Stav, 10-4 V Trstu, v tcrifc, 13. aprra LOmiK rai« lilurja v«ak dua tudi ob nedeljah li prr.zn'.hlh, z . jU s). tjreddUivo: ull:a .v. FraiičliVa AsiU:c/a !. r*u naj so foii'jjjo t e. ist- i. — Ndnntfra j p.->.na Jeirajo, rokopisi bi; u v rat Ižd.^ilclj in -"Igo ^itf .n Griina. - I.aitntk Knnco,- ij iis!,i »sf. tksrne Edinost. — Telefon ur niitva i-i ta.;i ->fv. -.t — Poitno-hranilnlč.ii raja« jtv, .«!,<>:">.'. K «f PPS * JtuL »Pij^ti^. rIJajo i*kl|ufnr> upravi .Edinosti". Uprava in lnseratm o<: ;e'.{ S" naplata v Trstu ulica av. Frančiška AslUe.*a Jv.iv. Al. V/ilson je proti japonskemu predlogu o enakopravnosti vach ras. Iz Pariza poročajo 12.: »Messagtfern piše: Včeraj zvečer se je sestala komisija za Zvezo narodov. Wil-son je zopel enkrat kapituliral proti amerikanskim nacionalizmom. — Japonski delegat je že februarja predložil predlog o enakopravnost; ras, a so se pokazale take težave, da je opustil nadaljno debato. Med tem jc japonska delegacija predlog proučevala in ga končno tako formulirala da ga vsi lahko sprejme jo. Slo ne je za to, da se Zvezinim statutom pristavi Se izjavo, da se bo postopalo pravično z vsemi v Zvezi narodov zastopanimi državami in podaniki raznih narodov, — O tem predlogu se je razvila živahna dehata; japonski delegat je stvar tako razložil in tako dokazal, da je bila večina komisijskih članov za predlog; — obstali so pa vsi, ko je Wilson izjavil, da se predlog ne more smatrati za sprejet, če ne glasuje komisija zanj enoglasno. — Japonski delegat si jc rezerviral, da iznese predlog na drugi seji. Srbija zaprla meje proti Bolgarski. Iz Curiha poročajo J 2,: Jugosl. tisk. urad poroča, da je Srbija vojaško zaprla meje proti Bclrfarski, ker jc ie-t«. mobilizirala 2 razreda. Storila je to z. ozi-rom na kritični položaj na Bolgarskem. DOGODKI V NEMČIJI. Poletni urnik. Iz Welmarja poročajo: Narodna skupščina je razpravljala v prvem čitanju načrt zakona o sprejetju ,3olc»tnega urnika v Nemčiji. Vlada priporoča zakon. Komisar za premog jc naglasil, da je v lanjskem ietu •poletni urnik prinesel prišteditev 250.000 tonelat premoga. Več poslancev je prigovarjalo. Na glasovanju je bil načrt odklonjen. Za Wilsonov mir. Iz Welmarja poročajo 13.: Pruska narodna skupščina je soglasno — izvzemši glasove neodvisnih — odobrila predlog, zahtevajoč, da nemška vlada nc podpiše nobene mirovne pogodbe, ki ne bi jamčila: da bo to vvilsonski mir sprave, da ne bodo na noben način oteJeni pogoji, kakor izhajajo iz 14 toček Wi>-sonovih, da ne bo odvzeto Nemčiji nobeno ozemlje, da bo blokada nemudoma odpravljena, da se vojni ujetniki nemudoma pošljejo domov ter da sc odredi izpraanatev zasedenih ozemelj. Za diktaturo proletarijata. Iz Berolina poroča, da je delavski svet v Brun-sviku naslovil na deželni zbor obvestilo, ki zahteva, naj ta zbornica nemudoma izroči svojo oblast delavskemu svetu. Če zbornica odkloni, bo razpuščena. V Dflsscidorfu je prišlo do sporov med vladnimi četami in špartakovci. Je baje mrtvih in ranjenih. Sporazum med komunisti in socijalisti v Monakovcm. Iz Monakovega brzojavliajo »Berliner Tagcblattu«, da je med komunisti in socijalisti doSlo do sporazu-na, Komunisti vstopijo v osrednji svet s svetovalnim glasom. BolJSeviška vlada na severnem Bavarskem. Iz Bamberga javljajo: Uradni list