega državljana je treba temeljito seznaniti z nalogami, ki jih pred občino po- uveljavlja konkurenca v ceni in kvaliteti. Takšno stanje nehote potiska v ozadje zastarele manjše tekstilne obrate kakršen je naš. Podjetje bo moralo resno razmisliti o bodočem razvoju. Prvič že iz nakazanih razlogov, drugič pa zaradi možnosti zaposlitve večjega števila žensk. Vsi člani kolektivov morajo biti temeljito seznanjeni z delom in perspektivo podjetja. V tem bomo našli edino možnost za pravočasno ukrepanje. Kmetijsko gospodarsko posestvo se naglo razvija. Skrajen čas je, da so tudi v tem podjetju začeli z reševanjem stanovanjskega in drugih problemov, ki naj zagotovijo boljše življenjske pogoje kmetijskih delavcev. Naloge iz področja industrije in kmetijstva so dovolj jasne. Njihova izpolnitev ne bo lahka, omo- Stavlia nersneictivTii . po' nova lzPomnev ne bo lahka, omo- dirskeaa nzvoia Kemični fospo' gočlla Pa nam bo materialno osam skega lazvoja. Kemična tovar- novo za razvoj ostalih komunalnih na je glavna invest,c1]a prihod- dejavnosti. Karakter probtomov njega petletnega obdobja. To predvsem iz razloga, ker se bo narodni dohodek v občini z njeno izgradnjo dvignil za nekajkrat. Vendar danes ugotavljamo, da je celoten tempo te naše najvažnejše gradnje le prepočasen. Z razumevanjem ugotavljamo objektivne težave v zvezi s kreditiranjem in nabavo strojev iz inozemstva. Dejstvo pa je, da izgradnja pa zahteva, da je treba z delom začeti takoj in zelo odločno. Komunalne dejavnosti so mno- Vse priznanje gre delovnim kolektivom zlasti pa članom SZDL, ki so s prostovoljnim delom zaključili izkop 1.550 m, mladinska delovna brigada pa 2.100 m trase. Nedvomno je to tudi uspešna politična akcija. Aktivnost SZDL v tej smeri ne sme popuščati, saj mora biti vodovod popolnoma dograjen vsaj do 1. maja. Stanovanjsko izgradnjo moramo z ozirom na velike potrebe povečati. Koncentrirali jo bomo v tri zazidalna področja, ki so tudi z urbanističnimi načeli odobrena. Na kolodvorskem terenu bo gradilo predvsem Kmetijsko gozdarsko posestvo, področje ob Rinži in Seškovi ulici je namenjeno gradnji stolpnic, center mesta pri spomeniku pa še nima dokončnega načrta. Glavni investitor stanovanjske izgradnje bo občinski stanovanjski sklad. Stanovanja bodo prilagojena našim razmeram. S povečanimi sredstvi podjetij in posameznikov bo stanovanjski sklad porabil vsako leto 209 milijonov dinarjev za stanovanjsko izgradnjo. Pod Temelji za nove stolpnice Podobnih tovarn v drugih krajih) me nepravočasna dobava materi ? slaviia mnogo hitreje napre-, riala in malomaren odnos bivšega duje. Vse kaže, da se moramo za Sradnjo odločneje zavzeti, javnost Pa obveščati o njenem napredo-vanju. Industrijska podjetja so že do ‘eta igel razvila proizvajalne sile ?°kaj visoko, če primerjamo nji-aovo stanje s stanjem po osvoboditvi. Rudnik rjavega premoga je za-cel z rekonstrukcijo, ki bo veljala *67 milijonov din. Izdelana bo na Podlagi današnje letne proizvodne, ki znaša okoli 200 tisoč ton Premoga. Da se bo investicija izplačala, mora podjetje s sodobnejšo mehanizacijo in boljšo organizacijo dela, dvigniti planirano proizvodnjo. Rekonstrukcijo v tekstilni tovarni nam vsiljuje že samo vprašanje za nadaljnji obstoj tekstilne industrije pri nas. V Jugoslaviji 8e !e tekstilna industrija naglo H bo v prihodnjih gradnja vodovoda^bfh-SensS | *“32*“Sžnf S vas zavzema prvo mesto. Z zado- JiJrfev klr vsekakor nTmnln sežene°na Toll'TS ^ ^ °»<, pa mislimo tudi na težave kM?h .1 V6ga ,šoIskega pcslopia’ ali doma| ni bilo malo. Predvsemslabovre *2, plesno vzgojo se zelo težko' siaDo vre | odločimo. Prvo nam obeta 3-iz- mensko šolanje otrok, drugo pa je problematično za izvajanje pouka telesne vzgoje. Bračičeva šola ima 778 učencev, Seškova šola 714, gimnazija 149 dijakov, vajencev je 170, razen tega izraža pripravljenost za sodelovanje v telesni vzgoji še 472 pripadnikov društva Partizan. Mesto Kočevje in okolica je danes praktično brez prostorov za športno udejstvovanje. K izgradnji doma moramo pristopiti z vso resnostjo in s tem ^točasno tudi odstraniti neljubo sliko nedokončane gradnje. Mnogo je še potreb in želja, ki s° zaiet? v perspektivnem planu občine. Vsa dejavnost pa je odvisna od politične aktivnosti državljanov, predvsem članov SZDL in gospodarske moči občine. Tu mislimo predvsem gradnjo Zdravstvenega doma, elektrifikacijo podeželja, cesto Kočevje-Ljubljana, ureditev trgovine, gostinstva in drugo. Storiti bo potrebno še marsikaj. (Nadaljevanje na 2. strani) vodilnega uslužbenca pri gradnji so botrovali, da ta naša akcija ni pravočasno dokončana v celoti. Pomoč alžirskim otrokom! Ze šest let divja vojna v Alžiriji, ki je povzročila strašno lakoto med alžirskim ljudstvom. Jugoslovanski pionirji smo sklenili, da bomo organizirali nabiralno akcijo za alžirske otroke, ker vemo, kako težka je borba za svobodo. Tudi na naši šoli smo se vsi pionirji in mladinci odzvali temu pozivu in s požrtvovalnostjo in ve- razvila ' T° sel]?m odšli od hiše do "hiše, od vna, na tržišču pa se močno I podjetja do podjetja. Z razume- vanjem so nas povsod sprejeli. In tako smo nabrali 143.270 din. Posebno sta se odlikovala 5ar., ki je zbral 34.000 