Leto L30CV., St. f 57 UNIONB P1 LICITA ITALJANA 8. la ps»%Mfa« dl dHOHC PUBBUCnpA RALJAKA S. Immutata violenza della battaglia in Sicilia Un piroscafo netnici affondato, due incrociatari e name-rosi trašporti danneggiati • 25 velivoli avversari abbattuti II Quartiere Oenercle d«*'lc Forze Armatc fomunica in da ta di 13 lugrlio il segnente bcllettinn N'o 1141: La Battaglia proseg:ue con immutata violenza nella rctrione meridionale della Si-cilia dove il nemico cerca di ampliare le teste di sharco che ha potuto cosiituire a Licata. Gela. Pair;iousi in v .-\upfii>ti. V sieiJskih vodah so italijanska, torpedna leti-la in osni bombniki ponovno napadli trgevske in vojne ladje. Pri tem so potopili parnik srednje tonaže in zažgali ali poškodovali dve križarki, mnosro prevoznih ladij ter nekoliko manjših pomorskih prevoznih sredstev. V zraku nad Sicilijo so i talijansko-nemšfct lovci zbili 14 letal. 9 pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo. Naši lovci so nad Sardinijo pokončali še dve drugi letali. Sovražni oddelki so bombardirali središča na Siciliji In v Calabriji, med temi Cata-nijo, Mesnino in Reggto. Ponoči je bil iz-vršeo polet nad Turin, kjer je prebivalstvo utrpelo izgTibe, središče mesta pa znatno Škodo. 6 nadih letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Naleti, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so povzročili naslednje doslej ugotovljene žrtve: v Cataniji 25 mrtvih, 63 ranjenih, v Leonfoiteju 8 mrtvih, 2 ranjena, V Reggiu Calabria 3 mrtve in 2 ranjena, v pokrajini Caniazaro 30 mrtvih. 42 ranjenih, v Turinu pa 101 mrtev in 203 ranjeni. Hudi udarci attgJoaeneri-skemu ladjevju in letalstvu Tokio, 13. jul. s. Med tem. ko sile Osi razbijajo angloameriške pomorsKc sile ob južno-vzhodnem delu Sicilije, zadajajo japonske sile na Salamonskih otokih sovražniku še naprej hude izsrube. V nedavni bitki je vojna mornarica skupnega sovražnika zgrabila 8 ladij, ena la ija pa je bila zažgana. V istem času je anglo-.ameaiSka mornarica na Sre iozeruskem bojišču izgubila 5 vojnih ladij in eno podmornico. Skupno je torej sovražnik izgubil 15 vojnih ladij v enem tednu, med njimi 6 križark v zadnjih 24 urah. V zadnjih šestih dneh je biJo nad Sredozemljem sestreljenih 217 sovražnih letal. Japonci pa so nad Pacifikom in Avstralijo sestrelili 93 ajigloameriških letal. To je več ko 2 letali vsako uro. Ti uspehi proti skupnemu sovražniku v oddaljenosti več tisoč kilometrov so najmočnejša vez trojnega pakta. Zgrešene špekulacije Anglosasov Inozemstvo o junaškem odporu Set Osi in nezlomljivem borbenem duhu italijanskega naroda Stockhotm. 13. jui s. Rimski dopisniki švedskih listov govore v svojih poročilih o trdni odločnosti, ki jo očituje v tem važnem trenutku talijanski narod. Listi poudarjajo, da ao> se zavezniki uračunali ko so mislili, da bo zasedba Sicilije lahka in prijetna zadeva. Dopisi pripominjajo, da izkrcane angle^kc-amen-ske čete niso mo0e prodreti v notranjost *»n da so naletele na hude težave kakor tudi na izredno žilav odpor braniteljev otoka Zavezniki so se zmotili, ko so mislili, da jih bo sicil- sko prebivalstvo sprejelo z veseljem; kakor ves narod, tako je tudi sicilsko ljudstvo trdno odločeno, da brani svoja rodna t!a z vsakršnim sredstvom. Dopisnik »Stookholms Tidn;nNairiku Sim_ hram«, ki odseva mnenje japonskih vojaških krogov, piše. da se pri sedanjem svetovnem položaju operacije v Sredozemlju tičejo tudi vzhodne Azije. Operacije se zdijo sinkronizirane ne samo z onimi v rtiisdji, temveč celo z ofenzivo sovražnika proti otokom na Pacifiku. List pripominja, da je sovražnik pričel na vseh frontah istočasno ofenzivo, katero pa so silo trojnega pakta takoj sprejele in se ji uspešno zoperstavi-le. List poveličuje pogum C-t. ki branijo Sicilijo. Bukarešti. 13. jul. s. Rumunski tisk poveličuje vedro in moško zadržanje italijanskega, narode, ter poudarja, da je Angloamerički napad, ki gotovo ni prišel nepričakovano, še bolj o jači 1 voljo Italije do odpora in zmage. Carigrad, 13. jul. s. List »Djumhuriet« komentira anglosaško izkrcanje na Siciliji ter poudarja, da si je italijanski narod pridobil veliko zaupanje vase in da je njegov trdni sklep, da se bo upiral do skrajnosti. V svoji zgodovini je Italija doživela mnoso vdorov, katerim se je vedno zoperstavljala s hrabrostjo in s silo ter je tudi gotovo, da bodo Italijani nudili skrajen odpor. Duh rimskih legij je zopet oživel Budimpešta, 13. jul. s. Rod naslovom *Jvn&Ska. borba Italije^ piše poluradni »Budapesti Ertesito«:: V brudimpeštanskih krogih se še vedno najbolj zani- majo za vse vesti, ki se tičejo izkrcevalnih operacij anglosaških čet na Siciliji. V teh krogih naglašajo, da so čete obalne obrambe takej po prvih izkrcevalnih operacijah nudile sovražniku skrajno srdit odpor in uspelo jim je na mnogih krajih sovražnika odbiti. Sovražnik je moral priznati, da se junaški duh italijanskih čet, dokazan v številnih bitkah daleč od domovine v neugodnih okoliščinah in pod pritiskom številčno močnejših sil, kaže na domovinskem ozemlju v obliki, ki dokazuje, da je ta narod odločen hraniti do zadnje kaplje krvi zemljo Domovine. Navzlic vsem poizkusom demoralizii anja s pomočjo nasprotne propagande je duh rimskih legij zopet oživel. Madžarska, ki je kakor vedno z ljubeznijo in občudovanjem povezana s svojo italijansko zaveznico, sledi z vso dušo junaški borbi prijateljskega naroda. Smrt visokega narodno-s 3 ci ali stične ga hierarha Berlin, 14. jul. Po hudi bolezni je umrl v Berlinu. 67 le tstar. Sef organizacije narorlno-socialistične stranke v inozem-stvu prof. Hermann Bohi. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Severno od Bjelgoroda je pridobil nemški napad s podporo letalstva po razbitju dveh sovražnih oklopnih skupin nadalje na ozemlju. Protinapadi močnih sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov, poslanih iz drugi'; odsekov fronte in globine zaledja, kakor tudi močni razbremenilni napadi na področju zapadno in severno od Orla so se zrušili ob najtežjih sovražnikovih izgnnah. Včeraj so oddolki kopne vojske, SS in letalstva ponovno uničili 400 oklopnih voz. 103 sovražna letala so bila sestreljena v letalskih nojih in po zaslugi protiletalske. ga topništva. Nii Siciliji nadaljujejo osne sile ogorčene borbe proti sovražniku, ki se je izkrcal na otoku. Nemški in italijanski letalski oddelki posegajo neprestano v borbe na zemlji in so bombardirali izkreevalno mornarico pred obalo otoka, k1 so ji prizadeli zelo hude izgube. Nad Sicilijo in Sardinijo je bilo sestreljeni!: 25 sovražnih letal. Na zapadu je oddelek tenkih nemških bojnih letal preteklo noč z dobrim uspehom napade] pristaniške in ladjedelniške naprave v mestu '-reat Grimsbv. Nadaljnji tetal.^ki napadi so bili usmerjeni na jMJsariezne cilje na podrcćju Londona, in na južnovzhodni o1 ali Anglije. Eno nemško letalo se ni vrnilo s teh napadov. Letala za daljne polete so bila ponovno poslana v napad proti sovražnima ladja, ma, ki sta bili dne 11. julija r.a Atlantiku zažgani. Eden izmed teh velikih transportnih parnikov se je že potopil, Irugi je hal potopljen z bombnim zadetkom. S tem je sovražnik zopet izgubil dve ladji s skupno 30.000 br. reg. tonami. Učitikavlte afceife netreškega Berlin, 13. jul. s. Nemško letalstvo je včeraj silovito napadlo topniSke položaje in sovjetske oskrbovalne kolone na točkah, kjer divja najhujši boj med Bjelgoro-clom in Orlom. Skupine strm iglavcev 90 bombardirale ponovno zbirališča čet in strojniška gnezda ter gnezda metalcev plamenov. Uničenih je bilo 71 sovjetskih tankov, številni topovi so umolknili. Lovci in protiletalsko topništvo so včeraj sestrelili skupno 103 sovjetska letala brez lastnih izgub. Brezuspešni sovjetski naperi Berlin. 13. jul. s. V dopolnilo današnjega nemškega poročila pripominjajo v tukajšnjih pooblaščenih krogih, da so se borbe na podrečju Bjelgorod—Orel tudi včeraj nadaljevale navzlic slabemu vremenu, ki je jakost borb v primeri a prejšnjimi dnevi zmanjšalo. Severno od Bjelgoroda je nemškim četam uspelo navzlic mnogim protinapadom Sovjetov vdreti 4 km v sovražne črte in zavzeti nekatere strateško važne točke. Sovjeti še naprej mečejo v boj vedno nove močne rezerve, da bi zamašili razpoke v svoji postrojitvi, ki so nastale zaradi nemških napadov. Zaradi premoči v zraku in neugodnih sedanjih postojank so za Sovjete navzlic uporabi velikih množic sil poizkusi razbremenjevanja zelo težavni. Vedno bolj očitno je, da skušajo Sovjeti na vse načine zopet nridobiti izgubljeno iniciativo, uporabljajoč ogromne količine čet, tankov in letal. Trajen pritisk nemških čet deslej sovražniku ni dopustil, da bi uresničil svoj načrt. Letalski napadi na Anglijo Berlin. 13.jut s. Čeprav operacije na fronti južne in vzhodne Evrope vežejo izredno visoko število letal, zadaja nemško leialstvo. kadar se nudi priložnost, hude udarce vojaškim objektom na anjjle^kem otoku. Včeraj ponoči ie skupina težkih bojnih letal napadla, kakor ;e bilo javljeno, pristanišče Grinsbv. Glede tega napada se doznava iz vojaškega vira, da je zelo mnogo bomb velikega kalibra eksplodiralo v vojaških napravah in oskrbovalnih skladiščih mesta, ki leži na vzhodni obali Anglije. Zelo obsežni požari, ki so bUi vidni več ur z razdalje, pričajo o učinkovitoeti napada Skupine Zgledno junaštvo bersaljerskega poročnika Rim, 13. jul. s. Ime 26 letnega junaka je pomnožilo seznam tistih, ki jih Dorhovina uvršča v plemstvo hrabrosti. Zlata kolajna, ki je b:la v spomin podeljena poročniku bersalje:x>v Lavadi Framcescu^ roj. 20. 1917. v partinicu (Palermo). pove, s kakšno odpovedjo se borj mladina Italije, ter prikazuje tudi junaško epizodo italijanskega odpora v Tunisu, ki je stala naše sovražnike šest mesecev skrajnih naporov ter trošenja sredstev in ljudi. Poročnik Lavaga. je bil po klicam pod orožje v juniju 1910. ter je prišel v novembru leta 1942 z 10. polkom bersaljerov v Tunis. 