poroča, da sc je vlada sestavila tako-le: vnanje stvari in stvari presvete Hoffmaun, notranje Segitz, poljedelstvo Stei-tier, finance Haller, promet Kalkbrcnner, socijalno oskrb Steigler, vojaške stvari Schneppenhorst, pravosodje Endres. Frankobrod so zasedle francoske čete. Iz Frankobroda javljajo 13.: Griesheim, predmestje Frankobroda, so zasedle francoske čete. Boljševizem v Nemški Avstriji in v Romunski. Iz Frankobroda javljajo 13.: Frankfurter Nach-richtcn« objavljajo brzojavko z Dunaja, ki pravi, da se zdi, da se položaj konsolidira sedanji vladi v prilog ter da so se kmetje postavili na stran te poslednje. V Nem£k; Avstriji da je nevarnost sovjetske repu-Mike za sedaj odpravljena, ker dobiva prebivalstvo živeža od entente, a to vprašanje postavlja vsa druga v drugo vrsto Tudi iz Romunske poročajo, da se položaj boljša vladi v piilog. Boljševizem, ki jc nekaj tasa grozil, da si usvoji oblast, je odklonjen. IZ RUSIJE. Uspehi boljševiških čet. Iz Pariza poročajo 13.: »Temps priobčuje radio-brzojavko od holjševiške strani, ooposlano preko Kijeva, ki pravi, da so boljševike čete zasedle varno železniško vozlišče Dobenkov ter da napredujeio proti Sinferopolu na Krimu. Brzojavka iz Moskve od iste strani pravi, da je general Auselrue zahteval tri nre za izpraznitev Odese, kar pa je bilo odklonicno. General se je potem zavaroval v vasi Taperka in rdeči polki so izvršili svoj vhod v mesto. Izgredi v Egiptu. 1? Kairc poročajo 13,: Demonstranti, Vi so 'početka \ edli mirno, so tekom dneva postali grozilni Prišlo ic angh 1 in i četami do spopadov v ka|er«lt se je rab'lo orožje. Demonstranti so tudi javno j; zali sovražno vedenje proti Evropejcem na trgu Abu-din. »oombe! proces- v Curihu. Iz Curiha sc poroča 12.: Danes priobčujejo švicarski listi zaiočbeni akt »bombnega procesa . na vo-JaSkem :-.ndisču v Curihu. — Nemški vohunski urad v Švici j..: med vojno splel s pomočjo več iial. anarhistov, velikanski komolo*. proti Italiji. Obtožencev je 2^; 2 str. se ubila v zaporu. Glavne točke zatožnega akta so: maja in junija 1915. so se vršila v hiši Rer-tona, izdajatelja lista La Revail^ razpravljanja, kako naj se organizirajo nekateri atentati v Italiji. Junija 1915 je nemškt diplomatski kurir prinesel več bomb, ročnih granat, bakcilov i. dr. v Švico. Dva Indijanca, agenta nemškega vohunskega urada, sta lo-čno podučila anarhiste, med njimi Italijana Cavcdt-nija, ki sc jc v zaporu ubil, o rabi in funkcioniranju teh morilnih sredstev. Na programu so bili atentati na Salandro, Sonnina, na milansko postajo," na vBan-co di Roma«, na železniške proge itd. S strupom naj bi sc bilt zastrupljcvali konji. Leta 1917. so na oblasti prišle na sled temu komplotu ter so 20. aprila aretirale Cavedinija in potem njegove sodruge. Proces bo začel 2. junija t. i. Od^ci Wllsonaf Iz »Secoia« od 1. april« posnemljemo: WiIson je naročil, naj ladja > Gcorge Washington' nemudoma odpluje iz New Yorka v kako francosko pristanišče. Zapustiti da hočo konferenco, ker se hoče ta z vsakim dnem bolj oddaljevati od tistih štirinajstih toček, ki so v podlago premirju z Nemčijo. Zdi se tudi, da predsednik ni nič kaj zadovoljen s sklepi, ki jih je četvorica Storila za časa njegove bolezni, ter da je tudi očital polkovniku House-u prevelika popustljivost. In