in 4 b r„ ki je zbral 24.000 din. • Naši zadružniki, pionirski odred in Podmladek Rdečega križa pa so prispevali p0 5.000 din. Nabi-ralna akcija pa še ni končana in še vedno pričakujemo prispevkov. Breda Jerše, 8br. Osnovne Sole J. Šeško, Kočevje Skrb za pitno vodo 2. januarja t. 1. je spet prišlo do onesnaženja pitne vode na črpališču v Podgorski ulici, ki jo je povzročila odjuga. Zaradi tega je uprava Vodne skupnosti s sanitarno inšpekcijo takoj ustavila črpanje vode v Kočevju. Celotno prebivalstvo mesta in okolice je bilo oskrbovano z vodo iz vodovodnega črpališča iz Slovenske vasi, ki pa krije komaj polovico povečane potrebe po vodi. Zaradi tega je bilo potrebno uvesti varčevanje z vodo, tako kot je bilo to že lani. Od 10. januarja dalje pa so omejitve z vodo uki-njenje. Bakteriološke in kemijske analize vode Centralnega higienskega zavoda iz Ljubljane so pokazale, da je voda spet dobra in zato se dovoljuje ponovno črpanje vode v Podgorski ulici. Kljub temu je bilo sklenjeno, da se črpališče vode v Slovenski vasi še poveča, da bi v primeru potrebe, če bi prišlo do ponovnega onesnaženja vode, Dllo dovolj vode za Kočevje in okolico. V Slovenski vasi hite z deli pri urejevanju črpališča z novimi črpalni-mi agregati, ki bo v kratkem pri-pravljeno, in bo krilo celotno pre-1 skrbo vode v mestu in okolici. Pa še beseda o novem vodovodu. Dela pri gradnji vodovoda Obrh-Slovenska vas lepo napredujejo. Ce bi bile ugodnejše vremenske prilike, bi bil vodovod že dograjen. Pričakovati je, da bo novi vodovod, ki bo rešil vprašanje vode, začel služiti svojemu namenu še pred začetkom letošnje spomladi. BEOGRAD. — V Jugoslaviji se je mudil na uradnem obisku predsednik Gvineje Sekou Toure. Visoki gost prijateljske dežele je med obiskom obiskal več mest v deželi, bil je tudi v Ljubljani. Gosta iz Gvineje in njegovo spremstvo so povsod lepo sprejeli. Prepričani smo, da bo obisk gvinejskega predsednika rodil pozitivne sadove na vseh področjih sodelovanja in da bodo prijateljske vezi med obema deželama še trdnejše. BRUSELJ. — V Belgiji nadaljujejo delavci s stavko in demonstracijami proti vladnemu osnutku »enotnega zakona«..V več mestih so bile velike protivladne demonstracije. Pri tem je bilo več demonstrantov ranjenih. Belgijski vojaki, razporejeni v sestavi sil Atlantske zveze se vračajo iz Zahodne Nemčije v Belgijo. Pojavljajo se zahteve, da bi socialistični poslanci vrnili svoje mandate. PARIZ. — Zahodnonemško vojno letalstvo bo dobilo v uporabo KUMANOVO. - Tako v Srbiji in Makedoniji so se začele priprave na graditev 136 km dolgega odseka avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« od Grdelice do Skopja. Vzdolž vse trase grade 27 mladinskih naselij in drugih objektov za kakih 50.000 fantov in deklet iz vseh krajev države. BEOGRAD. — Indonezijski zunanji minister dr. Subandrio se je mudil tri dni na uradnem obisku v Jugoslaviji kot gost državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča. Minister Subandrio in njegovi sodelavci so z jugoslovanskimi visokimi državniki izmenjali misli o različnih notranjih in zunanjepolitič. vprašanjih. KARAČI. — Na povabilo predsednika republike Josipa Broza-Tita bo predsednik Pakistana Ajub Kan prispel na uradni obisk v našo državo, mudil se bo od 13. do 16. januarja. Med obiskom bodo razgovori med voditeljema obeh držav in njunimi sodelavci. francosko oporiščen na Korziki, kjer se bodo vadili nemški letalci. PARIZ. — V pariških političnih krogih, predvsem vladnih, poudarjajo, da pričajo nedeljski rezultati referenduma o Alžiriji v prvi vrsti o zaupanju do de Gaullove osebnosti. Referendum je pokazal med drugim tudi, da je bil odziv za de Gaullovo politiko v metropoli sicer manjši kot septembra 1958, vendar je le izpolnil pričakovanja. V Alžiriji pa je bilo drugače. Kljub temu da je 69 odstotkov Alžircev in Evropejcev pozitivno odgovorilo na postavljeno vprašanje, pa je znano, da so bili prav v središčih, kjer je večina evropskega prebivalstva proti de Gaullovi alžirski politiki. Muslimansko prebivalstvo pa je referendum tako ali tako bojkotiralo. KAIRO. — Parlament Združene arabske republike je poslal vladam arabskih dežel poziv, naj pretrgajo vse odnose s Francijo in nacionalizirajo vse francosko imetje v njihovih državah. Kaj je pokazala anketa v podjetju »Smreka« v Loškem potoku. — 80 odstotkov delavcev se je izjavilo, da so potrebni sestanki kolektiva, 20 odstotkov pa trdi, da ne. — Glede izboljšanja delovne discipline se je večina izjavila, da bi morala biti boljša, boljše mora biti tudi sodelovanje med delavci in obrati ter obrati in upravo podjetja. — Potrebna je boljša organizacija dela. — Uvesti je treba nagrajevanje po učinku, oziroma po enoti proizvoda. — Delavci bi morali biti bolje seznanjeni o pravicah in dolžnostih samoupravnih organov v podjetju. Nad 80 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da prejema prenizke prejemke in da bi morali biti po njihovem mnenju večji. Navedli so tudi vzroke, ki so po njihovem glavni faktorji, da so zaslužki razmeroma nizki (povprečna plača znaša okrog 12.500 din mesečno). Naštejmo jih nekaj: sla- ff \Sl SO ODGOVORIM Sindikalna podružnica v podjetju »Smreka« je pred dnevi razpisala med delavci in uslužbenci dve anonimni anketi. Odgovori na obe anketi so bili zanimivi in poučni. Prva anketa je zastavljala vprašanja v zvezi z uvedbo topfe malice v podjetju. Velika večina ali 93 odstotkov se je izjavilo, da se uvede v podjetju topla malica. Anketiranci so odgovorili tudi na druga vprašanja v zvezi z uvedbo tople malice. Potem pa je anketa zajela drugo vprašanje — organizacijo izletov. Sindikalna podružnica je v septembru lani organizirala poučen izlet na Gorenjsko in Primorsko. V anketi so bila vprašanja kako so se počutili delovni ljudje na izletu, kaj je bilo dobrega in kaj slabega z organizacijo izleta, kakšne predloge imajo za izlete v bodoče. Odgovori so bili različni, kakor so različni ljudje, ki so odgovore pisali. Večina je bila mnenja, da je kolektivni izlet dobra stvar in si jih še želijo. Kmalu zatem je bila razpisana druga anketa. Ta je imela globlji pomen. Zadevala je v bistvo najbolj občutljivih odnosov med ljudmi, pokazala je na napake in na rešitev nekaterih problemov, ki j živo zadevajo tako celoto kot po- 1 sameznike v podjetju. Vprašanja in odgovori pa so se takole vrstili: — Ali so potrebni sestanki kolektiva? — Z da je odgovorilo 80 odstotkov, z ne pa 20 odstotkov. Drugo vprašanje se je glasilo: — Na koliko časa naj bi bili sestanki? — Na dva ali tri mesece, so se glasili odgovori. Zanimivi so bili odgovori na vprašanje: — Kaj bi bilo treba storiti za izboljšanje delovne discipline ter za povečanje proizvodnje? — Delovno disciplino je treba izboljšati. Prav tako je treba izboljšati sodelovanje med delavci in odgovornimi ljudmi v obratih ter med obrati in upravo podjetja. Potrebna je boljša organi- Trgovsko podjetje »LOŠKI POTOK« Trgovsko podjetje »Loški potok« ima šest poslovalnic, in sicer na Hribu, Retjah, Travniku, Malem logu, Podpreski in na Travi. Podjetje se vedno bolj uveljavlja. Promet narašča iz leta v leto. V lanskem letu so ustvarili okrog 120 milijonov dinarjev prometa. Izbira v trgovinah je pestra in v zadovoljstvo potrošnikov. UPOKOJENCI SE ZAHVALJUJEJO Društvo upokojencev LRS, podružnica v Kočevju, je ob času novoletne jelke obdarovalo 35 članov, ki so bili pomoči najbolj potrebni, vsakega po 2.000 dinarjev. Sredstva za to humano akcijo je društvo dobilo iz dohodka družabne prireditve, ki je bila poleti lani, pretežni del, t. j. 50.000 din, pa je prispeval Občinski ljudski odbor Kočevje. Društvo upokojencev se ObLO v imenu obdarovancev najtopleje zahvaljuje. Dne 15. januarja 1961 bodo nadomestne volitve v občinski zbor in občinski zbor proizvajalcev ObLO Kočevje v naslednjih volilnih enotah. 1. V volilni enoti občinskega zbora št. 7, ki obsega Roški teren v Kočevju. Kandidat Miro Hegler. Volišče na Veterinarski postaji v Kočevju. 2. V volilni enoti občinskega št. 10, ki obsega Trato — Kočevje. Kandidat Šolar Ivan. Volišče v sindikalni dvorani podjetja »Elek-tro« na Trati v Kočevju. 3. V volilni enoti zbora proizvajalcev industrijske skupine podjetja »Jelka«, Podpreska. Kandidat Pajnič Milan. Volišče v prostorih »Jelka«, Podpreska. Vsa volišča bodo odprta od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. zacija dela. Uvesti je treba nagrajevanje po učinku oz. po enoti proizvoda. Člani organov delavskega samoupravljanja in vsi člani kolektiva bi morali biti bolje seznanjeni z vlogo delavskega sveta in upravnega odbora. V odgovorih so bile zapisane tudi besede: v podjetju vlada fami-liarnost ,zaslužki so prenizki in podobno. — Ali sc želiš usposobiti na svojem delovnem mestu? 40 odstotkov je odgovorilo, da se želi izpopolniti znanje, 24 odstotkov se ne želi, ostali pa na omenjeno vprašanje niso odgovorili. — Si zadovoljen na svojem delovnem mestu, se je glasilo vprašanje. 60 odstotkov je odgovorilo pritrdilno, ostali pa želijo, da bi delali na drugem delovnem mestu oziroma da bi imeli stalno delovno mesto na nekem kraju. Predaleč bi prišli, če bi analizirali vsa vprašanja in odgovore. Na eno vprašanje pa se moramo še obrniti, ki se je takole glasilo: — Kako si zadovoljen s svojimi mesečnimi prejemki? Industrija, kakor tudi obrtna dejavnost se v Kočevju v zadnjih letih pospešeno razvijata, tako da se bo Kočevje v tem pogledu kmalu uvrstilo med industrijsko razvite kraje. Ta razvoj pa terja vedno več kvalificirane delovne sile in zato je dotok vajencev v vsa podjetja in obrtne delavnice vedno večji. Tako je že pred leti nastal pereč problem vajeniškega doma, ki je bil prenatrpan, mnogo prošenj za sprejem pa je ostalo nerešenih. Razen tega je dom pomanjkljivo opremljen in ne nudi gojencem osnovnih pogojev za normalno zdravo rast in razvoj. Da se reši ta pereč problem je ObLO Kočevje v letu 1958 sprejel sklep, da se zgradi nov, sodobno urejen in opremljen vajeniški dom. Okrajni ljudski odbor je gradnjo doma krepko podprl, saj je prispeval za gradnjo večji del Vabimo volivce navedenih volilnih enot, da se volitev udeležijo. Krajevne organizacije SZDL Pogodbeno sodelovanje Plan pogodbenega sodelovanja za leto 1960/61 je KZ Hrib v glavnem dosegla. Doslej imajo zaključenih pogodb za 250 ha, od tega največ za travništvo (košenice) in krmne rastline. Prevladovalo bo