ra IZDAJA ZA GORIŠKO IST BENEČIJO PRIMORSKI DKEVKIK ^ glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaSko ozemlje *V|II- • Stev. 257 (2253) V SVOJEM SEDEMLETNEM DELOVANJU JE ORGANIZACIJA ZN POKAZALA MARSIKATERO NAPAKO, TODA ZELJA VSEGA ČLOVEŠTVA PO MIRNEM SODELOVANJU JE TAKO MOČNA, DA SO NAPORI ZDRUŽENIH NARODOV, NE GLEDE NA VSE TEŽAVE, KI JIH SREČUJEJO NA SVOJI POTI, VREDNI VSE POZORNOSTI IN PODPORE. (Ob Dnevu OZN.) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. petek 24. oktobra 1952 Cena 20 lir tai ZN 'imo 7 obletnico, .. Je na dr,* , «. jo« nta dan 24. oktobra stopila v veljavo u- vnn u l- -U llstlna Organizacije tam nZT°dOV- Snovna *!j Postavlja te- li jn godnega sodelova-u prvi »riti: Hod,.,, TZave suverene in ’‘kjej0 ne’ .da vse države 'POre - J?01? mednarodne **Se ba/rnt1ni sredstvi, in 'tab nrf»° V svojih medna-odrekle grož- ^ iahUi' pa cel° uPorabe ' « ohra°:?Cdpirale nap°- ** miru in da 00 Podpirale tistih dr- c, kih' k 1 tem't^arile proti miru > OZfl-1 proti 0zN. da Imperialistični apetiti Italije so krivi za slabe odnose s FLRJ Trst naj postane zveza medsebojnih dobrih odnosov, ne pa večni kamen spotike In razlog za medsebojno stalno trenje Boris Kidrič o ukrepih vlade zaradi suše !? tudi i?Tizadevala, da' bo-St« 7»«.®“®* kl.nis° njene 'utanola}e -- skladu z na- )vue listine. s° brez tata?0/0 spoštovati in pro-K. ter dvoma načela, >ie naP red- se po njih ravna- Uo človeštvo, če Sem120??14' Ponovnemu 'tatu ,-, laniu- Na žalost Vi daelTletna izkuSnia ^-članice - Stevilne „ OZN ne spo-tae j .spoštujejo jih tu- J tedemT kl Že skoro da j.: !et stremijo za Se u P°3tale tudi >ie, .^dnarodne orga- «l Predstavlja iT* nni„ , naj- l^ednejši medna- ; za reševanje naj- Prašanj. in -perečih Kot tjs . jS"’ Ki j ^ slovenskega h« p,|k >„e °stal neosvobo-«u ^ V S* tega, ker so taSVie S!u P° Podprti, .TWe OZN ni*- bat a*ni i*Cela> moramo Zadmih) v še pelji 1« 01 Psudalj^^tnici še en- # »j. . t. da se ta na(.e. *l$hkletih n? škodo naših lic°Ce,,io s.^skih interesov. i l J° le .*Ktei. *nkrat našteva- li t^e t.,Sltev začenši od kri iz leta M4* "’<• ^ sklepov po- VKi,j .-*vanju sosedne Oiem /* Prav s tem ob-V objel.,Perial,stični', a- ^ktivno AJ. S1Stop, i’ Prti n’c 'VV p“ zmanjšala a v družino Združenih naro- S7^ramo ob da-®“ei> n .Povedati, •da ta« n„aČeI ustanovne S' c‘lje0 O.more voditi k Sod,, ° rantt«e miru N enKr« Sodel°vanja. t>o»S*eun Ponavljamo !«j ..^ttUjet«710-3 se Preneha ,\'o ton^n0 'ssiljevalcem, ten, Videna _r?snict SP°- !ft « )°'l’Wj,‘“,noaeJa ZN in ^ di-#0 Or0a«j utrdl zaupa-4>e j b^. JO’ ki Ni ?llto 700 milijonov H r'^0 n tao „ ®eNu rOanizaciji ZN Ts:S"oiaraniu’ ih.'"' ’>in'l.r'n ut.«’, aa se 9(1 d0ž; k'vaiihSn°PnLZaradi kršitve Nei. ttanrt V nače* 'idSi’>«Sda rt.