dejstvo je, da jc pnrnik »Wushington< od-plul iz Nev/ Y orli a in da bo v kakih sedmih dneh v Brestu, da se bo Vf'ilson — ako bo hotel to — mogel \krcati prvi dan Velikonočnih praznikov za povrni-iev v Ameriko. \Vilson da je posebno ozlovoljen radi francoskih zahtev glede rudniške kotline ob Saari, radi zahtev*, naj s t okupacija obrenskih pokrajin nadaljuje, dokler Nemčij ne poplača popolnnnma vse naložene iej odškodnine, in — slednjič — radi italijanskih zahtev po Da'maeiji. Američanskt informatorji pravijo, da je Lloyd Georgc v popolnem sporazumu z Wilsonom, da "a mora iskati kompromisov, da obrani svoj ugled ,;red volilnimi masami angleškimi, ki jim ic v d^fnbm lanskega letu delal skrajne obljube. Vedenje Wilsonovo ni narekovano od nikakega nasprotstva do Francije in še manic do Italije. Pač pa je uverjen, ria aneksijonistična politika, kakor jo zahtevajo nekaterniki, bi mogla imeti v tebi kal novih vojen. Nadaljnji vzrok nesoglasja med Wilsonom in Clemeceau-om jc zahteva, naj se vsi, ki so odgovorni za vojno — začenši pri cesarju Viljemu — kaznujejo. Ni pa Wilson proti Ictnu, da se Viljem odpravi iz Holandske, ker bi bivanje cesarja preblizu Nemčije moglo izzivati agitacijo v tej dežeH in pozneje cclo diplomatske težave s Holandsko samo. Ali se doseže mir na podlagi štirinajstih toček \Vil-sonovih, aH pa se Amerika odtegne konferenci, prepuščajoč Franciji, Angliji in Italiji, da se vzbavijo iz sedanjega položaja čim najbolje vedo in znajo. Če bi sc to dogodilo — pravi angleški list ^Daily F.xpress< — hi mogli doživeti, da sc Amerika približa Nemčiji, kar bt bilo za poslednjo v velikansko korist — in da bi Wifson slednjič pripoznal boljševiško vlado v Rusiji, čemur se je dosedaj upiral, držec sc akcijske črte evropskih velevlanti. N» kateri se pa vendar nadejajo, da bi sc mogel Wilson v teh dneh, ki ga *c ločujejo od odhoda v Ameriko, kaj premisliti ter da bi moglo priti do izpremembe v položaju: do kompromisov med interesirarci. Morda se pod poklicem omajni nemški >nibclungen treuet: v isti čas jc isti Bismarck za hrbtom iste Avstrije sklepal tajne zveze z isto Rusijo za slučai, da bi prišla Nemčija v nevarrt položaj od drugih strani. Od kod ta Bismarckova zahrbtnost in nelojalnost, ki jei morda ni primere v zgodovini evropske kabinetne diplomacije, nje intrig in nje pertidnosti? Lv. od zavesti, da je Rusija mogočna, silna, in da je njo t caristiška vladavina nepovušna! Ta vera je obvladovala Bismarcka in ga silila, da jc sklepal z Rusijo tisti »ruckvcrsichcrungsvertrag«. In v tej veri jc živela cvroprka diplomacija vse dotlej, dokler jc niso dogoditi te vojne, ali — točneje rečeno — posledico t' \ojnc za caristično Rusijo poučile, d;> ie bila la vera kriva! Seveda bi bilo krivo mnenje, da jc ta vojna le porodila gibanje, ki je tako iz korena pretreslo notranje +ivljcnje ogromne Rusije in je zrušilo, kar se je zdelo neporušno za vse čase. Ta vojna je dala Ic.