nestalno vreme s pogostimi in večkrat močnimi padavinami. Ohladitve pričakujemo okrog 19. januarja. ba organizacija dela, surovine bi bilo treba bolje izkoriščati, stroje bi bilo treba bolje izkoriščati, komercialno službo bo treba izboljšati itd. V anketi je bilo vrsto predlogov za izboljšanje dela v podjetju s tem pa tudi dvig prejemkov. Najpomembnejši je ta, da je potrebna boljša organizacija proizvodnje, ki je ključ napredka v podjetju. Z anketo je bil narejen prvi korak za osvetlitev nekaterih problemov. Napačno bi bilo, da bi valili vso krivdo, če stanje v podjetju ni takšno kot si ga želijo zaposleni ljudje samo v vodstvu podjetja. Za dobro ali slabo gospodarjenje so poleg vodstva podjetja soodgovorni delavski svet, upravni odbor, partijska organizacija in sindikalna podružnica. Tega bi se morali vsi zavedati. Anketa je pokazala, da bo potrebno veliko političnega dela, kakor tudi strokovnega izobraževanja. Strokovno izobraževanje naj se začne pri stroju, tam kjer delavec dela. Le razgledan in strokovno usposobljen delavec bo lahko več proizvajal in boljše, in zato tudi več zaslužil. O. K. finančnih sredstev. V celoti bo gradnja doma stala z opremo nekaj nad 100 milijonov dinarjev. Pri gradnji doma so z vnemo sodelovali tudi vajenci sami, saj so opravili preko 1.600 delovnih ur, ostala mladina pa preko 700 ur, tako da je dala mladina pri gradnji doma kar lep prispevek. In tako je ob Seškovem domu razmeroma v kratkem času zrasla mogočna in prikupna trinadstropna stavba, ki bo po svoji zunanji in notranji ureditvi Kočevju v ponos, predvsem pa bo s tem rešenih cela vrsta raznih problemov. Novi vajeniški dom je v zadnji fazi dograditve in bo čez nekaj mesecev sprejel preko 100 mladih ljudi. Po svoji notranji ureditvi je dom kar najbolj sodobno ure- jen in bo opremljen tako, da bo naši učeči se mladini nudil maksimum vsega, da bo tudi vzgojno delo potekalo po sodobnih vzgojnih principih. S preselitvijo vajencev in dijakov v nov dom bo za nekaj časa rešen problem pomanjkanja šolskih prostorov, ker bo stvari vajeniški dom prevzela osnovna šola »M. Bračiča« in s tem pridobila v neposredni bližini 4 prostorne učilnice. V prvi stavbi Dijaškega internata bo končno dobil svoje mesto kočevski muzej, ki je svoje nekdanje prostore odstopil »Ple-tiljstvu«. Tako bo sedaj muzej lahko uredil svojo bogato zbirko iz NOB, lovski in rudarski oddelek ter postal privlačen in zanimiv za vsakogar. V srednji stavbi, kjer je sedaj menza, se bo osnoval obrat družbene prehrane za delavce »ITAS-a« in »Ključavničarstva« in bo za ta podjetja v glavnem rešen problem prejemanja toplih obrokov med delovnim časom. Zadnja stavba pa bo služila šoli za tehnični pouk, možno pa je tudi ,da jo bo potrebovala bodoča vajeniška šola. Novi vajeniški dom bo kmalu služil svojemu namenu in v njem bo našla naša učeča se mladina prijeten in topel dom, na kar že težko čaka. J. S. Obvestilo volilcem Vajenski dom bo kmalu dograjen Vajeniški dom bo kmalu dograjen V KORAK S ČASOM (Nadaljevanje s 1. strani) Pri našem delu moramo istočasno skrbeti tudi za Krepitev organov delavskega in družbenega upravljanja. Zagotoviti je potrebno informativnost državljanov v vseh primerih. Tako bo vsak posameznik lahko soodločal pri njihovem reševanju. Dosedanja praksa je bila preveč občasna in nepopolna. Ljudski odborniki morajo na zborih volilcev ne le poročati, temveč tudi tolmačiti sklepe ljudskega odbora. Vsi člani kolektiva morajo aktivno sodelovati v upravljanju podjetja. Oglasna deska ne more in ne sme biti edino mesto za obveščanje ljudi. SZDL bo morala z raznimi anketami, analizami in predolgi dajati pravo in kvalitetnejšo vsebino organom upravljanja. Občinski odbor SZDL bo moral predvsem potom kolektivnih članov usmerjati svojo nadaljnjo politiko. Skrb za mladino ne sme v nobenem primeru zaostajati. V občini imamo 20 krajevnih organizacij z 17 podružnicami. No- va forma v ničemer ne spreminja vlogo SZDL. Krajevne organizacije morajo smelo uveljavljati nove oblike dela. Doslej je ustanovljenih le 16 sekcij, predvsem z nalogo nakazovanja in reševanja komunalnih problemov. Mnogo je možnosti, da sekcije postanejo takšne, kot jih nakazuje V. kongres SZDLJ. Stare oblike sestajanja članov SZDL, ki so obravnavale vse mogoče tudi nezanimive stvari so v novih pogojih preživele svojo dejavnost. To terja tudi organizirano klubsko življenje članov SZDL. Vprašanje klubskih prostorov danes v krajevnih organizacijah ne sme biit več nerešljiv problem. Naloge občinskega odbora SZDL so dokaj jasne in velike, to pa od nas istočasno zahteva tudi novih naporov in aktivnost na vseh področjih družbenega in političnega življenja. Referat je obravnaval še mnogo drugih problemov in nakazal vrsto ukrepov za hitro in temeljito rešitev. pričeti, pri tem pa naj aktivno sodelujejo vsi člani SZDL in prebivalstvo. Razvijati moramo zavarovanje kmetijskih prebivalcev. Z nadaljnjo politiko štipendiranja pa zagotoviti potreben zdravstveni kader. TOV. RAUH POLJANSKA DOLINA Nadaljevalo naj bi se z gradnjo ceste ob Kolpi. V kolikor za to ni pogojev pa je potrebno zagotoviti prebivalstvu osnovne pogoje prevoza. STANE PINTAR - KOČEVJE Krepiti moramo vlogo stanovanjskih skupnosti m širiti njihovo dejavnost. Potrebno je, da zač-I nemo z oblikami dela v katerih naj aktivno sodelujejo vsi državljani. Tudi hišnim svetom moramo dati večji poudarek. LIKAR JOŽE KOČEVJE Govoril je o pomanjkljivosti dela Gradbenega servisa in problemih obrtnih uslug ter cenah. 