10. polk bersaljerov je dobil popoldne 25. februarja povelje, naj krene s svojih postojank med Ouedom in Sedjemanom Kef Alledom z nalogo, da napade sovražnika na višinah vzhodno od proge Ca po ser-rad—Ponte Sedjemane ter si zagotovi oblast nad progo. Oddelki so se pričeli kretati naslednje jutro. Kmalu se je razvila posebno srdita bitka na obronkih Kef Zlitje. Bersaljeri IO. polka so obvladali sovražnika, ki je pa nato dobil ojatenja ter je zopet napadel ter um > vpelo obiti naše skupine, ki so bile že preizkušene v borbi. Meu to akcijo se je poročnik Lavada odel s slavo. Čeprav je bil ranjen, njegov odred pa decimiran. je večkrat napadel z bajoneti. Podž^an: z njegovim zgledom so vojaki delali čudeže. Kratka je obrazložitev za njegovo odlikovanje: »V napadu na utrjeno postojanko je vcdil svoje bersaljere do mej nasprotnikovih položajev. Ko je bil prvič ranjen je odločno vztrajal v napadu. Ko je bil njegev odred zamnjšan na peščico vojakov, je napadal večkrat z bajonetu Ko je sovražnik izvršil protinapad od zadaj yn od strani, je bil večkrat zadet z I ajonetom v usta, v prsa in v hrbet, pa je neokrotljivo zadaja! naprej hude udarce nasprotniku z metanjem ročnih granat. Sovražniku, ki ga je pozival: Stepi naprej, bersaljeri, je odgovarjal: >Tu sem!« ter se vrgel v zavestnem in najvišjem žrtvovanju proti sovražnim bajonetom. Bil je svetel zgled junaJkih kreposti našega rodu. Kef Zilija — južno-vzhodno Capo Serrata (Tunis) 26. februarja 1943-XXI- nemških brzih bojnih letal so napadle drupe objekte v okolici Londona. Zadele so za vojno važne naprave ob izlivu Themse. NJadle£owi!m napad na pristaniške naprave v mestu Rams-gatc ob ju/ni obali Anglije je končno zaključil delovanje nemškega letalstva proti Angliji v pretekli noči. Finsko vojno poročilo Helsinki, 13. jul. s. Finsko vojne poročilo javlja: V zadnjih 24 urah je h;l v zapadnem odseku aunu-ke fronte odbit napad majhnega rdeče«a oddelka. V ostalih odsekih sc ni /C" dtlo nič važnega. ki je bila vrnjena Bolgariji. Potovanje ras* nistrskega predsednika je dBdo povod za patriotične manifestacije pr«ibrvsJLgtva, M so bile posebno pomembne v Skoplju. Turška zahvala Italni in Nemčiji Ankara, 13. jul. s. Po sklepu italijanske vla^e. da pošlje v Turčijo veliko količino seruma, proti tifusu in po podobnem sklepni nemške vlade, je vlada v Ankari naročila svojima veleposlanikoma v Rimu in v Berlinu, naj se v imenu vlade zahvalita italijanski in nemški vladi. Filov v Makedoniji Sofija, 13. jul, s. Ministrski predsednik F"ilov in prosvetni minister sta ob spremstvu raznih osebnosti prispela v Sofijo. Vrnila sta se s potovanja po Makedoniji. Iz „Odredbenega lista" Rim. 13. jul s. Odredbeni list PNF objavlja: Fašista Manlio Geco, inspektor pri federaciji v Piaeenzi. in Antonio Bukasina, član direktorija GUFa v Zari, &ta iunaj-ko pacHa ▼ borbi proti partizanskim tolpam. Za BiiPiimi. dobljenimi v borbah, so um rti fašisti: Michcle Fasano, tajnik fa^ja v Valoria-tu (Cuneo); Mario C-aminari. Cct odseka fašija v Arzagu d'Adda (Bersjamo); Celimo Chia-rodi. vodja skupine fasija v Rioli Venjatu (Bo-Jogna). Namesto Prima Fumeia. ki jc bil poklican na d ril! položaj, je Duce dolovi 1 za siužbo Revoluciji v položaju zveznega tajnika v T rentu tovariša Rudolfa Andreatta. roj. v Levico (Trento) teti 1012.. vpisanega v PNF cd 24 maja 1935 (fašistični nabor), doktorja prava, prostovoljca v španski in v sedanji vojni, ranjenca, odi i kovan epa z dvema bronastima kolajnama in s temi križi za vojaško hrabrost, poročnika bersaljerov. zdaj zveznega podpoacljnika GILa v Trcntu. Fašist Gicapasso Torre iz Caprara je bil imenovan za direktorja revije »Italia ol trem are**. Novi turški veleposlanik v Ritmi Ankara, 13. jul. s. Turški min'ster pri madžarski vlad je napredoval v veleposlanika in bo zastopal Turčijo pri Kraljevem in Cesarskem dvoru Italije. N>vL veleposlanik Runken Ekref prihaja i- nov'aar-stva in je znan pisatelj. Angleška letala mečejo bombe na Švico Oster švicarski protest v Londonu — Dva angleška težka bombnika sta se zrušila nad Švico Bern, 13. jul. p. Uradno poročajo, da so skupine angleških letal danes poneči preletele med polnočjo in eno švicarsko ozemlje. Eno izmed teh letal se je zaletelo v neko goro in je strmoglavilo na tla. Bil je to štirimotornik. Vseh pet oseb, ki so bile v letalu, se je ubilo. Nekaj bomb so napadalci vrgli v občini Rigisberg v kantonu Berna, kjer je bila ena hiša porušena, druga pa zažgana. Ostale bombe so padle v Flamatu in področju Giinden-vvalda. Bern, 13. jul. s. Večerni listi so svoje stolpce posvetili obvestilom iz raznih krajev Švice, ki so bili prizadeti z bombam: angloameričkih pilotov. Ves tisk sodi, da gre za najhujšo kršitev angleškega letal- stva nad Švico. j>Neue Ziirich«r Zeitung« objavlja na prvi strani zemljevid, na katerem so označeni prizadeti kraji. Kakor je bilo že rečeno, sta dva angloameiriška bombnika strmoglavila na švicarskem o-zemlju. pri čemer je bilo ubitih 11 angto-ameriških pilotov. Odvržene so bi I e bombe, ki so povzročile hudo škodo v okolici Savignvja pri Liairsanni ter v že označenih krajih kakor v kantonu New Chatel. Bem, 14. jul. s- Uradno poročajo, oba je bilo švicarskemu poslaniku v Londonu naročeno, naj odločno protestira zaradi nove kršitve nevtralnosti s strani številnih angleških letal v noči na 12. in 13. t. m. in zahteva odškodnino za škodo, katero so povzročile bombe na več točkah švicarskega ozemlja. Nadaljnji japonski uspehi na Tihem oceanu Japonsko letalstvo zadaja Anglosasom bude udarce Tokio. 13. julija s. Japcnski glavni stan objavlja, da so letalske skupine mornar.ce 9. t. m nenadoma napadle pristanišče Rendovo *n potopila 6 izkrcevalnih parnikuv Dne 11. t. m. je skupina lovcev in bombrnkov napadla sovražne čete. ki so se izkrcavale na vzhodni cbali Nove Georgije. V borbah z letali, ki so se dvignila, da bi preprečila japonsko akcijo, je bilo zrušenih 24 sovražnih letal To^io, 13. jul. s. Japonski glavni stan pojoča: Japonska garnizija na Novi Geor-giji se silovito bori od 5. t. m. s sovražnimi silami, ki so se izkrcale na več točkah otoka ter skušajo napredovati proti Mundi od juga proti severu. Neka japonska pomorska skupina, operirajoča v vodah severno od otoka Kolonvangara. je pognala v beg v noči na 12 t. m. sovražno skupino, ki je obsegala več ko štiri križarke. Med bitko sta bili potopljeni dve sovražni križarki. tretja pa je pobegnila v plamenih. Ena izmed naših križark je bila poškodovana. Ta spopad se bo uradno imenoval »bitka pri Kollvangari«. Tokio, 12. jul. s. Na povraktu s svo;,p*a inšpekcijskega potovanja po južnih področjih je podal miin. predsednik Tojo nekaj izjav. Zatrdil je, da se področje skupnega napredka Velike Azije z uspehom gradi. Med obiskom v Ta ju in na južnih področjih je ugotovil zmagovit napor tamošnjih t-a-rodov, katerih cilj je osvoboditi se anglosaškega izkoriščanja in pomagati k napredku Velike Azije. Ministrski predsednik je pchvalil tajski narod, ki pod vodstvom ministrskega predsedmjl^a do skrajnosti prispeva za skupno zmago. Nato je govoril o svojem obesku v šonanu. kjer se je sestal s Candro Bosejem in z dr. Bamavvom. Izrazil je svoje občudovanje tudi za indijsko narodno vojsko in za veliko ljudsko manifestacijo v Džakarti. Govoreč o neodvisnosti Birme in Filipinov je Tojo zatrdil da se ta neodvisnost uresničuje, Z zadovoljstvom je obiskal Malajo, Sumatro in Borneo, kjer narodi močno sodelujejo za skupno zmago. Ustanovitev indijske osvobodilne vojske Šartghaj. 12. jul. s Po prvih podrobnostih ki sc doznavajt, o ustanovitvi indijske narodne vojske, prve. ki jo je Indija dobila za pod poro v njeni stoletni borbi proti Angležem se vidi važnost te vojske, zlasti kot formacije, okrog katere se bodo zbiral: in kamor bodo težilj mladi Tndija. ki si žele z orožjem osvoboditi domovino. Organizacija vojske se je pričela lani v maju. ko so mladi indijski prostovoljci ustanovili prvo skupino na pobudo indijske narodne lige. ki se je ustancvila z japonsko pomočjo 15. junija 1942 in šteje skoraj 2 milijona Indijcev bivajočih na Japonskem, na Kitajskem, v Mandžuriji, v Taju. na Javi. Borneu, Filipinih in v Honkongu. Danes predstavlja že znaten kontigent. ki je moderno oborožen, dobro izvežhan opremljen s topništvom, pionirji in vsemi drugimi sredstvi ter ga prešinja velika borbenost, ki ji daje hrano sovraštvo do zatiralcev in goreča želja po osvoboditvi domovine. Nova vojska je čisto indijska, tudi v poveljni-štvu. ter spoštuje indijske tradicije *n druži prvić Indijce vseh razredov in ver. kar je v nasprotju 9 tem kar so bile indijske edinice. katenh se je Anglija stoletja posluževala zt svoje imperijalisticne namene m predvsem proti Indijcem samim. Kakor je proglasil Candra Bose v- Sonanu. ko je prevzel poveljništvo in predstavi) vojsko japonskemu pedsedniku Toju. čaka nova vojska hre-peneče ne povelje za pohod preko indijskih mej proti Angležem ob strani japonske vojske, 1 y Ttnagu Japonske in njenih SO—■ nikov, ker samo Japonska lahko zagotovi indijsko neodvisnost. Nova vojska indijske države ni samo vojaško važna, temveč ima tudi veliko moralno vrednost, če pomislimo, na od-padništva indijskih čet, ki 50 bile uvrščene t angleško vojsko med japonskim prodiranjem na Mala ji. Berlin, 13. jul. s. Jutri bo »Volkischer Beobachter« objavil članek z naslovom »Revolucija Indije«. V tem članku se poudarja, da je imenovanje Wavella za indijskega podkralja v prid gibanju za indijsko neodvisnost pod vodstvom Candre Boseja. Sovražnik se mora uklociti z orožjem, čeprav se ne izključuje, da dosedanji načini indijskih nacionalistov niso bili brez pomena. Glasio Rjave hiše ugotavlja, da obstoja indijska narodna, armada že iz 70 000 mož ter ima dobro izvežbane vojake in oficirje, ki so prešli v japonsko vojsko med vojno na Mala ji. V ostalem se ta Indijska armada stalno razvija ter razpolaga z odličnim japonskim orožjem. Načrt Candre Boseja za 0 premo vojske 300.000 mož bo lahko izvedljiv, če pomislimo, da se samo z ozemlja, ki so ga Japonci zasedli, referati ra nič manj ko dva milijona vojakov. Ob zaključku pravi Ust, da izkušnje Anglije z indijskimi četami, lei se bore proti Japonski, nikakor niso vzpodbudne. Vider! bomo, ali se bo Auchinleck, novi poveljnik angleških sil v Indiji, drznil poslati jflh A bqi fitoti asp&rtsni indijski amtađk Rejcem goveje živine Tudi tisti, ki imafa aamv oddati Sd% vse prijavljen* »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 14. julij« IM3-XXI. Svtje Naročite se na »DOBRO KNJIGO"! V zbirki »DOBRA KNJIGA« bo izfel te dni roman »VZHOD IN ZAPAD«. Tudi našemu občinstvu že znana pisateljica Pearl S. Bocfc rise v njem na primeru mlade Kitajke borbo dveh svetov v sodobni Kitajski. Sredi avgusta bo izšlo delo slavnega zdravnika Pavla de Krnita, M pripoveduje v knjigi »BORCI PROTI SMRTI« življensko usodo nekaterih mojstrov medicinske vede. V septembru bo sledil roman »POKOJNI MATIJA PASCAL«, ki ga je napisal Liuigi Pirandelio, svetovno znani italijanski dramatik in pisatelj. Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, 10.— lir, za broširano in 20.— lir za vezano knjigo; b) za ostale naročnike 11.—- lir za broširano in 20.—- lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni, v Novem mestu podružnica rJutra«, od drugod pa naj se naročniki javijo po pošti na naslov: Uprava »Jutrac, Ljubljana, Puccinijeva 5. 87468 obiskovalcev in 260 predstav v ljubljanski drami ObjavI|eno je bilo letno poročila o dramskih sezonah 1940-41 ter 1941-43, ki vsebuje zanimive pada tke o delavnosti ljubljanske drame Ljubljana, 14. julija. Ljubljanski komisiona r Prevoda obvešča <\se TCjcc goveje živine po* mestni in v njegovo r< dr.-;C-;e -".ivi:' državnega posojila v znesku 2 milijardi din. Kot emisijske ustanove poslujeta, kakor pri prvem posojilu Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica. Emisijski tečaj znaša 98.5%. Pri obveznicah, ki se zamenjajo v akciji za oprostitev od zemljiškega davka pri oddaji kmetijskih pridelkov proti državnim bonom pa 100°'». Izdane bodo tri vrste obveznic in sicer po 1.000, 10.000, 100.000 in 1,000.000 din. Premije znašajo od 500 do 1,000.000 din. — Za nemško zimsko pomoč v letu 1942 43. Nemška narodna skupina v Beogradu je zbrala v letu 1942/43 2,114.342 din, dočim je vrgla zbirka v letu 1941/42 961.390 din. Letošnja je bila za 120°/» večja od lanske. Pri zbiranju prostovoljnih prispevkov je sodelovalo 643 Nemcev, tako da je odpadlo na vsakega 3288 din. Nemško vojaštvo. SS čete, policija in organizacija Todt so pa d arovale 4,836.418 din. Spodnja štajerska — Novi cTobovi. V Mariboru sta umrla hlapec Janez Vorfiič, star 66 let in občinski delavec Peter Vavpotič, star 58 let V S ve čin i je umrla posestni ca Neža Lorbcr, stara 61 let. V Marenbergu je umrl posestnik Franc Bruderman. star 73 let — Plesni večer v Maribora. Za 25-letni-co gledališkega dela Suzane Ufert Je bil prirejen v dvorani štajerskega Heinvat-bunda v Mariboru plesni večer, ki sta nastopila na njem poleg balerine Ufert o ve tudi ves balet in orkester mariborskega gledališča pod vodstvom dirigenta Richar-da Dietla. Primabalerina Suzana Ufert nastopa v Mariboru že dve leti. — Nesreče. 43-letni hlapec Franc Vizjak od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah je hotel zadržati konja, ki se je bil utrgal v staji. Konj ga je pa podrl tako, da je — Ne, vem, da je tako, — j* dejala babica — in sprijaznila sem se s tem. Samo slovo od malčka mi bo težko. Najvažnejše je, da ne bo ničesar opazil. Davi sem ga pošteno ozmerjala, ker je lagal. Zdaj sem pa jaz tista, ki mu moram nekaj prikriti. Babica ga Je nalagala! On naj bi bil pogumen in vedno naj bi govoril resnico, babica ga je pa hotela nalagati. In zakaj je hotela proč? Stol se je premaknil. Nlko se je ustrašil ln smuknil skozi vrata na vrt. Tekel je naravnost čez livado in se vrgel v travo. Tam je obležal mirno, ne da bi na kaj mislil. — Niko, ga Je poklicala babica že drugič. — Pridi večerjat! Stekel Je proti nisi. Na pragu je zagledal temno postavo babice, ki ga je pričakovala. Ničesar mi ne sme prikriti, je pomislil Nlko. Ko pa Je zagledal v svitu luči njen obraz, ji naenkrat ni mogel zastaviti nobenega vprašanja. Smehlajla se je, toda njen smehljaj je bil povsem dru. gačen kakor sicer. — Babica, ali naj ustrelim luno? — je vzkliknil. — V nos jo zadenem. — Napel je lok. stopil korak nazaj, dvignil glavo ln pomeril. Sprožil je. Puščica je švignila skozi srak. — Zadel sem jo! — Nlko je kar poskočil od vesolja. — AH si videla, babica, da sem jo sadel? Stala je pred njim, ga gledala ln se smehljala. Stcv. 157 IzFo21tev nagrad zmagovalcem v tekmah deta LJubljana, 14. julija. Tiskovni urad pokrajinskega Dopoluvora objavlja: V nedeljo 18. t. m. ob 11. uri bodo v sedežu pokrajinskega Dopolavora na Taboru izročene nagrade zmagovalcem v tekmah dela. Prvi trije klasificiranci v vseh posameznih natečajih naj se zaradi tega ob navedeni uri na določenem kraju zberejo. zadobil težke notranje in zunanje poškodbe. 53-letnega lovskega čuvaja Franca Arla iz Josipovega dola je obstrelil divji lovec Med vožnjo proti Račjemu si je zlomil nogo 34-letni Rudolf Lobnik iz Fra-ma. 17-letni Hildegard Felber iz Maribora je padel tako nesrečno, da si je zvil nogo. 8-letna hčerkica mizarskega pomočnika Zofija Zafošnilc iz Selnice je padla s kolesa in se precej močno pobila. 69-letna vdova po notarju Marija pl. Borowsky iz Maribora je padla tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila desno roko in zadobila še druge poškodbe. 10-letni Vincenc Jus iz Maribora je padel in zadobil težke notranje poškodbe. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnišnico. fSe/cJBttt ca KOLEDAR Dane«: Sreda, 14. julija: Bonaventura. U ANAS MJE PRIREDITVE KJno Matica: Ljubica z masko. Kino Sloga: Pustolovščine Anabele. Kino Union: Očetova ljubljenka. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; ! Baliovec. Kongresni trg 12; Nada Komotar, I Vič, Tržaška cesta. Iz Hrvatske — Pšenico žanjejo. V južnih krajih Hrvatske so že začeli žeti pšenico. Vreme je bilo usodno in pšenica je obrodila dobro. — Zavod za zatiranje raka. Takoj po ustanovitvi NDH je postal Zavod za zatiranje raka s pomočjo radia samostojen kot sestavni del medicinske fakultete. Ministrstvo narodnega zdavja je pa zagotovilo zavodu vsa potrebna denarna sredstva, da se bo lahko uspešno razvijul. Doslej se je lečilo v zavodu nad 7.000 bolnikov. Leči jo se lahko vsi, tudi če nimajo denarnih sredstev, ker jim plača Društvo za zatiranje raka potovanje in poravna tudi stroške v bolnišnici. Samo lani se je zdravilo v Zavodu okrog 1.000 bolnikov. — Nove poštne znamke. Hrvatska poštna uprava izda novo serijo znamk v korist Filatelističnega društva. Znamke bodo po 18 kun z doplačilom po 9 kun. Izdn-nih bo 280.000 znamk v polah in 70.000 v bloku. V promet pridejo nove znamke prvič med razstavo hrvatskega Filatelističnega društva v septembru. S 1. julijem So pa prišle v promet posebne znamke v korist hrvatskih legionarjev. Izdane so bile v nakladi po 70.000 nazobčanih in ne-nazobčanih blokov po 4 vrednosti. Na njih so slike hrvatskih dobrovoljcev na vzhodnem bojišču. — Prvi absolventi podčastniške sanitetne Šole. V Zagrebu so te dni dovršili sanitetno podčastniško šolo prvi goienci. Zaključek šole je bil združen z lepo svečanostjo. Hrvatska vojska je dobila tako prve strokovno izobražene sanitejce. — Hrvatski žitni monopol. Hrvatski vladni list je objavil uredbo o državnem žitnem monopolu. Uredba določa, da spadajo pod državni monopol vse vrste žita, kakor tudi stročnice in krompir. Namen te uredbe je zagotoviti prehrano prebivalstva. Pridelovalci žita. krompirja in stročnic smejo razpolagati s svojimi pridelki samo v smislu zakona. Na poziv oblasti morajo izročiti poljske pridelke po določenih cenah državnim organom. Količina se ravna po velikosti posestva in krajevnih razmerah. Posestva izpod 2 oralov so v načelu oproščena teh obveznosti. — Reja sviioprcjk. Tudi Hrvatska si prizadeva povečati proizvodnjo tekstilnih vlaken, zlasti pa svile. Pred prvo svetovno vojno so pridobili na ozemlju sedanje Hrvatske do 255.000 kg kokonov letno. Zaradi nizkih cen je pa pozneje ta važna panoga narodnega gospodarstva znatno nazadovala, tako da so pridobivali zadnja leta pred sedanjo vojno na Hrvatskem samo Se okrog 150.000 kg kokonov. Posledica tega je bila, da so morale tvornice svile v Osijeku, Mitrovlci in Mostarju ustavltlq delo. Generalno ravnateljstvo za kmetijstvo skrbi zdaj za povzdigo reje sviloprejk, ki jih uvaža iz Inozemstva. To delo nadzoruje inspektorat v Osijeku, kl ima na razpolago tudi dovolj denarnih sredstev. Da se zagotovi rentabilnost reje sviloprejk. so bile določene zelo visoke cene kokonov. Prvovrstne kokone plačuje generalno ravnateljstvo po 350, drugovrstne po 250. kokone tertje vrste pa po 100 kun kg. Poleg tega pa lahko obero reje sviloprejk vse ob cestah rastoče murve brezplačno. Ker je letos vreme ugodno, se obeta rekordni pridelek kokonov. _ Velika umctn'Ska prireditev. V dvorani hrvatske Delavske zbornice bo prirejena drevi velika koncertna prireditev, na kateri nastopijo najvidnejši zagrebški umetniki in umetnice, med njimi tudi Ivan Franci. Prireditev je organiziral štab ustaške mladino v Zagrebu. GLEDALIŠČE DRAMA Sreia, 14. julija, ob 19: Nevesta 9 krono. Red Sreda. Četrtek, 15. jul., ob 19.: Nevesta m krono. Red Četrtek. Petek. 16. jul., ob 10.: M»U lord. Zaključena predstava za GILL. Sobota, 17. julija, ob 19.: Nevesta m krono. Red A. Nedelja, 18. julija, ob 19.30: Veliki mOJL Izven. Zadnja uprizoritev te igre v letošnji sezoni. Cene od 15 lir navzdol. OPERA Sreda, 14. julija, ob 19.: Medame Butter. fly. Red Premierski. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve Četrtek. 