-utrd ki da bi C1 oh.’’ ftn h'!0 rnednarod-\ < 01- usP^a (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Govor italijanskega ministrskega predsednika De Gasperija ob zaključku proračunske debate v italijanskem parlamentu ni iz-nenadil političnih opazovalcev v Beogradu. Čeprav je De Ga-speri posvetil velik del svojega govora tržaškemu vprašanju, poudarjajo v Beogradu, da ni povedal ničesar novega zlasti za politične kroge, ki pazljivo spremljajo razvoj tržaškega vprašanja z željo, da se najde možnost za sporazumno rešitev, ki bi omogočila dobre sosedne odnose in prispevala k ureditvi miru na Jadranu. Na konkretne in razumne jugoslovanske predloge za rešitev tržaškega vprašanja je De Gasperi v glavnem odgovoril s ponavljanjem stare italijanske teze o etnični razmejitvi, ki je nesprejemljiva za Jugoslavijo. Čeprav njegove ostale izjave ne kažejo dobre volje italijanske vlade za sporazumno rešitev, bo Jugoslavija še naprej težila, da se tržaško vprašanje čim prej reši toda ne na bazi tristranske deklaracije in enostranskih italijanskih zahtev, temveč na bazi sporazuma. Za sporazum pa je potrebna obojestranska dobra volja in pripravljenost na popuščanje v korist dobrih odnosov in utrditve miru. Postavljanje nesprejemljivih zahtev za cono B, ki sploh ne more biti predmet razgovorov, kot je nedavno poudaril maršal Tito, pomeni že v naprej onemogočati vsak poskus za sodelovanje in sporazumno rešitev. Odgovor jugoslovanske javnosti na zadnji De Gaspe-rijev govor je jasen: Jugoslavija iskreno želi, da se reši vprašanje Trsta, ki moti dobre sosedne odnose, toda ne na bazi iredentističnih zahtev. Jugoslavija je že s podpisom mirovne pogodbe pristala na o-gromne žrtve v interesu miru in dobrih odnosov z Italijo. Za današnje napeto stanje ne nosi odgovornosti Jugoslavija, temveč v prvi vrsti italijanski iredentistični krogi, ki razpihujejo stare imperialistične apetite. Jugoslavija želi tako rešitev tržaškega vprašanja, da bi Trst postal simbol dobrih) sosednih odnosov, da bi Slovenci in Italijani živeli v njem v medsebojnem bratstvu in prijateljstvu in bili trajna zveza medsebojnih dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, a ne večni kamen spotike in razlog za stalna medsebojna trenja. Današnja «Politika» komentira zahtevo po takojšnjem plebiscitu na STO, ki so jo predložili zastopniki italijanskih socialistov na II. kongresu socialistične internacionale v Milanu kot poskus, da se pomaga italijanski vladi, da dobi Trst. List daje poseben pomen dejstvu, da na kongresu niso sprejeli predloga italijanske resolucije o plebiscitu pod kom trolo «nevtralnih sil», temveč so samo formirali komisijo za proučitev tega predloga. «Po-litika« zaključuje, da obstaja socialistična enotnost v odnosu na Trst samo pri italijanskih socialističnih strankah, medtem ko so zapadni socialisti nasprotniki enostranskih sklepov. Jutri bodo v Beogradu podpisali pogodbo med Zvezo književnikov Jugoslavije in Svetom za ljudsko zdravje in socialno politiko zvezne vlade o socialnem zavarovanju jugoslovanskih književnikov. Na podlagi te pogodbe bodo jugoslovanski književniki dobili pravico do socialnega zavarovanja, brezplačnega zdravljenja v primeru bolezni, pravico do odškodnine v primeru nesposobnosti za delo. Predsednik gospodarskega sveta jugoslovanske zvezne vlade Boris Kidrič je danes govoril jugoslovanskim novinarjem o posledicah letošnje suše in o ukrepih vlade za ublažitev teh posledic. Dejal je, da je letošnja suša povzročila Jugoslaviji več škode kakor suša leta 1950 in da znaša škoda 144 milijard dinarjev. Pridelek pšenice je bil za okrog 37 odst. manjši kakor v povprečni letini, koruze za 64 