0 čem so govorili v razpravi Delegati na konferenci so se odločili za razpravo v gospodarski in organizacijski komisiji. Razprava je pokazala, da je bil edino ta način dela konference uspešen, saj je razpravljalo v komisijah več kot 30 delegatov in gostov. DRAGO BENCINA predsednik ObLO Poudaril je, da mora kočevska komuna v prihodnjih petih letih napraviti odločen korak pri gospodarskem razvoju. Od tega je odvisno ali bomo napredovali v gospodarsko močno in industrijsko občino. Obrazložil je glavne naloge petletnega načrta in pozval člane SZDL in občane k sodelovanju. Delo ljudskih odbornikov mora biti bolj konkretno in odgovorno. JANEZ MERHAR sekretar Obč. odbora SZDL Nove oblike dela v krajevnih organizacijah še vedno niso prišle do polnega izraza. 16 sekcij pri 20 krajevnih organizacijah je odločno premalo. Izven Kočevja imamo v organizacijah 17 televizijskih aparatov, ki bodo mnogo pripomogli k pestrejšemu klubskemu življenju. Klub mora imeti vsaka krajevna organizacija. To se lahko doseže tudi z manjšimi sredstvi. DELEGAT IZ POLOMA Pri nas je obrat Kmet. gozdarskega posestva. Daljnovod gre mimo vasi, vendar ne moremo priti do električne napeljave. Tudi telefon je nujno potreben. ŠTAUDOHAR ing. ZDRAVKO KOČEVJE Skrb za človeka naj bo v prvem planu. Sredstva namenjena družbenemu Standardu naj se porabijo v ta namen. Govoril je tudi o SAVINSEK MARJAN KOČEVJE Kulturno prosvetno dejavnost v Kočevju premalo podpiramo. Potrebna je predvsem večja moralna in materialna pomoč. Omogočiti moramo, da se klubsko življenje razvije tudi v Kočevju. TOV. CENClC - KOČEVJE Razpravljal je o sodelovanju članov SZDL in oblikah dela. ZORC ing. ANTON Kmetijsko proizvodnjo moramo usmerjati na bazi realnih pogojev, istočasno pa razvijati tudi vzporedne panoge. — Vodovod moramo Novi del Prešernove ulice VUKAN TONE KOČEVJE Krajevni organizaciji v Kočevju, ki ima 2.300 članov so prostori za klubsko življenje prepotrebni. Podjetjem so potrebni mnogi strokovni kadri. V Kočevju delujejo 3 sekcije. KRIŽ TONE KOČEVJE Krajevne organizaieje posvečajo premalo pažnje družbenemu upravljanju. Delo poravnalnih svetov je bilo nad vse uspešno. V Kočevju je poravnalni svet uspešno rešil 112 primerov od 152, ki je o njih razpravljal. V šolah so prepotrebni socialni delavci. Krajevne skupnosti naj na vasi prevzamejo vlogo stanovanjske skupnosti. KLEPAČ JANEZ OSILNICA V krajih, ki so od Kočevja oddaljeni je zelo pereče vprašanje zdravstva. Otroci iz hribov predvsem pozimi težko obiskujejo šolo, zato naj bi se jih sprejelo v internat v Fari. Potrebne so tudi obrtne delavnice, ki naj zaposlijo od-višno delovno silo. ŠEGA ANGELCA FARA Začeli so z klubskim življenjem. Zadruga jim je kupila televizor. Pojasnila je tudi način dela v klubu. IVAN ŠIRAJ KOČEVJE Vzporedno z industrijo in stanovanji naj se gradijo tudi šolski prostori. Potrebna je diferenciacija med otroci, ki posečajo obvezen pouk in dijaki. Zaradi oddaljenosti in drugih težav stane šolanje otroka v osemletki včasih več kot šolanje dijaka v srednji šoli. Starši posvečajo vzgoji otrok premalo skrbi. ANDREJ ARKO KOČEVJE Problem otrok katerih starši so alkoholiki je vse bolj pereč. S tem da materialno pomagamo takšnim otrokom nismo storili mnogo. Staršem je potrebno preprečiti pijančevanje. Zveza za telesno vzgojo pri Obč. LO ni delovna. zdravstvu in družbenem upravljanju. RAUH MIRKO LAZE Zelo moramo paziti kako obdarujemo otroke za Novo leto. Nepravilno je, da so nekateri obdarjeni večkrat. To nanje vpliva negativno. Sredstva naj v bodoče zbira Obč. odbor SZDL. JULIJ PLUT KOČEVJE Kulturno življenje je v Kočevju nezadovoljivo. Oprema odra v Še-škovem domu ne odgovarja izvedbi sodobnih odrskih del. To je tudi vzrok slabši kvaliteti in slabemu obisku. Sanirati je potrebno godbo, ki jo je od Rudnika prevzela Svoboda. LEON PUGELJ STRUGE Pri nas smo uredili klubski prostor. Tudi 3 sekcije že delujejo. Sekcija za zaposlovanje delovne sile bo proučila način kako zaposliti odvišno delovno silo. IVANClC - MOZELJ Krajevni odbor in krajevna organizacija SZDL imajo pri reševanju komunalnih problemov veliko vlogo. Govoril je o uspešnem delu krajevnega odbora Mozelj. HONZAK ing. MILENKO KOČEVJE Prostovoljne delov, akcije osredotočiti na gradnjo Doma telesne kulture. Dograjen naj bo do leta 1963. Dela naj potekajo v 3 etapah. Prva etapa naj bo končana do 3. oktobra letos. MARINC IVAN KOSTEL Potrebno je pospešiti elektrifikacijo podeželja. LAP MITO KOČEVJE Gostinstvo moramo modernizirati. Ekonomske cene naj vplivajo na gospodarsko moč gostinskih podjetij. Obrate družbene prehrane moramo povečati. RAUH LOJZE KOČEVJE V Kočevju je Zdravstveni dom prepotreben. Z gradnjo moramo dokončati čimprej. Razvijati moramo turizem, z ozirom na realne pogoje. Gradbena operativa ima premajhne kapici tete. Na tajnih volitvah je bilo v plenum Obč. odbora SZDL izvoljenih 35 članov