* povoda, da je izbruhnilo, kar sc jc že do!f|o pripeljalo, kar so prosvetljeni duhovi v Rusiji propngivili že desetletja, se žrtvovali, trpeli mućeniMvo in -umirali. Danes vidimo pa na konferenci v Parizu, k;>ko ^ ista evropska diplomacija, še vedno kabinetna — ;' vedno misleča, da morejo trije, štirje možje med št;-rimi stenami poljubno krojiti zemljevid sveta in vr -r jat i državam in narodom usodo -- pre5]a v drugo, n.". sprotno skrajnost napram Rusiji, Danes postopa o tako kakor da Rusije ni več. Danes bi hoteli postopati f. njo, kakor da je ni, oziroma, kakor dn j*1: quantite ncgligeable, veličina, s katero ni treba r«v čunatil Tudi ta današnja diplomacija jc tako zaverovana v svojo mogočnost in vsemožnost, da ^e vedno misli in veruje, da bo mogla — osrečavali svet s svojimi starimi metodami, da mora ta svet s fgtalistično resignaciju sprejemati nje sklepe kot voljo iiočl, neizprosne usode. Niti strašanska blamaža z bre>f litovskim mirom, ki ga ves dostojni svet obcoj* | o 1 nečuven poizkus nasilstva, brezvestnoti in ininafic nili ta sramota nesposobnosti nemsko-ro strij:'Kr Elomacije, ni poučila te evropske diplomacije, cia ta-o, kakor jc Slo doslc|, nc gre \eč! Pozabljajo, da so dogodki pač zrušili caristično Pu-sijo in pregnali c.rja, da pa niso zrušili Rusijt in ruskega naroda! Rusija živi in bo živela, četudi \ di"ii-vVačnib oblikah, in ruski narod jc in bo iako mogoč p da tudi v bodoče nc bo mo*na evropik' politika, ki ne bi imela tega velikega iwod« v svejih računih. Ruski narod živi In bo mogrl vsikdar govoriti -,vc'U; tu sem, silneji neijo kedaj, ker sem se obnovi' in yrc porodil v ognju velike ideje demokratoma, svobode. Ali mogočni gospodje, ki sedaj v Parizu nripra Ijajo svetu — mir, kakor da ?e nc razumejo, da jc ravno Rusija, ki je prinesla narodom < van£eljr —samoodločbe, tisto sporočilo, ca sc pri določan,u njiho ve usode mora v prvi vrsti slušati njihov« volja. In narod! so čuli ta glas. Prešel jim jo v ki i ir' nu>*o in v — du5o. Pa tisto omalovaževanje Rusije od strani : iogotcv.M , ki sedaj sklepajo i-i -- in mč ne rešujejo v Pariz :, da-si že pet mesecev I išče s leti >aj svoje modre glave, vsebuje tudi čmo nehvalclnost, Da ti gospodje riso hvaležni ruskemu narodu za velike ideje, ki jih vr.i, ki so bili doslej zatiran«, pozdravljajo kot odrešilne; to razumemo pri duševni zaostalosti motfotem , ali nečuveno jc, da nc uvažujejo, koliko jc rurki narod storil za njihovo stvar, z.a stvar današnjih unagoval-ccv. Rusija jc bila sicer res končno militarično por • žena, toda izključno le po k Ivdi »nfa-nu r, /-kv-Tjc-rega carističnjya režima. Resnica pn ie \en \ r-lc, d -je ruski narod neizmerno žrtvoval doprinese! m zmago entente. Koliko moč' Netnči|e in Avstrije jc absorbiral ta narod v p«-\ih letih vojne in koliko teli jć'dje ">Washington» skriva ne? oliko bluffa, manever, j moči jc vezal tudi po katastrofi caristično Rusije! ki naj učinkuje zdravilno. — lako posnemljemo iz Da ni Hlo temu ta^o, d,- boji z Rusijo uničili t^->Secola«. i jiko nemške in avstrijske moči in energije in da ni Ru sija tudi potem vnzala toli'.o sovražne sile, ali drugačno rcčer.o: da ste osrednji vlasti mo^li vre te vezane sile vreči proti Franciji: Rog zna, ali ne bi Mirovna konferenca n potletflce prevrat v llusjiš. Rusija je bila velika, ogromna, viri nje moči Tilni in zdelo sc jc, da o neizčrpni. Carizem jc- bil mogočen b;M danes Nemci - v Parizu, in ali bi se mogli za-zniki danes smatrati ra gospodarje položaja in ■ J i i. .. j . . papravljati, da vrinejo svetu istemu ruskemu narodu?! ojo voljo — svetu in istotako je mislil nsc.1.. da je neporušen. l