odst., pese za 75 odst, krompirja za 38 odst. in fižola za 77 odst. Glede ukrepov za ublažitev posledic suše je Boris Kidrič dejal, da so prepovedali vsak izvoz žitaric in maščobe. Uvozili smo precejšnje količine pšenice in maščob, ostale količine pa bodo pravočasno nabavili. Prav tako so poskrbeli za pravočasno ohranitev dosedanjega števila živine. Boris Kidrič je še dejal, da podvze-majo ukrepe da se popravi položaj v plačilni bilanci z inozemstvom zaradi prepovedi izvoza žitaric in to predvsem s povečanim izvozom industrijskih proizvodov, nekaterih kmetijskih pridelkov, ki niso bili prizadeti od suše ter z zmanjšanjem uvoza surovin in investicijske opreme. Boris Kidrič je nadalje dejal, da je Jugoslavija izvozila v drugem polletju preteklega leta in v prvem polletju letos kmetijskih pridelkov v vrednosti nad 30 milijard dinarjev. V istem času pa je juristi odobrili tSmi Prepoved 5*at Bevanu SN.. Nobrii, 8e'ee'^Wf resoluciie pa spor še ni rešen - Spodnja rbor-i"J° vlade o denacionalizaciji jeklarske industrije N&. Trajala se * Ure. samo ko tri iV^ožil V0(iitelj Attip„ Je skušal Be- n0vi A?°kler ne hr, i'odf ,ne’ t- i do fele^vao ,iaV2°“ -o Sedi: BeTJ SPreiel‘ da-'V *ti8o avili o beva- U>Va°vk**a°t ?bem t0{- Vjk -Ss^ajo. kaj v bo-ia"resnmajasno ^eCbobBmaC1^Uld-V'a^UevBevan V spodnji zbornici je bila danes popoldne na zahtevo laburistične opozicije razprava o Beli knjigi, ki jo je vlada objavila v zvezi z denacionalizacijo britanske jeklarske industrije. Med razpravljanjem je minister za dobave Dungan Sandys dal pojasnila o ustanovis ki bo jhiela nalogo razprodati akcije denacionaliziranih jeklar-Ekih podjetij in je med dru-pm dejal, da se bo dejavnost te ustanove lahko zavlekla za več let. V imenu opozicije je Morrison izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti odo-nritvi Bele knjige. Primerjal je tunkcijo urada, ki ima nalogo p*? .jati akcije, funkciji “likvidatorja namernega fali-penta» in je obtožil vlado, da znova izročiti jeklarsko ndustrijo v roke bančnikov. L? koncu je poudaril da bo abunstična stranka, ‘ ko bo ova prišla na oblast, ponov-strif0° jeklarsko indu- Zbornica je nato s 303 glaso- R»i ? .■ 269 odobrila vladno Lelo knjigo pri- ja bi svoje sku- njego- SSSS ^ Obte*. bo uve[f° Področje, K** »ni» Je svoj # ki jih ali bo k Marty - Tillon PARIZ, 23. — Politbiro fran-oske kominformistične stran-e J® danes sporočil, da izjave, ki jih je podal Andre Mar-y, ne predstavljajo zadovolji-e avtokritike. Poročilo dodaja, da se je Marty, «namesto , Priznal svoje napake, skušal opravičiti in je podal i *ki ■ S0vra2tie izjave«. Politbiro je razen tega ponovno pozval Tillona, naj predloži »sprejemljivo avtokritiko«. nacistične „Reichspartei'‘ KARLSRUHE, 23. — Ustavno sodišče Zahodne Nemčije je danes razglasilo novo nacistično nemško stranko (Reichspar-tei) za protiustavno. Imetje stranke bo vlada zaplenila in stranka se ne bo smela znova ustanoviti pod kakim drugim imenom. Prav tako so prepovedane vse organizacije, k; so odvisne od te stranke. Razen tega je sodišče odredilo odvzem mandatov poslancem te stranke v bonnskem in v krajevnih parlamentih. Poslanska mesta, ki bodo ostala prazna, bodo dodeljena šele po splošnih volitvah, ki