in 6 delegatov za kongres SZDL Slovenije. • V plenarni razpravi so sodelovali: KOCJANClC FRANCI predsednik Obč. komiteja LMS Poudaril je predvsem oblike, ki jih LMS v Kočevju uporablja pri svojem delu. Z mladinskimi akcijami bo mladina še naprej nadaljevala. LUDVIK GOLOB, sekretar Obč. komiteja ZKS Kočevje Mislim, da moramo prekiniti z dosedanjim načinom dela pri obveščanju državljanov. Clan kolektiva ne more sodelovati pri upravljanju podjetja, če ni obveščen o načrtu in nalogah. Prav tako tudi volilci ne morejo razumeti dogajanja v občini, če jim tega nihče ne pojasni. V nadaljevanju je govoril o skrbi za človeka in vlaganju sredstev za življenjske potrebe ljudi. Organizacije SZDL z novimi oblikami dela lahko mnogo pripomorejo k uspešnemu reševanju nalog, ki je o njih razpravljala konferenca. JOŽE PERUNUŠ član IO Okraj, odbora SZDL Ljubljana Pozdravil je konferenco v imenu Okraj, odbora SZDL Ljubljana in zaželel krajevnim organizacijam uspešno delo. Poleg ostalega je omenil predvsem izobraževanje in vzgojo strokovnih kadrov. • Referat in razprava na konferenci sta pokazala, da so organizacije SZDL v kočevski občini na dobri poti. Krajevne organizacije naj odločneje začnejo z reševanjem nakazanih problemov. Zaradi izredne važnosti in boljše informiranosti vseh članov SZDL, bomo izvleček iz referata predsednika Obč. odbora SZDL objavili tudi v prihodnji številki. Številka 3 Težave Peteršiljčkove mame V prizadevanju naših organizacij in upravnih forumov ter šolskih vodstev, da bi čim mikavneje pripravili našim najmlajšim prihod Dedka Mraza, je zavzela tudi kočevska »Svoboda« zelo častno mesto. Z dokajšnjimi gmotnimi žrtvami je omogočila nabavo lutk in novega odra prav zanje. Ta naj-novejša pridobitev v našem kul- _________ , turnem prizadevanju je vzbudila' tudi odloča o uspehu igre, ve "" med mladino in odraslimi mnogo mo tisti, ki vidi za kulise naseg še dosti užitka! Sceno je po načrtih Mestnega lutkovnega gledališča izdelal tov. Arko Andrej odlično in z njo dosti pripomogel k uspehu predsta- Koliko truda in naporov je bilo treba za postavitev odra in nje-iove°'a okolja, razsvetljavo, organizacijo predstav itd. kar večkrat zanimanja. odra. — Očka, gasilci so prišli! Se bo sedaj začel požar? Mamica doji novorojeno Katico. Petletni Mihec radovedno opazuje. Slednjič vpraša: — »Mamica, ali imaš tudi kavo«? Smeti iz otroških ust Triletni deček je sprehodu zagledal konja, ki se je ustavil na ulici. — Gotovo mu je zmanjkalo toka! — Sonce zahaja v morju. — Zakaj pa nič ne šumi? — Torej tudi fante rodijo mamice. Zakaj so pa potem očetje? — Poslušaj mamica: »Ko sem se rodil, kako si vedela, da sem Jurček.« PISEMCE IZ LAZ OB KOLPI j Pionirji osnovne šole Laze ob Kolpi so nam napisali pisemce s sledečo vsebino: V soboto, 31. decembra je tudi nas obiskal Dedek Mraz. Prišel je s polnim košem daril ves utrujen od naporne poti. V veselje njemu in staršem pa tudi drugim vaščanom smo recitirali pesmice. ZANIMIVOSTI • LJUDJE POSTAJAJO VIŠJI Otroci po višini preraščajo rila smo se mu želeli srečno pot, Prizor iz igrice Režiserka Marica Mihovar, učiteljica šole M. Bračiča je s svojimi mladimi sodelavci pokazala uspeh šesttedenskega truda z ročnimi lutkami. Uprizorili so igro •"Težave Peteršiljčkove mame«, ki jo je po W. Karschu priredil J. Pengov. Režiserka je lahko z uprizoritvami zadovoljna. Zlasti ji štejemo v poseben uspeh, da je odrsko izgovarjavo mladih animatorje dognala do višine, ki je pač še dosegljiva pri mladini po razmeroma kratkotrajnem študiju! Od nje in njene mlade umetniške skupinice si obetamo v prihodnje Okoliški kraji naše občine žele gostovanj tega našega najmlajšega odra. Težave pa so kot pri dra-matski sekciji in pevskem zboru: visoki prevozni stroški. Ail bi se ne dalo kako pomagati? Za naše najmlajše gre. Zadovoljni in nasmejani obrazi naših malih so najlepše plačilo za ves trud tako režiserski, izvajalcem in inscenatorju, kakor pobudniku DPD »Svoboda« Kočevje! fc gibanje prebivalcev Kočevje Poročili so se: Lesar Franc, delavec iz Ribnice 220, star 21 let in "adič Marija, delavka iz Kočevja, Ljubljanska cesta 31, stara 21 let. V Ljubljani pa so se poročili Fajfar Viljem iz Konca vasi 8, star 19 let in Cmak Zdenka iz Kočevja, Roška c. 33, stara 19 let, Vovk Peter iz Kočevja, Ljubljanska 29, star 28 let in Mlakar Ema iz Kočevja, Trata 38, stara 23 let. Rodile so: Benčina Vera iz Šal-ke vasi 10 — dečka Marka, Jur kovič Angela iz Kočevja, Seškova ul. 4 — dečka Gorazda, Kapele Jožefa iz Kočevja, Ljubljanska c. — dečka Marjana, Komac Marija iz Kočevja Kolodvorska 8 — deklico Ireno, Kovačec Florjana iz Kočevja, Rudnik 27 - dečka Jožeta, Kranjc Marija iz Kočevja, Kolodvorska 16 - deklico Miro, Kuhelj Ranica iz Željn 26 — deklico Mi-Jedo, Lavrič Marija iz Črnega pouka 19 _ deklico Renato, Mihor ngela iz Kočevja, Podgorska 14 ~ dečka Rada, Radosavljevič Manja iz Kočevja, Roška c. 20 -deklico Karmen, Somen Marija iz Kočevja, Trg 3. oktobra 21 — dečka Bojana in Vertelj Kristina iz Zajčjega polja 4 — deklico Ido. Umrla sta: Omerza Ivan, upokojenec iz Dolge vasi 49, star 70 let in Kastelic Silvo, otrok iz Salke vasi 63, star mesec in pol. LOŠKI POTOK Umrl