ej ve so se udajtlc diplomacije vsega sveta, jo imele vest-1 no v svojih rač inih in /. oziri nanjo to urejal«! smeri i pnzahljajo mogotci v Parizu. Veliki prevrat svoie politike. Isti železni Bismarck. ki ,c bil duševni i v Rusiji pa je ooncscl blagovestje \sem narodom, ve-oče velenem'ke politik* znanih in proslulih hoch-1 l-kiin i:i — malim in ledja Tilsonova že p)o\c na mo-zielov-, avtor programa od Bclta do Adrijc, gradi-1 f'u iz Amerike v Evropo! Wilson pa je glasnik velikih telj nemškega mostu do Trsta in proko lega tja t rez | on ie duševna potenca .. .! Ali | na Vzhoi ker so ^^V^B |a loti do Bagdada, ki so mu bili cilii protiruski, j bili protislovenski, kakor jc tn začetkom svetovne vojne posvedočil tudi njegov naslednik na sto- { lici nemškega državnega kancelarja, Bethmann- 1 Hollvcg, v slovesnem trerotku in v slo-.esni obliki pred vsem svetom, v nemškem parlamentu, rekAi, da ima biti ta vojna gigantski boj med C ermunstvom in Slovanstvom: isti Bismaick se je vendar-le vedno S skrbno oziral v Pctrcgrad in no mogočnega carja! i In to tudi tedaj, ko je snoval svoje načrte in zbiralftf)anes i moči za vdihi udarec pr iti slovanskemu svetu, top'j — umu gospodic v roli Rusiji! \ melje večni !jal t rcnemško Avstrii isii Cas, ko je Bismarck postav- spametovalo, zvezi med mogočno Nemčijo in / uv Ijavljcnj. ki naj t^o fz\eza) slonela na ne- j gujejo vmesna Parizu še nc razumejo znamenj na nebu...?! V tora i In danes. Lavoratore od 14. aprila pii;c: Corrierc meni: Plebiscit? Na to morejo misliti blazneži. Saj sc ve dobro, da plebisciti nc nv rejo izvajati. Samoodločba? To j" še huje! Le socijalisti morejo verjeti < možnost in izvedljivost plebiscitov in v samoodločbo. A fk'.nes? Danes je >Corricre« drugačnega mnenja blazen — tudi on kakor socijalisti. Je za dlocbol Vedenj* \Vilsonovo glede Reke ga je 7-akaj odlašajo vprašuje danes — :i samo ,očbe za Fleko? Ćemu se ne sreoiklv« zadrege in predlaga naj se širin U. •EDINOST« štev. 104. V Trstu, dne 15. aprila f919. Iz Re!:c in njenega ozemlja ustvari nevtralna in su-vc i država, odcepljena oc! Jugoslavije in Italije?! -inera sc pripisuje pred vsem Angliji in Amc-iii:i, Ilc.yd Gcorgu Wilscnu. Tudi Wilsonu — njemu, i.i z brezpriinerr?o zgovornostjo zahteva pravico narodov, '.'a r.ami odločijo o svoji usodil« — :>Lavora-torc du. 'avlja: Torej pravica samoodločbe! Soglašamo. AH — za vse! Kakor so vedno zahtevali tisti ; hznt socijalisti, ki jim dajejo ?edoj odmeva tudi mo-ilrcci pri »Corriere della bera->! Borna?® vesti. Gsctma vest. Naš vladika dr. Anton Mahnič je tmor 1 zapustiti Krk, iz zdravstvenih ozirov, Dcn Frane Buiić v Parizu. Mons. Bulic, Dalmali-r.cc, jc arheoloft evropskega slovesa. Mudi se sedaj v Parizu. Kakor ram poročajo, je bil sprejet v avdi-jenci od predsednika frmeoske republike, Poincareja. iz poštna slučbe v Dalmaciji. Radi nastalih razmer in težav v poslovanju je del osobja postnega in brzojavnega ravnateljstva v Dalmaciji premeščen v Split, c'a ureduje tam za neokupiran^del Oalmacije. Do kctlcj morajo Irgorsi sprejemati plačila v krofih? Trgovci bodo sprejemali plačila v kronah sa-rrro do 10. predp. 19. i. ni., ker !