bodo poleti. Stranka se je bila sicer sama razpustila že 12. septembra in ob tej priliki so voditelji izjavili, da so stranko razpustili, zato da ((zaščitijo življenje in premoženje svojih članov«. Toda po mnenju opazovalcev je bila razpustitev sklenjena zato, I da bi se izognili morebitnim I ukrepom ustavnega sodišča. Ka-! kor javlja policija, je devet funkcionarjev stranke, ki so jih aretirali septembra, izjavilo, da so skušali ustanoviti novo stranko namesto razpuščene. Ta stranka bi se imenovala ((gibanje za narodno enotnost«. Omenjenih devet aretirancev bodo predali sodišču. V razsodbi ustavnega sodišča, proti kateri ni mogoč priziv, je rečeno, da je stranka predstavljala namerno ponovitev nacistične stranke, in je imela namen strmoglaviti demokratične ustanove ter uvesti novo diktaturo terorja. Prav tako obsoja razsodlba snovi mitus noža v hrbet proti Nemčiji, ki ima namen zvaliti na borce nemškega odporniškega gibanja krivdo nacistov«. Sodba pravi dalje, da je ta stranka prevzela najslabše značilnosti nacističnega režima vštevši protižidovsko mržnjo in poveličevanje ljudi, ki so ukazali in izvršili množične pokole. Kar se tiče razpustitve, ki jo je stranka sama sklenila, ugotavlja razsodba, da je ta razpustitev pravno nična, ker je to sklenil izvršilni odbor namesto kongres stranke. «Ta sistem razpustitve — dodaja sodba — je najboljši dokaz za protidemokratičnost omenjene stranke«. Takoj po objavi razsodbe so imeli voditelji nemške stranke tajni sestanek v Hannovru na stanovanju bivšega predsednika Dorlsa Ta je izjavil, da no bo podana nobena izjava, dokler ne bodo temeljito proučili razsodbe in se o tem posvetovali. BONN, 23. — Adenauer je danes sprejel francoskega visokega komisarja Ponceta. Zdi se, da je današnji razgovor nadaljevanje včerajšnjega Ade-nauerjevcga razgovora z britanskim in ameriškim visokim komisarjem. Pozneje se je izvedelo, da je Poncet izročil A-denauerju pismo francoskega zunanjega ministra Schumana v zvezi s Posarjem. uvozila za okrog 14 milijard 300 tisoč dinarjev pšenice in masti, tako da je imela pozitivno razliko za okrog 24 milijard 700 tisoč dinarjev. Letos bo Jugoslavija uvozila velike količine žitaric in masti, da bi zagotovila potrebe prehrane prebivalstva in poskrbela za stabilizacijo cen na tržišču. Dostavil je, da bo letošnja suša kljub temu za nekaj časa Zavrla razvoj jugoslovanskega gospodarstva in povzročila težave v plačilni bilanci, kar se bo odražalo do določene mere na življenjski ravni prebivalstva, toda posledice so samo začasne. Poudaril je, da gospodarski svet proučuje še večje varčevanje z deviznimi sredstvi in da vlada predvideva zmanjšanje proračunskih izdatkov za okrog 26 milijard dinarjev. 21. oktobra sta dve madžar- , ski letali tipa MIG-15 kršili i lica. jugoslovanski zračni prostor I pri Vipavcu. Leteli sta v globino 1500 m nad jugoslovanskim ozemljem, kjer sta se zadržali približno eno minuto. Letali sta se vrnili nazaj na Madžarsko v smeri Mohača. Tri ure in pol pozneje sta nadaljnji dve letali preleteli jugoslovansko ozemlje nad isto vasjo. Istega dne je prišlo do novega kršenja jugoslovanskega zračnega prostora tudi pri vasi Vestilas, kjer je letalo tipa MIG-15 letelo v višini nad 2.000 m v globino 500 m nad jugoslovansko ozemlje. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je zaradi teh najnovejših provokacij ostro protestiralo pri madžarski vladi. Predsednik jugoslovanske zvezne vlade maršal Tito je sprejel danes dopoldne generalnega sekretarja socialistične stranke Cila dr. Garafu- B. B. Občni zbor Girilmetodijskega društva NOV RAZNARODOVALNI UKREP ITALIJE LJUBLJANA. 23. — Danes se je začel v Ljubljani drugi redni občni zbor Cirilmetodijske-ga društva slovenskih katoliških duhovnikov. Razen gostov članov pravoslavne in katoliške cerkve iz vse države, prisostvujejo zboru tudi podpredsednik prezidija ljudske skupščine Slovenije Ivan Regent in minister Jože Potrč, predsednik ML/O Ljubljane, predstavnik katoliških duhovnikov na Koroškem in Tržaškega ozemlja, znani ameriški književnik E. Kristan in drugi. V imenu vlade LR Slovenije in OF Slovenije je zbor pozdravil Ivan Regent, ki je med drugim dejal: «Naša dolžnost je, da z vsemi silami podpiramo našo vlado in voditelje ki si žele, da naši narodi zažive čim prej boljše in srečnejše življenje. V tem delu lahko sodelujemo mi vsi ne glede na to. kakšne svetovne nazore imamo«. Ob koncu je želel društvu največ u-spehov. Za njim so zborovalce pozdravili predsednik verske komisije LR Hrvatske, predsednik verske komisije v jugoslovanski vladi, predsednik MLO Ljubljane, predsednik RK Slovenije. predstavniki pravoslavnih duhovnikov in ostalih republik. Predstavniki Cirilme-todijskega društva iz Istre, Črne gore in drugi. Zbor nadaljuje svoje delo. Prepovedan obi osmim slovenskim otrokom Italijanski raznarodovalen so si izmislili novo perlidno pretvezo: «pomanjkljivo znanje slovenščine« - Zakaj ne pošljejo posebnih komisij rajši v Modeno. kjer niti som De Gosperi ne razume tamkajšnjega dialekta? - Medtem pa morajo beneški slovenski otroci plačevati v italijanskih šolah denarne globe, ker ne razumejo italijanski GORICA, 23. — Po Gorici se je razširila vest, ki je med Slovenci povzročila veliko razburjenje in ogorčenje. Na slovenski osnovni šoli v Ul. Croce so namreč prepovedali obiskovanje šolskega pouka osmim učencem z izgovorom, da eznajo premalo slovenskega jezika*. Izvedeli smo, da so prizadeti otroci Slovenci iz Beneške Slovenije. Menda je bil ta korak storjen na zahtevo neke učiteljice. Ustanovljena je bila nekaka komisija, ki je otroke izprašala in odredila njihovo izključitev. Se ni minilo mesec dni, odkar smo poročali, kako je u-radnik goriške občine prisilil slovenske starše, da ne smejo krstiti svojega novorojenega otroka z imenom Danila, češ da tega imena ni v seznamu rimokatoliških svetnikov, a fašistični zakon da predpisuje, da se z drugačnimi imeni ne Načela fisline Združenih narodov lahko zagotovijo mir vsem narodom Izjave glavnega tajnika UZN Trj/gve Lia, podpredsednika vlade FLR Jugoslavije in zunanjega ministra E. Kardelja ter drugih državnikov ob «Dnevu Združenih narodov» NEW YORK, 3. — Za «Dan Združenih narodov«, ki ga praznujejo skoro po vsem sve. tu na dan 24. oktobra, v spomin na podpis ustanovne listine ZN, so podali ali poslali mnogi vodilni državniki izjave, s katerimi izražajo zaupanje v to svetovno organizacijo in obljubljajo. da jo bodo njihove države če nadalje podpirale. Glavni tajnik ZN, Trygve Lie, je izjavil, da ((pomenijo Zn največjo prizadevanje v zgodovini v obliki skupnega dela za trajen mir ter za gospodarski in socialni napredek vseh narodov.« Podpredsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister Edvard Kardelj pravi; ((Narodi Jugoslavije, ki so v dolgih o-svobodilnih vojnah dovolj dokazali. da vedo, kako morajo braniti svojo svobodo — če treba, tudi z orožjem — so vneti za mir. Zaradi tega sn oni in njihova vlada doslej podpirali in bodo tudi v bodoče podpirali organizacijo ZN ter njeno ustanovno listino, katere načela bi lahko zagotovila mir vsem narodom, samo če bi jih hoteli sedanji vodniki sveta zares priznati. To pa ne pomeni, da mi vedno odobravamo delovanje Združenih narodov ali se skladamo z zaključki njihovih organizacij. Kljub vsem svojim slabostim predstavlja organizacija ZN močno oviro za vsakega napadalca. Jugoslavija ne mo. re drugače, kakor da se vnovič pridruži željam vseh miroljubnih narodov, naj bi miroljubni duh in enakopravno sodelovanje med narodi, kakor to zahteva ustanovna listina Združenih narodov v bodoče uspešno preprečevala vse spletke in naj bi postala organizacija ZN še močnejša in trd. nejša trdnjava proti takim poizkusom«. Stalni francoski zastopnik pri ZN, veleposlanik Henri Hop-penot, je rekel: «Ce se velika pričakovanja, ki so jih gojili ob rojstvu te organizacije, niso uresničila, to še ni vzrok, da bi za to krivili ZN, ali da bi jim nalagali odgovornost za vse tisto, česar niso mogli preprečiti. Kljub vsemu ostaja organizacija ZN odprt forum, kjer se lahko sestajata Vzhod in Za- hod in svobodno izražata svoja različna mnenja in kjer je dana ljudem dobre volje še vedno možnost, da lahko govorijo svetu jezik razuma, človečanstva in miru«. Norveški ministrski predsednik, Oscar Tnrp, je izjavil: «Zdaj, ko praznujemo dan ZN, se je glavna skupščina ZN pravkar zbrala na svoje sedmo zasedanje. Najvažnejše vprašanje njenega dnevnega reda je korejska vu/u«, ki divja že nad dve leti. Upajmo, da ne bomo ničesar opustil; v prizadevanju, da bi rešili težave v zvezi z vprašanjem vojnih ujetnikov, ki je še edino sporno vprašanje pri pogajanjih za premirje«. Danski zunanji minister, Bjorn Kraft, pravi v svoj; izjavi: «Ce se človek vpraša, ali so Združeni narodi v preteklih sedmih letih dosegli svoje namene, si na žalost ne more odgovoriti z brezpogojnim «da». Svet je še vedno poln tesnobe in strahu pred bodočnos;jo in priznati si moramo, da smo doživljali v svojem prizadevanju po uresničenju namenov ustanovne listine začasne neuspehe, posebno na področju varnosti. Vendar pa lahko z vso upravičenostjo rečem, da je bilo storjeno v organizaciji ZN veliko in rodovitno delo za dosego visokih in idealnih ciljev ustanovne listine in to delo je še vedno v teku«. Volilna kampanja v ZDI WASHlNGTON, 23. — Do predsedniških volitev v ZDA manjka samo še dvanajst dni in oba kandidata vse bolj pospešujeta svojo predvolilno delavnost. Pridno se kampanje udeležuje tudi predsednik Truman. Demokratični kandidat Adlai Stevenson je govoril danes v Buffalu pred 14.000 poslušalci in napadel «izolacioniste in gospodarske