je Krnc Alojzij, osebni upokojenec iz Malega loga 1, star fi6 Irt. DOLENJA VAS Rodila je Omerza Vida, natakarica iz Dolenje vasi 85 — dečka Igorja. V Idriji je umrl Tomšič Anton, kmetovalec iz Dolenje vasi 94, star 69 let. VELIKE LAŠČE Rodila je Novak Marija, gospoda iz Hlebč 5 - dečka Jožeta. Umrla je Gradišar Frančiška, P eužitkarica iz Bavdkov 2, stara «J let. RIBNICA Rodile so: Kozina Katica, knji-Sovodkinja iz Jurjeviče 49 — dečka Jožeta, Oblak Marija, gospodinja iz Riglja 2 - dečka Jerneja, Kibarovski Frančiška, učiteljica I iz Ribnice 119 - dečka Zorana, Zidar Nežka, gospodinja iz Bukovice 15 — dečka Dušana, Batinič Roza, gospodinja iz Ribnice 209 — deklico Katico. Umrl je Jankovič Tomo, upokojenec iz Ribnice 57, star 80 let. ČESTITKE Jakšiču Tonetu iz Jesenic želijo vse najboljše za njegov god družine Strle, Klepač, Kotar in Turk, Jelko in Mojco pa lepo pozdravljajo. Ljubljeni Marinovi mami iz Črnega potoka pri Kočevju želijo za njen 52 rojstni dan vse najlepše otroci Milan, Jožica, Slavko, Ivanka in Štefka z družinami. ČESTITKA Ljubi sestri Ogrinc Faniki iz Amerike želijo vse lepo za njen praznik, posebno pa veliko zdravja. Se na mnoga leta ji kliče sestra Pavla z družino iz Kočevja. POZOR! Zveza šoferjev in avtomehanikov Kočevje organizira tečaj za voznike motornih vozil, ki še nimajo kvalifikacije ali pa visoke kvalifikacije. Interesenti naj se zglasijo na ObLO Kočevje, soba št. 18. Prijave sprejemamo do 31. januarja 1961. Odbor PRODAM Prodam novo kombinirano zakonsko spalnico (oreh-javor) _ in žensko kolo. Ogled v Mahovniku 3 pri Kočevju. — Ali petelin lahko čisto pozabi, da je petelin in znese jajce? ZNAŠEL SE JE »Kako moreš dokazati, da je zemlja okrogla?« vpraša učitelj učenca. »Saj nisem jaz nikoli trdil, da je okrogla!« odgovori ta. NESPORAZUM Igor kaže očetu spričevalo. Oče vzkipi: »Kaj takega! Same enojke! Ali bodo padale batine!« »Prav imaš očka, učitelj stanuje I koj v sosednji ulici.« Gibanje pcebiaalcev Zahvale geodam J, leto od mladih prijateljev in se - « ----- —------ pujaicijcv polna pričakovanja in preseneče-l skril v svoj kristalni grad. Prva nagrada v Kočevju v CEDE Do napovedane ure in dneva je prišlo v uredništvo nad 500 pisem, na katerih je v levem spodnjem oglu pisalo »Nagradna križanka«. Tudi tokrat so bili zastopani vsi naši kraji, pa tudi iz ostalih predelov Slovenije in Jugoslavije je prišlo lepo število pisem s križankami. V križanki je bila pri vprašanju 34 vodoravno tiskovna napaka. Zato smo upoštevali odgovora »apelirati« in »apekirati«. Prav pri tem vprašanju je bilo veliko napak. Namesto apelirati ali apekirati (kot smo že povedali smo oboje upoštevali), smo brali epelirati, ali epekirati. Take rešitve so šle seveda v koš. Za nekatere je bil trd oreh tudi vprašanje pod 64 navpično. Vprašanje se je glasilo: naprava pri radiu, 4. sklon — pravilni odgovor je bil anteno, ne pa antena, kot so nekateri zapisali. Nekateri so spremenili Egona (moško ime za vprašanje 65 vodoravno) v Igorja. Verjemite nam, dragi naročniki in bralci — reševalci križanke, da nam je bilo kar hudo, ker smo morali kar precejšnje število napačnih križank vreči v koš. Za nekatere nagrade je morala mladinka Zinka, kateri smo poverili srečo, vleči listke po štirikrat ali celo večkrat. Drugo nagrado bi lahko dobil reševalec iz Travnika, če... če ne bi imel napake. »Sreča je opoteča« pravi star pregovor. To naj velja za vse, ki tokrat niso imeli sreče in jih poštar ne bo razveselil z denarno nagrado ali lepo knjigo. Bo pa drugič več sreče. Denarne nagrade prejmejo tile izžrebanci: 1. nagrado Stanka Marincelj, Kočevje, Ul. Jožeta Seška 26 -5.000 din, 2. nagrado Nada Siraj, Livold 11 - 3.000 din, 3. nagrado Marija Fabjan, Kočevje, Seškova 19, 2.000 din, 4. nagrado Silva Podpečan, Zavod za socialno zavarovanje Kočevje - 1.000 din, 5. nagrado Marjan Košir, Mo-zelj 20 - 1.000 din, 6. nagrado Marjan Klun, Ribnica — 1.000 din, 7. nagrado Matijana Hočevar, Kočevje, Trg svobode 4, - l.ooo din, 8. nagrado Franc Jurkovič, Slavski laz 2 — 1.000 din, 9. nagrado Zvonko Poje, Trg svobode 47 — 500 din, 10. nagrado Franc Rus, Črni potok 24 — 500 din, 11. nagrado Fani Furdi, Zdravilišče Laško — 500 din, 12. nagrado Branka Pahuljc, Ul. Jožeta Seška, Kočevje - 500 din. 13. nagrado Marica Golja, Ribnica 119 - 500 din, 14. nagrado Karol Kožar, Žlebič 6 pri Ribnici — 500 din, 15. nagrado Pavla Resinovič, Kočevje, Cankarjeva 5 — 500 din. 16. nagrado Majda Delač, Nova sela 7 - 500 din, 17. nagrado Milan Lampe, Kočevje, Roška c. 43 - 500 din, 18. nagrado Mija Skrabec, Ribnica 158 — 500 din. knjižne nagrade PA PREJMEJO: Ivan Hiti, Kočevje, Trg 3. oktobra, Marta Grebenc, Sušje, Lojze Lavrič, V. p. 4358 Han Pjesak, Vladimir Vertnik, Osilnica 18, Jože Pečjak, Dolga vas 60, Anton Peterlin, Krekov trg 1, Ljubljana FAGV, Rezka Brian, Kolodvorska 2, Kočevje, Franc Kočevar, Draga 41, Darko Celarec, Savska c. 4, Slovenski Javornik in Borut Kopitar, Podgorska 1, Kočevje. Vsem reševalcem se za sodelovanje zahvaljujemo. Izžrebancem bomo poslali denarne in knjižne nagrade po pošti. CM44 Stance Jxatnpus: i n n n i i ii I II v H L i » otrpi, tl pravim.* Nekaj se je premikalo. Gašper je prisluhnil. »Stane, kaj delaš?