15. *ul., ob 19.: Tiha voda. Red A. Petek, 16. jul., ob 19.: Prodana nevesta* Red Četrtek. Sobota 1". juliji, ob 19.: Madamc But- terOv. Red B. Življenje na živilskem trgu Med uvoženim blagom je zdaj Se vedno napredaj največ c£&t?i£, ki je take poceni, da domači pridelek ne more tekmovati z njo 5€ev. 157 Letošnje poletje in kopalna sezona Začenja se čas žetve, a pravo poletje se doslej se ni začelo »SLOVENSKI N AR O D«, sreda, 14. julija 1943-XXI. Strma 5 Ljubljana, 14. julija. Kakor smo se navduševali nad lepim vremenom sp: mladi, tako se zdaj pritožujemo, da ni pravega poletja. Doslej je bilo v koledarskem politju vec hladnih kakor toplih dni. Jutra so bila pogosto hladna, popoldne je pa bilo oblačno, da se ni moglo ogreti. Ce se je pa že zjasnilo, je lepo vreme trajalo le nekaj dni, nakar je južni veter začel zopet prinašati vlago. Pri nas niso redka deževna in hladna poletja. Tudi prejSnja leta je bil julij precej deževen. Celo lani je bilo julija največ dežja, ko so b'li skoraj vsi meseci nenavadno suhi. Pozneje se je vreme zopet izboljšalo; lep je bil avgust, krasno vreme je bilo septembra tn izredno lep je bil oktober. Čeprav je bil julij lani precej deževen, je bilo poletje v splošnem tep-lejše kakor letošnje doslej. Značilno za letošnje poletje je. da doslej maksimalna dnevna temperatura še ni dosegla 30°. V tem mesecu je znašala le enkrat nad 28«. Prejšnji mesec je bila najvišja 24., ko je znašala 29.6. Pred tistim dnevom je bilo vreme več dni lepo ln bil je najprimernejši čns za košnjo. Kljub temu ljudje niso povsod dobro izkoristili lepih junijskih dni za košnjo, tako da smo videli celo v začetku te^a meseca tu in tam nc. pekošeno travo. Po kresu bi se morala začeti prava poletna vročina. Ce naj dobro zori žito. mora biti začetek julija lep in vroč. Spomladi je skoraj vse žito kazalo zelo dobro. Kmetje pravijo, da ozimma ni bila že dolga leta tako lepa spomladi kakor letos. Zrasla je nenavadno hitro. Rž in pšenica sta šli v klasje mnogo prej kakor navadno. Obetala se je debra žetev. V resnici bi bila letošnja žitna letina zelo dobra, če junijske in julijske plohe ne bi napravile škode. Žito je poleglo. Toda bilke so bile letos tako močne, da je pšenica še vedno precej lepa. čeprav je polegla in je še vedno upanje, da bo letina dobra. Razumljivo je, da se zdaj tudi meščan zanima za žitno letino. Tudi ljubljanski kmetje pridelujejo nekaj žita. Sorazmerno malo žita pridelujejo na Barju, kolikor ga »pada pod mestno občino, ker se tam pšenica ne obnese dobro; slabo prezimi in spomladi jo pverase plevel Bolje se pa obnese rž in tu in tam je izredno lep?.. Precej pšenice pridelujejo na Ljubljanskem polju in nekaj tudi v Šiški, kjer so še pač pelja. Hladno vreme zadnje tedne je zadržalo zorenje, tako da bo žetev malo pozneje. Pri nas čanjejo ječmen v začetku julija, rž in pšenico pa sredi meseca. Letos se je nenavadno zgodaj začel Čas kopanja. 2e maja so se meščani hodili kopat, solnčili so se pa že aprila. Toda junija je bilo konec kopanja. Kopališča so bila po več tednov skoraj prazna, kajti kopalci se niso zanesli na vreme tudi, ko se je zjasnilo. Doslej je bilo še malo lepih nedelj, da bi bili kopalci zadovoljni z njimi. Zadnja nedelja ni bila primerna za kopanje, ker je bilo oblačno in za soln-čenje prehladno tudi, ko se je pokazalo solnce. Pri nas so ljudje izredno navdušeni kopalci, ko imajo med meščani večino. To je menda reakcija na ljubljansko podnebje; ljudje hočejo čim bolj izkoristiti lepe, tople dni, da se odSkodujejo za deževno, megkno in pusto vreme spomladi in jeseni. Prejšnja leta je pa prišlo kopanje malo iz mode. pač zaradi tega. ker je bilo vreme poleti zelo nestanovitno. Najbolj se je »kopalno gibanje« razmahnilo pri nas pred desetletjem. Cepiav je Izredno mnogo meščanov obiskovalo kopališča v liubljanski okolici in so bili uvedeni kopalni vlaki, je bilo vendar še toliko kopalcev doma, da so bila vsa kopališča prenapolnjena. Tedaj se je zbiralo na nabrežjih Ljubljanice in Grubarjeveja prekopa ob nedeljah po več tisoč kopalcev. Množice meščanov so romale k Bavi Številni kopalci iz Ljubljane so se vozili v Medno. Medvede in Skofjo Loko. Posebno priljubljena je bila Sora. Ko je dobila kopališče Višnja gora, so se celo tja vozili kopat nekateri Ljubljančani. Pravih letnih kopališč v Ljubljani ni bilo mnogo: imeli smo samo tri: na Ljubljanici cb Ižanski cesti, ob Gradašč'ci v Kolezni 1n kopališče >Iliiije«. Razen tega je bilo še zasebno športno kopališče na Ljubljanici cb izlivu Malega grabna. Kopalci so si sami improvizirali kopališča: ob Gradaščici — zlasti pri Bokalcah — vzdolž Malega grabna v vsem Mestnem Logu. vzdolž Grubar-jevega prekopa cb razvodju in v Stepanji vasi. Solnčili so se na Trnov.-.kem pristanu, kjer je zdaj zopet ljudsko kopališče, in na Prtilah. Bolj skromni so se zadovoljili tudi z Glinieo ob Večni p~ti, kjer se je letos razvilo posebno živahno kopalno življenje. Potem so sledila leta s samimi deževnimi poletji. Ko je bilo p~tern nekaj let z lepšimi poletji, se je zdelo, da so se ljudje odvadili kopanja: kopalcev je bilo mnogo manj kakor prejšnja leta. Lani sz-je pa zdelo, da se ie z:pet razvnelo staro navdušenje za kopanje. Tudi letes je bilo pred deževnim junijem sclnčenjc velika moda. Zdaj, po večtedenskem presledku, kopalna sezona zopet oživlja. Menda se pravo poletje začenja šele zdaj. Upamo, da p~slej ne bo več deževa!o tako pogosto ter da bodo pnhcdnji dnevi toplejši, kakor se spodobi poleti. DNE VN — Posmrtno odlikovanje. Polkovniku Vaiariniju Gerardu iz Concesia pri Bre-sciji je bila podeljena spominska zlata svetinj, v utemeljitvi odlikovanja se navaja, da se je polkovnik Vaiarini skozi mesece boril na cirenajskem bojišču. Ob nekem protinapadu, pri katerem je imel njegov polk precejšnje izgube, je padel, smrtno zadet od sovražne svinčenke. Se v zadnjih trenutkih zavesti je izpodbujal svoje vojake, naj vztrajajo. Italijanski etnograf predava v Romuniji. Na povabilo rumunske vlade se je mudil de I j časa v Rumuniji rimski vse-učiliški profe.-or prof. Pavel Toschi. Imel je serijo poučnih p redavanj v Bukarešti, Brasovu in Sibiu. Predaval je o vprašanjih italijanske ljudske umetnosti. Na vseučilišču v Sibiju je imel v okviru etnografskega oddelka predavanje o problemih italijanske ljudske poezije. Kot ravnatelj Kr italijanskega etnografskega muzeja je navezal prof Toschi stike z ravnatelji rumunskih etnografskih muzejev, da se utrdijo in poglobijo obojestranski prisrčni stiki sodelovanja. — Italijansko-ogrski kulturni sestanek. V Dopclavorovem gledališču finančnega ministrstva v Rimu je bil italijansko-ogrski kulturni sestanek, ki ga je pripravilo središče tujcev rimske mestne Zveze borbenih fašijev v sodelovanju z Italijanskim hidro tehničnim združenjem in ogrskim propagandnim turističnim uradom. Na omenjenem sestanku je predaval inž. Ge-za Laprav. tehnični svetnik ogrskega poljedelskega ministrstva, o tehničnih problemih namakanja na Osrskem Svoja izvajanja je ponazoril s projekcijskimi posnetki, ki se nanašajo na namakanje v ogrski ravnini. Sestanka so se udeležili dr. PogTanv Nagy Feliks kot zastopnik ogrskega opolnomočenega ministra pri Kviri-nalu, mons. Franc Luttor. svetnik ogrskega poslaništva v Vatikanu ter številni uradniki italijanskih ministrstev za javna dela ter poljedelstva in gozdov. — Diisseldorfska umetnostna razstava otvorjena v Rimu. Iz Rima poročajo: Tukaj je bila otvorjena dQsseldorfska umetnostna razstava. Otvoritveni svečnnosti so prisostvovali državni podtajnik nacionalne vzgoje eksc. Rispoli, knez Bismarck kot zastopnik nemškega veleposlaništva v Rimu. konfederacijski predsednik nac. svetnik Kornelij Di Marzio. generalni umetnostni ravnatelj Marino Lazzari. vodja kulturnega oddelka nemškega veleposlaništva dr Faber, ravnatelj rimske galerije nac. svetnik Horac Amalo ter številni italijanski akademiki, nac. svetniki, umetniki ter umetnostni kritiki Rimska strokovna umetnostna kritika zelo pohvalno ocenjuje umetnostno kvaliteto razstavljenih umetnin. — Padel z višine 9 metrov in ostal pri življenju. Osemletni Avgust Valle iz Pas-serana Marmorita je plezal skupno s so-VTstniki po visokem drevesu. Ko je bil vrh drevesa, pa se je odlomila veja. na kateri je stal. Strmoglavil je v globino devetih metrov. Toda imel je srečo. Navzlic nekaterim poškodbam je ostal pri življenju. — Jubilej človekoljubja. Nad 20 let opravlja gospa Ema Dotta iz mesta Mon-dovi prisrčno, usmiljeno človekoljubno delo* Po smrti svojega brata duhovnika se je vsa posvetila pomoči in postrežbi starčkov, ki so ostali brez družine, brez svojcev in brez sorodnikov. Tem pomoči potrebnim revčkom je dala na razpolago svojo hišo, ki se je pretvorila v vzgledno socialno zavetišče; žrtvovala je tudi ves svoj denar, ki ga ie imela prihranjenega. Mnogo si je prizadevala, da bi to svoje zavetišče še razširila ter sodobno preuredila. Dvajset let se použiva v vzglednem altruističnem žrtvovanju. Ob tem redkem jubileju človkoljubja in usmiljenja posveča turinsko časopisje delu. žrtvovanju in plemenitim prizadevanjem Eme Dotta toplo pisane članke. — Nagrade. Pri žrebanju zakladnih bonov z zapadlostjo 15. septembra 1951 so bile izžrebane sledeče nagrade po 100.000 in 50.000 lir: V seriji Al6 nagradi po 100.000 lir za št. 1.845.139 ter 1.986.596-Štiri nagrade po 50.000 lir za št. 229.495; 511.742; 1,069.494 in 1,482.290 Serija A17: nagradi po 100.000 lir za štev. 577.576 in 1-544.820. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 238.507: 1.607.346; 1.773.457; 1.867.375 V seriji A18: dve nagradi po 100.000 lir za štev 77.293 in 1.775 031. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 324 764; 1.121 959: 1.163.033 in 1.905.315. Serija A19: nagradi po 100000 lir za štev. 764.791 in 1,842.929 Štiri nagrade po 50.000 lir za št 452 225; 866-233; 1.247.444; 1.499.153 Serija A20; nagradi po 100 000 lir za štev 436.171 in 1.907.907. Štiri nagrade po 50.000 lir za št. 534.346: 1,178 849: 1.562.676 in 1.572.356 — 63.000 lir je izgubi!. Trgovec Renato Gameti iz Empolija se je peljal s taksi jem z milanskega kolodvora do trg3 Duo mo. Ko je šel nekaj korakov naprej ?n ko je hotel plačati v bližnji trgovini n* ki račun je ugotovil, da je izrabil listneo ki je bilo v njej 63.000 lir. O tem ie obvestil kvesturo. ki skuša po svojih organih pojasniti zadevo ter se zanimati za morebitnega najditelja. — Dve ribiški ladji na vzburkanem morju. Iz Benetk poročno: Vihar, ki je divjal predvčerajšnjim po vsem Venetu, je vzburkal tudi morje v Benetkah in okolici. Ob viharju sta bili na morju tudi ribiški ladji Santa Lucia in San Giusep-pe. Ladja Santa Lucia je last bratov Ari-Stida in Karla Busetta. ladja San Giusep-pe pa last bratrancev Antona in Jožefa Scarpe. Na drugi ladji sta bila razen obeh imenovanih bratrancev tudi njuna sineva, stara 10 in 12 let. Ob nenadnem sunku viharja se je ribiška ladja prevrnila, oba bratranca Scarpa sta se rešila s tem. da sta se oprijela podladja. Oba dečka sta pričela klicati na pomoč. Klice je slišalo osebje na drugi ribiški ladji Santa Lucia. ki ie bila kakšnih 100 metrov v bližini. Četudi sta se znašla tudi brata Busetto v sličnem nevarnem položaju, sta zaplula na svoji ladji V smeri ladje San Giuseppe. Toda predno so mogli nuditi pomoč brodolomcem, je vihar zajel tudi ladjo Santa Lucia ter jo prekucnil. Brata Busetto in še dva ribiča so se rešili o« .;!ičen način kakor bratranca Scarpa. Klicali so na pomoč- K sreči je priplul v bližino par-nik. Mornarji s parnika so takoj pričeli z reševalnim delom. Vseh o^em brad-lom cev je bilo rešenih. Obe ribiški ladji sta bili z vlačilcem spravljeni v pristanišči. — Otrok padel z drugega nadstropja in ostal skoraj popolnoma nepoškodovan« V Rimu je padel petletni Nazzaieno De Mar-chis med igro z drugega nadstropja z višine šestih metrov na dvorišče. Dobil je le lažje poškodbe na hrbtu. Po padcu se ie sam dvienil in se vrni! domov. — Na polju slave je padel na ruskem bojišču višji narednik Otelio Chiari. ki je bil po rodu iz Rima. Pred tem se je bojeval na grškem in jugoslovanskem bojišču. — Umrl je general RoneOni. V Cremoni je umrl divizijski general comm. Italo Ronconi. Svoje vojaške vrline je pokazal pokojnik že v prvi svetovni vojni LjANSkI KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Mnogo zabave vam nudi odlična komedija Pustolovščine Ana bele V glavnih vlogah: Floretta Dolfl, Amalia Chellini, Paolo Stopa Predstave ob: 14., 16., 18. in 20. uri KINO UNION Film. ki ga preveva nedolžno veselje ln prekipevajoča mladost, v katerem premaga otroška iskrenost vse Intrige :n nakane zlobnih pokvarjencev... Očetova ljubljenka Chiarctta Calli. Armando Falconi, Dina Galli in Anna Vivaldi Predstave ob: 16.30, 18.30 in 20.30 uri KINO MATICA Slavna češka igralka Lida Baarova in Gustav Nczval v ljubezenski romanci po noveli pisatelji Honore-ja de Balzaca Ljubica z masko Produkcija: Lucerna-Fiim-Praga Režiser: Otokar Vavra Predstave ob: 18.. 18.80 In 20.30 url ri — Odvzem strankinih izkaznic. Turin-sfci Zvezni tajnik je odvzel strankino izkaznico Rafaelu Venafru iz Turina, vnesenemu v P. N. F. od 29. X- 1932 in Guidu Navaglia, vpisane v P. N. F. od 24. V. 1037. Pohvalil pa ie skvadrista Emila Bel-lettija za njegovo možato obnašanje na- ! pram navedenima — Sinželi zavzeti mesto padlega očeta. Na poveljstvo 3. milične legije protiletalskega topništva je naslovil 18 letni Peter Sale iz Genove prošnjo za uvrstitev v sestav omenjene legije da bi lahko zavzel mesto svojega očeta, ki je padel na si-cilsklh tleh. — Italijanska dramska skupina je nastopila v Luganu. Italijanska dram-ka skunina, ki jo vodi Elza Mertini, je uprizorila v dvorani Italijanskega doma v Luganu znano veseloigro Darija Niccodemi-ji »Postfžek«. Predstavi sta prisostvovala tudi italijanski ter nemški generalni konzul. — Mcrnar.ii imajo svcj'crra patrona- Papež Pij XII. je proglasil sv. Frančiška Pa-velskega za patrona in zaščitnica mornarjev. V zadevnem apostolskem »Breve« se navaja utemeljitev, da je bilo v prid duhovnemu blagru italijanskih mornarjev petrehno dati jim posebnega zaščitnika. — 2rnin in nevesta imata skupno 34 let- V Turinu so imeli zcio zanimivo poroko. Poročil se ie r.rjmla.jši italijanski par. Ženin Karol Marchetti je star 18 let, nevesta Suzana Balzano pa 16 let. — Rešil mater in dva otroka. 5-lotn: Ariodante Ferrari in 7-letni Ferrucio Pa-glierini iz Trecente pri Rovigu sta se igrala ob nabrežju Tartara. V igri sta preizkusila svojo moč, ko sta ner.aaoma «z-gubila ravnotežje in p^dla v vodo. Ferrari jeva mati je cb nabrežju prala perilo in Je tako. Čim je opazila smrtno nevarnost za oba dečka, skočila v vodo. Toda potapljajoča se fantka sta se je oprijeh s takšno močjo, da je bilo ogroženo tudi njeno živlienje. Pričela je klicati na pomoč. K sreči ie bil v bližini izvrsten pla-valer Dino Paglierini. ki se je pognal v vodo in vsem trem rešil življenja. SZ LJUBLJANE — !j Tudi včeraj kakcr navadno — d?ž. Prejšnje dnj smo se že čudili, da ni »tako dolgo« deževalo. Začeli smo celo upati, da se je vreme ustalilo ter da nastopa pravo poletje z vročino in jasnimi dnevi. Toda □va dni ie pihal močen zahodnik. ki nam navadno prinaša dež. Včeraj dopoldne je bilo precej separno in popoldne se je naglo pooblačilo, nakar se je med grmenjem izlilo več ploh po vrsti. Zvečer so se cblaki začeli zopet trgati in danes dopoldne se je zjasnilo. Zračni tlak je naglo naraščal v pretekli noči. Mnksimalna temperatura je znašala včeraj 27.6° minimalna danes 11.1°. barometer je pa kaza! davi 764.5 mm zračnega tlaka. —Ij Sprememba regulacijskega načrta v fentpetrskem okraju. Zaradi odrejene spremembe in dopolnitve sedaj veljavnega regulacijskega načrta naselja med Ilirsko ulico. Sv. Petra cesto, Skofjo ulico in Vi-dovdansko cesto bodo po § 9 gradbenega rakona med uradnimi urami v sobi št. 41 mestnega tehničnega oddelka v kresiji, Nabrežje 20. septembra št. 2711.. spot za 20 dni javno razgrnjeni načrti in določila za izvajanje sprememb in njih uresničitev Načeti in določila bodo prvi dan razgrnjena šele po 15 dneh po objavi tega razglasa v »Službenem listu«. Interesenti lahko vse pripomočke pregledajo, si napravijo prepise in prerišejo načrte. Pritožbe zopet spremembe morajo interesenti občini Dredbžiti najkasneje v 15 dneh po preteku roka javnega razgrnjenja, sicer jih ne bo mogoče jemati v poštev. Pri tem ma pripominjamo, da je pritožba dopustna zgeli zaradi kršenja zakonskih predpisov o DcstooanJu in pa zaradi cgražanja javnih koristi s strani občine. —Ii Lep zgled odraslim je te dni dal 10-letni učenec 3. razreda vadnice Rajko Turk gin našega uglednega someščana, nrevoznika enakega imena i^ Petrarcove ulice št. 17. Ko se je dečko pripravljal, da kot odličen harmonikar nastopi pri otvoritvi otroškega paradiža, je izročil organizatorju prireditve izredno redek in zanimiv ključ, ki ga je našel na dvorišču za zidem hiše na Sv. Petra c. št 49. Ključ je seveda zarjavel, vendar pa navzlic visoki starosti še prav dobro ohranjen ter kaže vse značilnosti ključev iz gotske debe. Posebno je zanimiv zaradi svoje nenavadne dolžine 34 cm To za T jubljano prav dra-doceno zgodovinsko redkost je mladi Rai-ko Turk podaril mestnemu muzeju ljubljanskemu ter tako dal najlepši zgled odraslim, kako se je treba zanimati za naj-raznovrstnejše starine, kako jih je treba varovati, posebno pa. kako jih je treba zbirati in si prizadevati, da pridejo v javno zbirko Vse to je dečko vestno izpolnil ter storil še več kot javne zbirke zahtevajo, ker je prostovoljno in brez odškodnine odstopil to važno najdbo mestnemu muzeju. Povedati pa moramo o njem, da se je izkazal s svojo harmoniko že tudi pri skušnji za otvoritev Otroškega paradiža, ko je vse otroške igre vodil s svojim instrumentom. Toda pri otvoritvi sami se je izkazal tudi za dobro vzgojenega kava-iirja. ko je svoj že prej določani prostor na vozičku poleg ženina in neveste odstopil znatno manjši tcvarišici v narodni noši. Seveda je tudi sam oblekel častitljivo starodavno nošo ter bi se bil gotovo tudi : nd postavil z njo na občudovanem vozičku. Dobrotnik mestnega muzeja in dobro vzgojeni bistri dijaček Rajko zasluži za oboje javno pohvalo, predvsem mu pa županstvo za darilo mestnemu muzeju in za sodelovanje pri mladinskih prireditvah izreka zasluženo pohvalo in najtoplejšo zahvalo. —Ij Lupša Fric. operni pevec, in .M a t u I Dere. pevovodja. sta izšla iz zbora Ljubljanskega Zvena. Oba sta dolga leta delovala v u kot pevca in si nabrala potrebnih izkustev za nadaljno umetniško delovanje. Na koncertu 19. t. m se predstavita oba Zvonaša prvi kot solist, drugi kot pevovodja Koncert bo 19. t. m ob 20. v veliki dvorani bctela Union. —Ij A?i se hceete naučiti italijanski brez truda in napora** Nabavite si dr. Gradov Italijanski teea.i »a Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge. Selenburgova ul. 3 Knjiga Je namenjena samoukom, ki se ob točnem upoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauče v kratkem ča=u italiianskega jezika Meha-*včn°-su«iestivna metoda. —Ij Za stare in onemogle Ljubljančanv v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podarila ga. LeCpoldina Lončar 50 L. Županstvo izreka dobrotnici najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih —Ij Vse rejce goveje živine, ki popisa do danes še n;so napravili, poziva mestni kmetijski odsek, naj v izogb strogo določenih kazni naznanijo število in težo goveje živine najkasneje do vključene sobote, 17. t. m., pri km tijskem odseku mestnega gospodarskega urada v Puccinijevi (prej Knafljevi) olld St. 2. če bo po tem roku ugotovljeno, da imajo rejci neprijavljeno živino, bo proti njim postopano po uredbi Visokega k: nV sari j r.ta o piijavi m zapori živine, ki je objavljena v »Službenem listuc kos 44 dne 2. junija t 1. —Ij Nesreče. V ljubljanski bolnišnici so iskali zdravniške pomoči naslednji ponesrečenci Janez Triler. 9-letni sin delavca iz D- M. v Polju, si je pri pudcu zlomil desno nogo. — Bogomil JJomiter. 18-letni delavec z Brda. se je ranil na levici. — Jože Ncčemer. 31-letni delavec iz Ljubljane, si je pri padcu s podstrešja zlomil levo nogo. — Marija Grlica, 37-lefna služkinja iz Ljubljane, se je ranila na desni nogi. _ — Tri naprad** za dvojčke. Trirstinski prefekt je izročii iz Ducejevega sklada za dvojčke Antoniju Dambrcsiju 800 lir ob rojstvu dvojčkov Rite in Marija.; Josipu Penku 700 lir ob rojstvu dvojčkov Stanislava in Marije; Antenu Palese 700 lir ob rojstvo dvojčic Marije Gracije in Evge-nije. — Ljudsko gibanje. Dne 7. julija Je bilo v Tricstu 11 rojstev. 10 smrtnih primerov in osem porok. — Smrtnu posledice p^dca. V ulici Tstria v Triestu je padel 58-letni delavec Anten Novak in si nevarno poškodoval glavo. Prepeljali so ga v triestins;;o boinišn.co, kier ca je ?a posledicami usodnih poškodb izdihnil. — Zlata m^ša. Dekan stolnega kapitlja pri sv. Justu mens. comm. Just Buttieuo-ni je daroval te dni svoto zlato našo j triestinski katedrali sv. Justa. — Junaška smrt sina Triesta. V bojih z grškimi uporniki je padel Renate Guili*. \:\ je nr.pu/u.i kr. finanrm s.riii na .Ionskem otočju. Ro;en je bil v Tries'u, kier njegovi svojci živijo Izšel je iz mladinskih fašijskih organizacij. Pozneje se je uvrstil med Crne siajce. — L'scdni padei. 