>cdo popoldne sami menjavali avstrijske vrednote v lire. Zadnji dan za izmenjavo je določen neovržno 19. t. m. tlo 7 zvečer. Prosimo pojasnila. Prejeli cmo; Ob sedanji izmenjavi denarja bi bilo dobro, da bi se ljudstvu natančno pojasnilo, kako se poznajo ponaredbe italijanskega papirnatega denarja in pa da bi se po<>al natančen pouk o kovanem denarju. Je namreč več kovanega (Vnarja, ki v Italiji ne velja, ker je odtegnjen iz provela, o čemer pa tu na zasedenem ozemiju Ijudj« niso poučeni. Najbolje bi bilo, ko bi vsaj denarni zavodi prejeli opis in po možnosti siiko vseh v kraljestvu veljavnih vr dnot. Le na ta način se preprečijo zlorabljanja in sleparije. Zcplcnitcv avsiroogrskik denarnih vrednot. Kr. ftubernaioral nam sporoča: Carinske straže, ki nadzorujejo t:voz avstrijskega denarja v zasedeno ozemlje so zaplenile skupno K 54.3R3 pri littdeh, Iti ko prihajali z onstran premirne črie in sicer: K 10.000 pri r.elii osebi iz SpiUinberga, K 23.000 pri neki osebi iz Milana, K 12.250 pri neki osebi iz ViUorio Vene t o, K 10.546 pri neki osebi iz Vallallta, K 35.526 pri osebah iz Padove, K 13.444 pri neki osebi iz Trsta, M 12.450 pri neki osebi iz Krmina, K 111000 in K 9.420 ori 2 osebah iz Ćervinjana. Zaplenili so šc K 10.000 manjših svot. Poraba; vlak »Orlent-Ekspress«« znfne 7orifi jutri. Od l:i. t. m. bo vsak dan vozil posebni vlak Sempione Orient Ekspress (Pariz—Trst). Vlak bo prihajal v Trst ob 11 '30 ponoči in bo imel zvezo s direktnim c'nevnim vlakom v Belgrad. • velikonočno -'edeljo, dne 20. t. m. priredijo tr-aški igralci v dvorani kom; umnega društva v Ro-janu gledališko predstavo. Siov. Čitalrica. Namesto v sredo se bodo ta teden :zposojevale knjige danes, v torek od 5—7. Meso za boln'ke, V sredo, četrtek in petek sc bo voli zdravniškemu izprićrvalu prodajalo meso za bolnike v sledečih mesnicah: Jenco, Cavana 19, F evi, '^eccherie 6, Vattovaz, Giulia 17, Rizzian, IrgGaribal-r»i 0. Benedettich, Udine 45, Marsd, ul. della Oinnasti-i r>, Del. 7,-*dru^e, Cauno S. Glacomo, Krisiak, Roma 36 [ex delle Poste 16), Pasqualini, Mazzini 43 |ex ul. Nuova 41). J onjsko meso. Danes, 15. aprila se bo prodajalo konjsko meso po K 7'20 brez kosti in po K 5'20 s kostmi v sledečih mesnicah: Foscolo 28. Rapicio 1, J. tria (Bivio) 8, Istria 18, oettefontane 17. Pevsko društvo »Zarja« ima danes po pevski vaji sojo. Vabijo sc vsi čhni. Telovadno društvo »Sokole \ Trstu. V torek, 15. t. n, ob 3 pcp. odborova sejn v društvenih prostorih. Nasla r.e je v r3 a rk ovijah krušna izkaznica glaseča ie na ime Cohen Roberto, Cologna 2. Dobi se v ured-niSlvii Edinosti« od 4—8 zvečer. Avtomobil yo je podr*. Vč.jraj jc v bližini drž, železnice podrl avto neko Marijo Candus in jo tako poškodoval, cla jc morala iskati pomoći pri rešilni postaji. Zopet stekel nes? Včeraj je prišel na rešilno postajo 18lelni mehanik Marijo Ci.iiarosti, stanujt ' v ti. Chiozza 34 in 171ciri *van Visiiuini v ul. GcUi 6, Oba je ugriznil neki majhen rdečkast pes v levo cio^o. Opozorili so oblasti, ki zasledujejo psa. f momor. Včeraj ponoči so telefonirali zdravn iki postaji iz ulice ^ane 3 II.: zdravnik je prihitel in sel v stanovanji; človeka, ki je izpil 100 gramov karbol-ne kisline. Ni bi jo več pomoči. Nesrečnež 6Sletni mesar Josip Morandini, stanujoč v ulici Ferriera 16 je po malem času izdihnil. Nesrečnež je bil na obisku pri svojih rojakih. Kar naenkrat jc vstal, šel v drugo sobo in tam izpil strup. Niso znani vzroki, ki so nesrečneža £nali v smrt. Truplo so odpeljali v irrtvaS-nico pri sv. Justu. MM.I OGLASE m SMSSSJ!"