« »Bombo------ Beseda se je izgu- bila v grgrajočem sopenju. Gašper se je dvignil in spet spustil. Bolečina se je premočno zasekala v kolena, da bi mogel takoj še enkrat poskusiti. Zaslišal je, kako je prav tenko škrtnila kovina. Potem se je nekaj dotaknilo kamna. Mišice na Gašperjevih rokah in na vratu so se napele kakor strune. Čakal je še sekundo. »Stane, vrzi---- Isti trenutek se je po Gašperju vsulo nekaj drobcev in prsti, za-blisnilo se je in zagrmelo. Zapeklo ga je po rami. Naglo je segel tja in začutil drobce. Bili so topli. Vršički prstov so enega prijeli in ga izpulili. Roka se je ovlažila in omahnila. Gašper je obležal brez misli. Vse skupaj se mu je zazdelo neresnično. Burka, ki se ti sanja. Njegovi roki sta bili brez moči, v nogah je enakomerno kljuvala bolečina. Plitvo je dihal. Bil je popolnoma ravnodušen do vsega. Kakor če nenadoma izgubiš nekaj dragocenega in veš, da se ne vrne, pa ne moreš ničesar storiti. Ta trenutek se ne bi branil smrti. Pomislil je, da je Stane ravnal prav. Zagledal se je navzgor. Noč je bledela. Med krošnjami dreves so postale lise čisto svetle ... Zvezde je komaj opazil. Veter je pojenjal in bilo je, kakor bi bil svet prazen. Zaprl je oči in čez nekaj časa zaspal. II. Zbudilo ga je sonce, ki je sijalo visoko z neba. Bilo je vroče in z obraza si je otrl znoj. Razgledal se je naokoli in poslušal. Nič posebnega ni zaznal. Jel je razmišljati o svojem položaju. Preostane samo čakanje. Morebiti le pride kdo mimo. Kolena so ga enakomerno zbadala. Rama ga je pekla. To ga je spomnilo na Staneta. Dvignil se je in sedel. Nekoliko se je pomaknil in se naslonil na skalo, po kateri je ponoči zdrsnil. Kakih osem metrov niže je zagledal Stanetovo truplo. Od glave ni ostalo ničesar več. Obleka na njem je bila krvava in po hrbtu ožgana. Slišal je muhe, ki so obletavale truplo. Obšla ga je slabost in spet je legel. Topo je bolščal predse. Potem je opazil, da lezejo po skali mravlje. Prav od blizu je gledal krpo mahu, ki je bila podobna majhnemu travniku. Odtrgal je košček in si ga ogledoval med prsti. Po skali je prilezel podolgovat rjavkast hrošč. Vzel ga je v roko. Na dlani je obležal s hrbtom navzdol in skrčil nožiče. Nekaj tre- nutkov je ostal, kakor bi bil mrtva stvar, potem pa začel hitro gibati z nožicami. Gašper se ga je dotaknil. To sta neskončno dolgo ponavljala. Gašperja je igra s hroščem spravljala v dobro voljo in tako se je zatopil vanjo, da je bolečino komaj čutil. Potem se je naveličal in spustil hrošča. Začutil je neodoljivo željo. Pogoltnil je gosto slino in si obliznil ustnice. Bile so suhe in hrapave, da je jezik na njih izgubil vso vlago. Odtrgal si je travno bilko in jo grizel. Potem še eno in še eno. Nato jih je trgal po več skupaj. Sprva so nekoliko grenele, počasi se je privadil in dobile so prav prijeten okus. Sele, ko se je moral premakniti, da je dosegel novo travo, se je zavedel, koliko je použil. Občutil je spet poln želodec. Sedaj bi se prilegla cigareta. Roka je segla v žep in prinesla na dan škatlo s tobakom. Odprl jo je, Vzel iz nje košček papirja in nanj nasul tobaka. Vtaknil je cigareto v usta. V tem trenutku se je spomnil, da nima vžigalic. Zaklel je in zalučal cigareto stran. Spomnil se je, kako bi doma stopil k štedilniku in si prižgal. V mislih je zdaj sedel pred hišo in kadil. Bil je večer Vida, njegova žena, je pospravljala v kuhinji. Sem ter tja je zaropotala posoda. Potem je ugasnila luč v kuhinji in se prižgala v sobi. Vida je pripravljala posteljo. Stopil je nekaj korakov od okna in opazoval. Preoblekla se je in legla. On je še zaprl vrata ograje in zaklenil hišo. Legel je k njej. Streslo ga je v bokih ob misli na to, kar sta doživljala med seboj. Iz doline so se oglasili zvonovi. Zvonilo je poldan. To ga je vznemirilo. Počutil se je zapuščenega, zdelo se mu je, da je zvezan in da se ne more ganiti niti za milimeter. Okrog njega je vihral ogenj. Plameni so že sikali do njega. Vzduh je bil zadušljiv in mu ni dal dihati. Zrak okoli njega se ni ganil. Zadržal je dih, kakor bi bil zrak strupen. Mišice so se napenjale: zdaj na roki, zdaj na obrazu, pa spet na roki, po trupu in v nogah. Bolečine iz kolen so v ritmu izžarevale v stegna in v hrbet. Zemlja pod njim se je nag-da bi obdržal ravnotežje. Potem se je začela zemlja ob vznožju dvigati, vse hitreje se je vzpenjala, stala je že navpično in on je visel na njej. Začutil je, da binglja, obešen za kolena. V glavo buta kri in ga zaliva. Vtaplja se v njej. Nekaj se zruši in spet leži na tleh. Vse je spet v redu, samo zapuščen je in bolijo ga noge. Zagnal se je pokoncu. Postavil se je na kolena; vse kar je bilo njegovega pod njim, je mahedralo ®PrUel se je skale m bolščel proti Stanetu. »Stanee, Staneee.« Gozd je ostal nem. Slišal je samo ptice in brenčanje muh. »Stane, oglasi se. Stanee!« Nič se ni odzvalo. Spustil se je na zemljo. Jezen je bil zaradi Staneta. Zakaj se ne oglasi. Saj leži spodaj. Len je in obupuje kakor zmerom. Mrha. Ne ljubi se mu govoriti. Stane je tam spodaj. Gotovo je tam. Se minuto prej ga je videl. Samo oglasiti se noče. Saj ni sam. Dva sta. On in Stane. Ko bi bil kdo drugi (Konec prihodnjič)