19-letna fotografinla Lina Visiutin si je pri padcu zlomila levo nogo v gležnju. 71-letna Terezija Cech iz trga Impero se je pri padcu po stopnicah pobila po čelu 7-letna Keaina Cressa je padla pred hišo v ulici Pindemonte 14 in dobila poškodbe na trebuhu. Ponesrečen-ke se zdravijo v bolnišnici kraljice Helene — Triestjn^ki mornar je žrtvoval svoje žfvljenje. Na krovu svoje ladje je padel ob sovražnem letalskem naletu mornar Alojz Riosa iz Tiieaa. Njegovi starši živijo v Triestu. — Smrtna nesreča. Pol tramvaj je prišla na Korzu 7^ctna Lavra de Cisiano. Obležala je s smrtnimi poškodb" mi in je kmalu za tem izdihnila. Ob priliki te tramvajske nesreče so bile laze poškodovane Valerija ;tc Cassano, mati smrtno ponesrečene deklice. 34letna Irma M^ffioli iz u-ice Commerc:a!e 44. 321etna Jolanda Luin in Mati.'.1 Sciuk iz C . rr Ji. trije. — Umrli ko v Triestu 43'etni Anton Ban. iSletna Sofija Pern^, 53lJtnL Mario Rozman, 891etna Lucija Prihavec, 55Ietna Roža Bona movic, 711etna Uršula Arban ter 601etiii Ivan Querni. — Nezgode. 50!etni Emest Santin iz Poccniga je prišel pod lokomotivo in je oblegal s Številnimi poškodbami po te-esu. 18-letnega Atilija Bugrstta iz ulice Piccardi 7 je cbgrlze! pop.dljiv pes. Pri delu se je ponesrečil 2Šletnl mizar Bruno SLrotich iz ulice Giuliani 20. Me i igro se je rasnil s steklom 61etru Albert Marsch. Vsi trije ponesrečenci so bili prepeljani v triestlnsko bolnišnico, kjer se zdravi tudi 351etni slikar Pavel Bellini Iz ulice Settefontane 64, ki ima peškodbe od udarcev. — Posnirno odlikovanje sinu TrleMa. Siebrna spominska svetinja je btta pole-ljena majorju Albertu Padoan iz Triesta. še smrtno zadet, je bodril svoje vojake k nadaljevanju borbe. Pokojnikovi svojci živijo v Triestu. — Pone»renčenci. 31 letna Marija Kro-sti iz Villa Decani je padla s kolesa in se pobila po desnem komolcu. Po vsem telesu ima poškodbe 461etni Ivan Cesar iz ulice Setetfontane 97, ki ga je povozil neki avto v ulici MazzlnL Desno ličnico si je ranil pri padcu po stopnicah 391etni delavec Karol De Marzano iz ulice Istria 25- Drobec železa je ranil desno oko 41-letnemu strug-arju Angelu Dotto iz ulice E. Toti. Med tramvajsko vožnjo sta se ponesrečila 131etni Stelio Pastor in 17-letni Peter Coaittini iz ulice Madonna del Mare 2. Levo oko si je poškodoval me i delom 151eni mehanik SUvij Scodellaro. 75ietni kmetovalec Anton Tomasich iz S. Pietra je prišel pod lastni voas tar obietal z zlomljeno levico. Ponesrečence «w prepeljali v bolnišnico Kraljice Helene v Tii-estu. Sporcni pregled Košuicv uspeh v MIlanu V soboto n li.Jcho jc bilo v Milanu luloiMP dižavno t&hkoattefeko prvenstvo V teku ns l50Qm je «tartal tudi LjubMančaT) Zmago Košir, k /vi .sedaj v Fircn/ah. Z.ulnjc čttse ic Koilf \/tra::u- treniral n •.»^topnl na ra/nih rtrtmgih. Vidno |e bolj si svojo formo m spioJno sc ie pr cako salo. da bi; \ nedeljo /asedel eno naj-botjUh incit Starta! JC v tirui>hi /nanih italijanskih *red-pjeprocalev, ki jhn lani nekaterim ni bil v ^ T krat pa ie Ko£r prekosi! sanira >ebe. Kakor je znana jc dosegel svoj najbolji) čas pa te i pfOgi leta 1941« kc Je pretekel 1.5 km v 3:57.h. To je tudi slovenski rekord na tej prr>-gj V nedeljo pa jc i/.holi:at ta čas za osrm deset nk sekunde C a^onicrle: so mu namerili 3:56.8 Da je t<, tvdHčen uspeh natega rejaka, nam ni treba ^e po^chei p*uiJjr\it'.. Rezultat jc najboljši letošnji italijanski čas na tej progi. Tempo teka je bil ves čas silno r^ter. Njc-covi žrtvj sta kmalu postala dva mlada tekača St«*a in Rotti ki nista mogla vzdržati. Kdina. ki sta Kn^;ria dohajata dasi proti koncu /e s popuščanjem, sta bila znana tekača D'Lrcole. k- jc doma iz Fircnz. in Vitale. Rezultat teka na 1500m le bil: 1. Koiir |:MU 2. DFrcole 3:57.4 in 3 Vitale 3:57.S. V tir;:-j h d'sciplir.ah so postali državni pna-ki po večini lanski zmagovalci. V tki 'čini. 17.(M»: Nap«.ved časa: pOroeHl v italijanščini. 17.15: Orkester, vodi *iir :gent Angelini. 10.50: Poročila \ sl<.veivčini. I°.45: Politični kotnentar v iknrenacini, 20.00: Napoved ča-a; poročila v italljeničini. 20 20: Pripombe k dogodkom. 2040: Lahka ptatb* vooM dirigent GaHmo. 21.10: Oikoter. vodi dr pent Riz/a. 21.40: Godba Iti sbor, \« A- Gio%anfii Oraomando. 22.(H>: Vesele serenadc. 22..^»: Modeme pesmi, vmli dirigent Zema 22.45: Poročila v italijanščini. Zlegevnica št. 39 a — cui — bal — bel — bi — ca — ca — ce — či — do fe — gen — gri — gir — glav — go — hf. — he — ja — kar — ko — ko — li — lo — rr.ur --na — nec — ni — ni — no — no — pli — po — pol — ran — re — rc — ri — rim — ro — sov — ske — slav — so — sol — ata — te — ti — ti — to — va ve — vo — vo - - vo — zi — že. Iz teh zlogov sestavi 18 beaed s pome; nom: "i'* azijsko glavco meato 2> gorovje v Dalmazii. 3> letov šOe na Dolenjskem, 4) mesto na S'čili;i, 5) evropsko država. 6> vas v okolici Šmarja. 71 vas v Savinjski dolini, 8) italijanski slikar (u. 1576), 91 bojišče v Srbiji, i0) mcato v Gornji ItalMi, (blišče 1. 1S59), 11) trg v Za.savju. 12) teka v južnj Rusj1, 13) mesto v Albaniji, 14) osda V Prešernovem Krstu 15) francoski f zlk (toplomer), 16) vojsk^vedja v starem veku. 17) slovenski pisatelj (Svi-tan.Je), 18) zdravilišče na Štajerskem. Prva in druga črka vsake besed t v 6. bs-sedi prva in tretja) zvrstoma brane, povedo citat iz Horaca (Tua res agltur. paries cum pioximus ardet). KcAltcv zlogovnlce St. 20. 1) Svatopluk. 2) Tivoli, 3) Orogon. 4) lesorez, 5) Elizabeta, 6) Tarnopol, 7) na-bob. 8) ileonestas, 9) Cineinnati, 10) Atene, 11) Narew. 12) okapi, 13) Velo polje, 14) ideal, 15) Crngrob. Stoletnica Novic — Bleiwei», Blaznik. Maksimalni cenik MaKaimalni cenik stev. 9. w velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t- L naprc], doloća za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z vfeteto troaarino): 1. Kruh iz enotne moke v Kosih do 400 g 1.60 ure, v Kosih od 400 do 1.000 g 220 2.a0 Ure. v Kosita od 400 do l.OOO g 2.20 ure; testenine iz enotne moke 3 90 Ure za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; rit navadni 2.70 Ure; fižol 6 tir za Kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28 40 Ure za kg; slanina ao» ijena 19 lir za Kg; mast 17 Hi za k«. 3. R»», 4% vmski 6 35 Ure za Liter. 4. Mleko 2.50 Ure za Uter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15 90 lire za doso, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5 Sladkor: sladkorna sipa 825 lire za kg, v kockah 8.35 Ure. 6. Mehka drva, razzagana, franko skla-Jišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehkj roblanci i tarnanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur sa stot: trda razlagana drva 40 Ur za atot: enotno mil©, Ki vsebuje 23—27% Kisline, i 10 Ure za kg. MALI OGLAS? SUHE GOBE ao najvišji dnevn! ceni kupuje DBVA LJUBLJANA Bohorieeva sa)aa A Telefon 20-89 Stran 4 »SEOVENSKI NAROD«, sreda W- JOflJa r$43-xxi. ftSreca za človeštvo, če bi odpravili krompir44 Tako so se d ili v prejšnjem stoletju o tem pomembnem živilu — vprašanja v prejšnjem stoletju Ljubljana. 14. julija-Se pred dobrimi 50 leti so se ljudje prehranjevali precej drugače kakor dandanes in ocenjevali ter cenili so posamezna živila bolj preprosto, vendar tudi z raznimi zastarelimi predsodki. Prehran j evalnih. vprašanj, značilnih za sedanjost, niso še poznali. Kakor še v prejšnjem desetletju je gospodarstvenike skoraj bolj skrbelo, kako bi vnovčili ves pridelek živeža in ne, kako bi doregli "im večjo pridelavo. S tem seveda ni rečeno, da so v prejšnjem stoletju p: .deiovali že vsega dovolj ter da so bile prehranjevalne zadeve vzorno urejene. V prvi polovici prejšnjega stoletja so še poznali pravo lakoto, kakršne poslej ni bilo več. Toda tedaj tudi niso poznali raznih teorij o živilih. Hranil) i o se še mnogo bolj naravno. Posebno značilno je, da so najbolj cenili žitc med vsemi pridelki, najmanj pa. kakor kaže — krompir. Zdi se. da je tedaj tudi zemlja še bolje rodila, čeiudi obdelovanju niso posvečali takšnega truda kakor dandanes. To nam postane raTu-nljivo. ko sprevi^imo. da tedaj zemlja še ni bila tako izčrpana, ker je je bilo še dovolj. Da v prejšnjem stoletju še ni tako primanjkovalo zem**e, spreviri.mo iz statističnih podatkov. Upoštevati je trebr. predvsem, da je bila obljU-denost pred dobrimi sto leti mnogo manjša kakor dandanes, dalje, da še ni bilo tako velikih mest in industrijskih krajev t' da je bil odstotek kmečkega prebivalstva mnogo večji. Zato se re smemo čuditi, da je bilo še ob koncu 18. stoletja v Kemčiji neoodelane tretjina rodovitne zemlje (njiv). Močnik, naša narodna jed Dokler še ni bil krompir tako razširjen pri nas. so se kmetje hranili predvsem z m očna t: mi jedrni. Mesa niso nikdar posebno mnogo pojedli na kmetih, razen v planinskih krajih, kjer so redili oveSk Močnik je bil v starih časih skoraj vsak dan na mizi. Dandanes je marsikje že po-zauljen. čeprav je zelo redilen. zlasti še, £e je tako dobro zabeljen. kakor so ga znali zabeliti n. pr. na Gorenjskem. Jedli so ovsen močnik, čeprav so ga kuhali tudi iz drugih mok. in v novejšem času so odkrili, da t .sena moka vsebuje največ maščob. Dandanes zdravniki priporočajo nekaterim bolnikom za okrepitev ovsene kosmiče, ki pa niso nič redilnejši od »navadnega« ovsenega močnika. Močnik in kaša. fižol in zelje, pa žganci so bile glavne iedi našega kmeta. Ker so kuhali predvsem močnate jedi, so zelo stradali po slabih žitnih letinah. Nobenega pravega nadomestila za močnate jedi niso mogli najt:. Krompir je pregnal lakoto Večkrat je bilo že ugotovljeno, da je fcila lakota pregnana šele s krompirjem. s tem v začetku tako zaničevaniin živilom. Živilski kemiki so še v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja zelo slabo sodili o krompirju. Kmetje so -koraj bolj cenili repo kakor krompir, veliko prednost so pa pripisovali fižolu, grahu in bobu. Krompir bi se najbrž ne razširil niti počasi teko zelo, ko bi ga kmetje ne začeli pridelovati za živinsko krmo in ko so sprevideli, da 5« mnogo boljša