™. _—_----— ;odd. Edinosti, bo7J 6 hi ^r^Tuk rlco m&r™ fr^ za kravo, vola li konji. Naslov pove ,1 v&r« , V P°Polda',s\° hi*, odd. rd nostl. ^7l„fi0MP|ri 0tL0k3nIf P'"' - . —----------- placl In aohrl hrani. Poniid^e pou i M'lftnS f10 !'pl0 l,Krcl"' fenl le- .Pravi slučaj* na Ins. odd. Ed n >«ti. • 1 UuUllI sen.- ir.ostnve fponil) In '-»576 b trjmo\e. Zglo tl se od 4 do li pop..----—-- v ul, O.ilileo Galici 18, znloca vina. flrlrt«« W rloblia vm-3575 illliU jom hnhlnjo dobri tržaške krčme (zinoJns moru biti itali-ansVoga |f>,ik\ 1'orudbe pod .Pra-vt s'učaj* n« tns. o Jovanovteh, Rtva Na-žaro auro 6 (ex Riva Pescatori) Tc'cfon 1737. 353'; Resno CTffio!*«® vtM-. posestnik treh trgovin in otročičeir in <,!)piiem biti, ne dek'a, temveč dolira hišna gospodinja, tv lini v:so>- o |> 1 vo, r.« n proleklo dobro kulturo i:i ; nanjo itnlfjanskej a jtrkn; prcmo-enje je postranski sHar : ker gte za absolut o fastn'. hiodo in gredo (tra-me Icupuio Anton Žnideršif, Iiirska Ulatricn. 21-9 mm i* i ni;, oda. Edinosti r,od , Pravi slu'aj .ll:ul'uJ° tvrdka bcver & Kornp. 3R70 cjul, Roma 11. P 174 rsPa; TRST JIb tm dl mmit 5 - yia s. tiicoifc s i^odruAuice: i»ubr jvuu, Duoaj. Kotor, Lj ubijan s, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar, Ekspoz tuia : Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Spremnu vlo&o v k'rah na hr^nlne knjižice proti 3'/t8/0 letnim obrestim v bancugiro-prometu proti 3% letnim obrestim. Na odpoved navezane zneske spre ema po najugodnejših pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slu&ja. Daje v najem varnostne predale(Safes deposites). Blagajna posluje od 9 do 13. se dobi pri Smim fesfaJ prirede fantjo " Zvoniku dno^ r bilnf'ujVlež^i11 "l^A^lN.V TFSt, lil fiE!JSB 6a m m slalanine na veliko izbero se dobi pri A. POVH, ? Trstu Barriera vecchfa štev. 3. i«* mm Trsi, ulicn P0220 i\m st. 9 (v Uvoriifu). „Toscano" črno 12 stop. K 5.80 „Romagtia" „12 „ „ 5.80 „Puglialf „ 14 „ „ 7.40 „Toscano" belo 14 H M 6.60 „Maršala" — K 13 — „Marsaletta" — K 8 — „Vermouth" iz Torfna K 16 — Sladki raoškat iz Trati! K 14 8 lo toškansko vino 12 st K 5.80 Olje Molfetta I. vrste K 13, £T©«3aia na d^ns hi debelo. Zobotehniški atelje hi? [o m , zobotehnika Trst, ulica S. Glovanni Stcv. 14, i. nadstr. Ordtr.irata ort 9-1 In 3-6 pop. Umetni zobje mm TOSCREH, Konc. lM&m Trst, ul. 30. oktobra (ex Caserma) 5t. 13,11. \ — Ordinira od 9 pi edpoldne do 6 zvečer. — j M si. 1:08,112! sita 15 opozarja svoje cenjene odjemalce na bogato zalogo pristnega W Br, Mrsžek lAUlirJil Trst — Corso 24 — l. n. - Tr«». Ordinira od 9—12 dcp. in od 3—6 pop. Metetno idbaiii zdi, pimiiiaiji io imeni n)\i lasazBiiioieo&leiJ Cene jako ugodne. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanem tužno vest, da jc naš angeljček idsfira odletcl med lirilatcc. Po^reh se bo vi*U 16. t. m oh 9,jO predpoldne iz hi-;e žalosti ul. Caslaldi št. A. Užaloščeni starši ĆERNIGOJ, bratec in sestra, flutlck in stara mati ^^ffflMcasfflffiži ^sut: ms "■ mbmkbhmm immmmm ilinsteM Terrebia^cs rdm. 13, v od 10, 13, 14 stopinf. P9S8MS soft in cele mm m pobila u\ m dežele. Na zahtevo tu£l vzorce. tfM h