krma kakor drugi pridelki. Krompir je pa povsem zmagal po letih lakote v prvi polovici prejšnjega stoletja. Vrstile so se slabe letine, žita so pridelali zelo malo. Tedaj so zaceli jesti marsikaj, kar je dotlej veljalo za mani vredno, pa so sprevideli da je krompir še naiboljši med raznimi nadomestki močnatih .iedi in stročnic. Sprevideli so pa tudii da je mogoče prihraniti precej pšenične moke, če ji primešajo koruzno, ki je tudi veljala predvsem kot 33vT!ska krmn in ne kot ljudsko živilo. Krompir — škodljiv i. . ejšnjem stoletju pa vendar niso še izkazovali posebne hvaležnosti krompirju ter se i. ""obro zavedali, da je bilo ko- nec lakote jdvsem po zaslugi tega živila Ko se jv; krompir šele uveljavljal, je bil razglaSen kot strup. Menda ne povsem neupravičeno, kajti z nezrelim krompirjem je mogoče zastruoiti, a ljudje so mene ze zaradi tega n *i, da je krompir i rupen. Kr r je menda delal lj ide ežave v prebavi v začetku, dokler se ga niso navadili, kajti organizem se ne sprijazni takoj z novo jedjo. Morda smo zdaj r imuni« proti škodljivim vplivom krompirja ter se posmeh u jemo pred-namcern. ki so govorili, da je krompir strupen. Toda o krompirju so slabo sodili tudi učenjaki, ne le preprosti ljudje. Na— glasali so, da krompir vsebuje med so-čivjem in žitom največ celuloze. Znameniti kemik Mulder je trdil, da krompir ni le netečna, temveč vprav škodljiva hrana ter da bi bila prava sreča za človeštvo, če bi ga odpravili z našega planeta... Opozarjali so, da krompir vsebuje preveč kalija, ter da je zaradi tega še boli netečen. Zdravniki so trdili, da se tuberkuloza in skrofuloza silno šjrita. ker so ljudje uživali predvsem krompir. Ne le to; trdili so, da ljudje obolevajo za nekakšnim lakotnim legarjem, če stradajo ter se hranijo v glavnem s krompirjem. Z~J strokovnjaki zelo obžalovali, da se pridelovanje krompirja tako zelo širi. Tuđi v tem primeru se je izkazalo, da Je življenje v Mej mot ejŠe xi teorij in filozofiranja. Če bi bilo treba krompirju res pripisovati krivdo, da ljudje obolevajo za jetiko, bi zdaj mora'a večina ljudi v Evropi pomretj za to boleznijo, v resnici pa umrljivost za jetiko vedno boli popušča. Slaba stran pridelovanja krompirja je pa nedvomno, kar so tudi trdili v prejšnjem stoletju, da so iz krompirja začeli kuhati žganje. Toda dandanes je krompir po-membr industrijska surovina, ne le, ker iz njega izdelujejo škrob, temveč zaradi pridobivanja špirita, ki je posebno dragocen dandanes kot pogonsko sredstvo motorjev. Žito ne bo iz£ oilo svoje veljave Krompir si je moral kot živilo šele pridobit: svojo veljavo, žito pa človeštvo ceni že od njega dni vedno enako. Tudi. ko so se razširila prej neznana živila, je žito obdržalo svojo \*eIjavo. Žitu in moki se človek najbrž ne bo mogel nikdar povsem odpovedati, čeprav se bo spreminjala povprečna poraba na posameznika. Ob koncu prejšnjega stoletja jim še ni bilo povsem jasno, koliko žita porabi povprečno posameznik na leto. odnosno, koliko bi ga naj porabil, da bi bila poraba uravnovešena s pridelavo. Tako so ne\ateri raču- nali povprečno porabo na leto in posameznika v Evropi 465 kg, kar se je pa drugim zdelo pretirano. Po drugem računu bi naj znašala povprečna poraba pšenice v Franciji — kjer so jedli po večini pšenični kruh — 700 g pšenice na dan in prebivalca ali 225 kg na leto. To pa je veljalo seveda za Francoze, ki so bili vajeni jesti le beli kruh. medtem ko je bila poraba pšenice v drugih evropskih deželah precej manjša. Značilen je dogodek, ki se je pripetil na ljubljanskem Gradu med na-poleonovskimi vojnami. Tedaj so imeli na Gradu zaprte francoske ujetnike, ki so se uprli, ko so jim začeli dajati rženi kruh na mestu pšeničnega. Tedaj so v Nemčiji porabili mnogo manj pšenice kakor v Franciji. Povprečna poraba na prebivalca in leto je znašala le 67 kg. V Avstriji je bila povprečna poraba precej večja, saj je znašala 94 kg, še večja v Angliji, 154 kg, v Italiji je pa znašala 144 kg. v Rusiji (Rusija je tedaj izvažala t**r pridelovala največ pšenice) 82 kg itd. Te številke so poučne zaradi tega. ker se povprečna poraba žita precej spreminja; tako n. pr. dandanes pri nas znaša povprečna poraba enotne moke na leto in posameznika 87.6 kg. V Nemčiji so porabili tem več rži. čim manjša je bila poraba pšenice. Tako je znašala poraba rži pred dobrimi 50 leti razen pšenice v Nemčiji 138 kg na leto in prebivalca, v Avstriji 88 kg, v Franciji samo 46 kg, v Rusiji pa celo 242 kg. Kmetijstvo je v zadnjih 50 letih zelo napredovalo na vsem s\ .hi in pridelava se je zelo povečala. Koliko je pa bilo pridelanega žita na vsem svetu v posameznih letih novejšega časa, ni znano. Pred sedanjo vojno smo pogosto čitali o nadproduk-ciji in krizi zaradi preobilnega pridelka, zlasti v Ameriki. Porabe ni bilo mogoče povečati, zato so pa iskali rešitve v omejitvi pridelave. Takšnih vprašanj pred 50 leti niso še poznali. Značilno za naš čas je pa, da se zde. odkar se je začela vojna, nekatera najtežavnejša kmetijska vprašanja rešena sama po sebi Vzgoja mladine na Japonskem Že rojstvo otroka praslave Japanci z velildim svečanostmi Marsikdo se zdaj vprašuje od kod črpajo Japonci svoje izredne vojaške vrline, žilavost, železno disciplino, neomajno ljubezen do domovine, požrtvovalnost in hrabrost, kakršna je drugod po svetu zelo redka. .Malo je ljudi, ki b\ tako prezirali smrt kakor japonski vojak. Vir vseh teh kreposti in vrlin je visoka duhovna kultura Japoncev. Mnogi vidijo v japonski rahločutnosti, spoštovanju osebne atmosfere sočloveka, pretirani vljudnosti in načinu postnega japonskega smehljanja nekaj zahrbtnega. V resnici pa gre za visoko duhovno kulturo. Japonec je vedno pripravljen žrtvovati za skupnost vse, celo ss-oje življenje. Do lastnih križev in težav, do pomanjkanja in trpljenja je povsem ravnodušen. Poedinec v njegovih očeh ne pomeni nič. skupnost vse. Japonci imajo visoko razvit čut za naravo in tesno povezanost med seboj. To se lepo vidi iz njihovih šeg in običajev od najresnej-ših in najbolj vzvišenih manifestacij vere, ki je bila prvotno prirodna vera, do najmanjših pojavov sedanjega življenja. Nič drugega kakor globoko spoštovanje do narave je tista sila, ki vodi vrtnarjevo roko, ko daje pritlikavemu drevesu na svojem vrtiću potrebno obliko s tisto neskončno potrpežljivostjo, ki je napravila iz Japonske v pravem pomenu besede otroški vrtec. Prekrasne naravne lepote očarajo oko. vrtne krdture nedosegljive lepote dajejo japonskim hišam in hišicam posebno obeležje, učinkovito se odraža temno zelenje od rdečkastega ozadja cvetočih češenj in sliv. Eksotična drevesa, vedno zelene rastline in z zasanjanimi ribniki krase okolico svetišč. Ob cestah stoji na tisoče cvetočih češenj. Japonsko družinsko življenje je le redko dostopno tujcu. V njem prevladuje v vsakem pogledu očetova oblast. Ko se rodi otrok, mu narede najprej kimono kot spodnjo oblekco, ki je svetlorumene barve, kajti Japonec veruje, da daje ta bana telesu zdravje in mež, čez njo pa dobi haljico, ki naj njena posebna barva izraža najskrivnejše želje vseh svojcev in prijateljev. Poznejša vsakdanja obleka dečkov je modre, deklic pa rdečkaste ali temno-rdeče barve. Potem pripravijo stanovanje za zahvalno slovesnost. Domači cltarček dobi svoj poseben okras, nanj pridejo jestvme in drobna darila t znak hvaležnosti božanstvu za izkazano dobroto. Vsi družinski člani in prijatelji se zbero k svečani pojedini. Tudi novorojenček dobi posebno pogrnjeno mizico, čeprav se pojedine še ne more udeležiti. Va povabljenci prineso novorojenčku darila. Od nrvorojenčkovih staršev pa doke po svečani pojedini v zahvalo tudi primerna darila. Odrasli smejo odkloniti vabilo na rojstno svečanost samo v izrednih primerih z zelo tehtnimi razlogi Četrtega dne po rojstvu obrijejo novorojenčku glavo, nakar sledi krst. Izbira imena je pri Japoncih posebno važna, da celo sveta zadeva. Pogosto namreč Japonci pripisujejo imenu globlji pomen in velik vpliv na otrokov^ usodo v poznejšem življenju. Včasih pa opravijo to rudi hitro m enostavno. Gostje se zbero na svečanosti. Stari oče ali oče imenuje ime tega aH onega slavnega moža japonske zgodovine ali najljubše rože dotične rodbiDe. Običajna dekliška imena na Japonskem so Hana (roža), Juki (sneg), Ai (ljubezen). Med kmučkim ljudstvom pa Moatsu (smreka). Take (bambus) m Ume (pero). Deška imena so pa: Ihiro (prvorojenec), Toshio (premeten), Ivao (močan) in J samu (pogumen). Krst, ki pa seveda ni tak kakor pri nas, je na Japonskem navadno združen z veliko svečanostjo. Hišnega, boga. prosijo pri tem za posredovanje, kajti otrok naj dobi čim simboUčnejse ime. Praznično oblečeni gostje se zbero v najlepši sobi, Iger napiše vsak na oaek trak papirja, ime, ki mu najbolj ugaja. Vse listke polože končno med globokimi pokloni pred hišni oL tar, kamor stopi potem en otrok iz sorodstva. Ob največji napetosti in svečani resnosti vseh prisotnih vzame otroška ročica en listek. Otrok dobi ime, napisano na tem listku. Trideseti dan po rojstvu od-neso otroka prvič v svetišče. V svečanem rdečem oblačilu, izraža jočem čestitke in voščila, pričakuje na pragu svetišča svečenik mater in otroka, da ju spremi v notranjost. Tam opravi slovesno molitev za otrokovo srečo, potem pa zamahne nad Ponosna poslanica pa krm- ske Federacije sicilskemu ljudstvu, nalepljena na zidovih, ki kažejo sledove bombardiranj. Bero jo s ponosnim čutom odgovornosti njegovo glavo nad tako imenovanim gohe. jem, neke vrste pahljačo iz ozkih papirnatih trakov bole barvo. Beli so trakovi zato, da izražajo čistost duha tistega božanstva, ki ga svečenik prosi, naj bo otroku milosten. Otrok naj raste v skladu s starimi šegami in običaji. V poznejših letih je večkrat prepuščen samemu sebi, igra se po vilicah, trgih in pred svetišči, navzlic svoji svobodi pa nikoli ne sm a pozabiti na pokorščino in disciplino. Kmalu je pa tudi razposajenosti konec. Nekega dne prestopi otrok s svojo materjo vrat- otroškega vrtca ter spoštljivo pozdravi setise-ja — učitelja. Najpriljubnejši vzgojni predmet otroških vrtcev je risanje z barvnimi svinčniki. Poleg- tega se kratkočasijo otroci v japonskih otroških vrtcih z raznimi ročnim ieli in igračami. Iz papirja in peska grade ladje, svetišča, trdnjave in hiše. Malčki se pa morajo učiti tudi pokorščine. Prvič v življenju mora otrok popustiti, prvič spozna, da stoji nad njim nekdo, ki mu je brezpogojno podrejen. Začetek je težak, zelo težak. Toda po žilavem boju za svobodo, ki se bije a strašno srditostjo in grenkimi solzami, so zgodi čudež. Otrok postane naenkrat navdušen za red. Kisopu, zakon, postane kažipot njegovega ravnanja, ki se mu navdušeno prilagodi. Od kod pride to. je težko pojasniti. Japonci zelo spoštujejo zakon in to spoštovanje je prirojeno. Poleg cesarja prikazujejo starši zlasti učitelja kot največjo avtoriteto, ki se njegovi volji in ukazu ne sme protiviti. Učitelji vzgajajo otroke že v zgodnji mladosti k pokorščini, vljudnosti inNljubezni do bližnjega s tem, da jim pripovedujejo o raznih važnih dogodkih iz cesarjevega življenja ali da jih opozarjajo na velika dejanja slavnih mož. po katerih naj bi se mladina ravnala v svojem poznejšem življenju. Odkrivajo jim tudi knjigo japonske zgodovine in slavne preteklosti. Ze V Otroških vrtcih se mladina nauči klanjati se pre^i cesarjevo podobo. Potem, ko je otrok prvič doživel v praznični obleki svečanost v čast cesarja, mu ob vsa-kem imenovanju svetega cesarjevega imena zažari obraz v sreči in globokem spoštovanju. Svečanemu slovesu m odhodu iz otroškega vrtca sledi vstop v šolo. Poleg umske vzgoje polaga japonska šola veliko važnost tudi na telesno vzgojo. Sabljanje, ro-koborba in jijujitcu so glavni predmeti deške telesne vzgoje. Deklice se pa uče šivati, kvačkati in plesti. Poleg tega pa tudi vrtnarstva, kajti kot bodoče gospodinje morajo imeti čimveč smisla za barve in okraske. Vidimo torej, da polaga tudi Japonska veliko važnost na pravilno vzgojo svoje mladine, ki naj postane sposobna za življenje in odporna proti vsem njegovim tegobam. 4*.ooo neviht dnevno Po nevihtah so leta zelo različna. Včasih poleti skoraj ne mine dan, da bi ne grmelo in treskalo, druga leta pa grmi zelo redko. To se pa nanaša vedno le na omejena ozemlja in nikakor ne vpliva na povprečno število neviht po vsem svetu. Meteorologi so izračunali, da divja na vsem svetu dnevno okrog 40.ooo neviht. Otok, ki plava v masti Človek kar verjeti ne more, da bi bil na svetu otok, ki plava v masti. Če pa že verjamemo to, se nam brž porodi želja, da bi nas usoda zanesla na tak otok. Gre za otok v Severnem morju, znan po svojem zdravilišču Wyk. Imenuje se Fdhr. In ta otok dobesedno plava v masti. Več dni so plavale okrog otoka debele kepe maščobe in otočani so jo lahko pobirali iz vode kolikor so hoteli. V večjih in manj- ših kepah je plavala mast brez vonja okrog otoka Zal pa ni bila v/itn a, če je niso očistili. Čiščenje pa zahteva precej zamotan proces. Najbrž gre za maščobo iz potopljenega tankerja, ki jo je morje zaneslo daleč k otoku. Zadnje dni so potegnili iz morja toliko te masti, da so jo odvažali kar z vozovi. Pri tem delu je pomagala tudi šolska mladina. Novi protižidavski ukrepi v Rumuniji Nacionalizacija rumunsko industrija s»e jo pričela že preci leti in njen mimen je dvojni: na eni strani se hoče rum-inska industrija odkriZ-ti Zidov, na drugi stran* pa vsaj omiliti inozemski • v V ta namen je segrla vlada po novem ukrepu. Izdala je dekret, po katerem lahko država razlasti gotove delnice, in druge vrednostne papirje. Gre za udeležbo inozemoev v delniški družbi, ki je večina njihovih delnic v inozemskih rokah. Če so ti inozemcl državljani države, kjer so bili storjeni enaki ukrepi proti Rumuniji. Ta ukrep se lahko uv ljavi tudi v primerih, kjer gre za protizakonite devizne posle ali za ode-rustvo odnosno maskiran h? inozemskih in židovskih interesov. Tihotapci ne smejo saditi tobaka Bolgarsko kmetijsko ministrstva ie podaljšalo rok za saditev tobaka v neka« r h okrajih južne Bolgarije do 25. julija. Finančni minister je podr»:>al odlok, po ka-katerem je prepovedano saditi tnbak tistim, ki so bili zaradi tihotapstva tobaka obsojeni. Odlok se nanaša na osebe, ki so brez dovoljenja pridelovale tobak, ga skrivale in razpečevale. Nemčija pašrlja v Gr£ift> živila 5f>. umija zjutraj jo priplula iz Venčne v pirejsko pristanišče llflBdska ladja »Ha-lared« pod zaščito mednarodnega Rdečega križa. Pripeljala je živila iz Nemčiio i-i sicer 3391 ton, od te-era 1606 ton sladkorja, 177 ton marmelade in 175 ton posuSeneSa krompirja. Krompir so posušili zato, ker bi utegnil med prevozom z^r.:*:. če b: prevažali svežega. Na ladji je bilo tudi 505 ton krompirjeve moke. Tn fivSa bo razdelil grškemu prebivalstvu Rdeči T'riž, Šolska mladina pomaga kmetom Bolgarsko prosvetno ministrstvo .te objavilo, da je učiteljstvo v meiah stare Bolgarije oproščeno dolžnosti kontrolne službe pri mlačvi. V priključenih pokrajinah bodo pa morali učitelji opravljati to delo. Poleg tega bodo učitelji zanosleni kot člani rekvizicijskih komisij. K temu delu ho pritegnjena rudi organizacija »Otec Pajsi«. Gre za prostovoljne samarijane. dijake in učence. Šolska mladina bo pomagala kmetom spravljati žito, dekleta pa kmeticmn pri domačem delu. Mladina bo zaposlena prvenstveno na kmetijah, kjer so bPii kmetovalci mobil i zirani. ftaleamki tr&ovei zavarovani Ravnatelj zavoda za socialno zavarovanje v Sofiji Vrrnšov je Izjavil, da je stopil a 1. julijem v veljavo zakon o za va rovan ju trgovcev. "Po novem zakonu morajo biti sa-varovani vsi r^i stri rani trgovci. OTROŠKA RADOVEDNOST — Striček, ali si bil ti kdaj gc^Jberdk? — Kako pa prideš do tega vprašanja, Mihec ? — Ker pravi papa, da takoj raztrobis vse, kar ti pove. P. G. VVODEHOUSg: j 23 n^ala pepita Humoristi cen Uganil sem, kaj hoče povedati: da je premislil, kar sem mu relgel, da smatra vse to samo za predlog in da ga ne spreme, ker mu ni po duši. »Ali mar doma nisi ogovarjal svojega učitelja z »gospodom1?« -Jaz? Nikar me ne pripravljajte v smeh, saj vidite, da imam počeno ustnico!« s Kakor vidir*. nisi pretirano spoštljiv do svojih mišjih.« »Če mislite s tem moje učitelje, vsekako nisem, še malo ne.« »Tvoje učitelje, praviš? Torej si jih imel že več, Se pred gospodom Brosterjem?« Planil je v smeh. s Imel, imel! Ne dosti manj ko milijon!« »Ubogi vragi! Smilijo se mi!« »Oho, kdo pa zdaj rabi grde besede?« Čutil sem se prizadetega in sem popravil. »Nesrečneži!« sem dejal. »In kako so končali? S samomorom t« »Oh ne, odšli so; prav nič jim ne zamerim. Malce trd sem, veste, in dobro bo, da si zapomnite.« Tako govoreč je iztegnil roko, da bi vzel cigaret-nico z mize; toda prehitel sem ga in jo spravil v svoj lastni žep. »Vse kar je prav!« je vzkliknil. »Presedate mi!« ^Ti meni tudi.« »Torej me mislite zmerom zalezovati in mi braniti, da bi delal, kar je meni všeč?« »Pravilno si opredelil mojo nalogo.« »Izbijte si to iz glave. Dobro vem, kako gredo stvari v tej hiši. Ta prodajalec toplega zraka mi je v vlaku vse razpovedal.« Uganil sem, da misli s tem gospoda Abneva, čeprav mi ni bilo jasno, kaj hoče reči. »Mala Pepita« pa je nadaljeval: »On je tu ravnatelj, in nihče razen njega se ne sme usoditi, da bi nad kom vzdignil roko. Če bi vi storili kaj takega, bi izgubili službo. Sicer se pa tudi on ne upa, ker mu plačuje papa dvojno oskrbo-valnino in mora zaradi tega gledati, da me ne izgubi.« >: Kakor vidim, pravilno presojaš položaj.« Gledal sem ga, on pa se je prostaško pretezal ▼ naslanjaču. »Smešen dečko si!« sem rekel. Užaljeno se je vzravnal, in drobne oči so se mu zaiskrile. »Čujte, zdi se mi, da potrebujete človeka, ki bi vas naučil, kaj gre in kaj ne gre! Prekleto mladi ste še. Za koga se le imate?« »Tvoj angel varuh sem,« je bil moj odgovor. »Tisti, ki te bo vzel v roko in ukrotil, da bodo imeli tvoji ljudje vsaj trohico tolažbe od tebe. Poznam take ptičke, nič se ne boj: bil sem v Ameriki in sem jih videl na njihovih domačih tleh. Takšni preobjedeni milijonarski sinovi ste vsi enaki. Ako vas očetje ne vprežejo v delo in ne vtaknejo v svoje pisarne, še preden ste obuli dolge hlače, se takoj prevzamete. Mislite, da ste edini, ki imate pravico do življenja, in v tem prepričanju vztrajate, dokler ne pride človek, ki vam dokaže, da ste se motili; tedaj pa se vam vsem zgodi, kar se bo zdaj zgodilo tebi: spotaknete se ob tistega, ki vas nauči, kaj gre in kaj ne gre.« Nekaj je za jezika!: a jaz sem bil ubral svojo struno in načel predmet, ki sem ga v mislih pre-mleval že ves čas od onega večera, ko sem bil v klubu prejel neko pismo___ »Poznal sem človeka, ki je začel takisto kakor ti,« sem nadaljeval. : Denarja je imel zmerom na prebitek, delal ni nikoli in tako se je bil navadil misliti, da je nekakšen knez. Nu, in kaj se mu je zgodilo?« Zazehal je. »Videti je, da te pogovor z menoj utruja,« sem dejal. »Nadaljujte, nadaljujte. Kar zabavajte se.« »Nu, zgodba je dolga, zato ti jo prizanesem; a nauk je ta, da potrebuje deček, ki naj bo kdaj bogat, malce pouka o zdravi pameti, dokler ni prepozno.« »Mala Pepita« se je spet pretegnila. »Od sile mnogo govorite, se mi zdi. Kaj pa mislite, da mi morete, a?« Zamišljeno sem ga pogledal. »Nu, vsaka reč mora imeti začetek,« sem odgovoril. »Po mojih mislih potrebuješ pred vsem trohico gibanja. Pripraviti te hočem, da se boš vsak dan vežbal v teku; in porok sem ti, da se čez teden dni sam ne boš več spoznal.« »Če mislite, da me boste kdaj pridobili za to, da bi dirjal •••« i Prijel te bom za roko in se spustil v tek; rad bi videl, ali boš tekel tudi ti ali ne. Ia ko boš čez nekaj let zmagal v maratonskem teku na olimpijskih igrah, boš s solzami v4 očeh prišel k meni in priznal —« »Oh, nehajte!« »Prav nič se ne bi Čudil. Pogleda! sem na uro. :,Za zdaj pa menim, da bi bilo najbolj pametno, če bi šel spat. Prav za prav bi moral biti že v postelji.« Debelo me je pogledal. »V postelji?« »Da, v postelji.« Podoba je bilo, da se >mala Pepita« bolj zabava kakor jezi. »Čujte, obkorej mislite, da navadno hodim spat?« »Vem, obkorej boš hodil tu: ob devetih, da ti precej povem.« Kakor v poudarek mojim besedam so se vrata odprla, in v sobo je stopila gospa Attwellova, hišna upraviteljica. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jena — fla tarnata* del Usta: Ljnbomir Volčič — Val s Ljubljani