reakcionarje« republikanske stranke, ki so f svojo politiko ((najboljši zavezniki Kremlja, tudi če se tega ne zavedajo«. Stevenson je dejal, da bi bil Stalin najbolj zadovoljen, ko bi se ameriška pomoč tujini prezgodaj končala, in da se bo to zelo verjetno zgodilo, če bodo na volitvah zmagali republikanci. Stevenson je tudi omenil Ei-senhowerjeve izjave o tem, da je treba vzhodno Evropo s silo iztrgati sovjetski hegemoniji. dejal, da je general sicer trdil, da so njegove izjave napačno razumeli, in poudaril, da kljub temu »razširja te neodgovorne obljube vsak dan v tri sto listih v tujih jezikih«. Stevenson je zaključil: ((Po- šastno lahko je hujskati k u-poru, kadar si daleč od bojne črte — pošastno lahko in cinično neodgovorno.« Predsednik Truman je govoril v Pittsburgu; njegovo Zborovanje so prenašali tudi po televiziji. Obtožil je Eisenhower-ja, da vodi hinavsko volilno kampanjo, ki utegne povzročiti katastrofo za ZDA. Truman je tudi dejal, da se je reakcionarjem v republikanski stranki posrečilo to, česar niso zmogli najboljši Hitlerjevi generali: polastili so se generala Eisen-howerja. Obtožil je tudi republikance, da sovražijo sindikate in da jih hočejo uničiti. Proti temu očitku se je branil v svojem današnjem govoru Eisenhorver, ki je dejal, da republikanci »zagovarjajo močne sindikate« in da ni res, kar pravijo demokrati, ki ((slikajo republikance kot pošasti, kot hudiče z rogovi in repom, ki sovražijo vse, zlasti pa delavce«. V obširno vojsko prerokov se je uvrstil tudi vvashington-ski brivec Harry Rich, ki je izvedel anketo po brivski liniji: 10.000 brivcev je zbralo mnenje svojih klientov in ugotovilo, da ima Stevenson nekaj prednosti pred Eisenhovverjem. Rich se ukvarja z brivskimi anketami že 24 let in trdi, da se je zmotil samo enkrat — leta 1948, ko je pomenila Trumanova ponovna zmaga presenečen>e za vse. KOERNER se še ni odločil bo pozneje sporočil svoje stališče in je pozval vlado, naj vrši upravne posle, dokler se ne reši kriza. Ce se bosta obe koalicijski stranki sporazumeli glede proračuna, bo Koerner pozval Figla, naj sestavi novo vlado kot voditelj močnejše stranke. Ljudska stranka ima v parlamentu 75 poslancev, socialisti pa 67. Ugotavlja pa se, da Figi ne bi imel dvotretjinske večine, ki je potrebna za odobritev ustavnih zakonov, tudi če bi ga podpiralo 15 neodvisnih poslancev. Obveščeni krogi izjavljajo, da številni predstavniki ene in druge stranke vztrajajo na tem, naj bi obe stranki sklenili kompromis, tako da se lahko sestavi nova vlada, ki bi vršila upravne posle, dokler se ne izvedejo volitve, ki so določene za 26 aprila Sedanja vlada je bila na oblasti od novembra 1949. BONN, 23. — Predstavnik a-meriškega visokega komisarja v Nemčiji je sporočil, da bo a-meriški poslanik v Moskvi George Kennan odpotoval iz Bonna 3. novembra v ZDA. Poklicali so ga v Washington na posvetovanja. sme krščevati otrok. Omenjeni 'uradnik je nato prisilil sl oven. ske starše, da so v matične knjige otroku vpisali ime ((Luciana«. Danes pa imamo opravka z novim ukrepom za raznarodovanje naših otrok, ki so o-stali v rimskem suženjstvu. Ustanovili so torej nekakšno posebne komisijo za izpraševanje tistega neznatnega števila slovenskih otrok iz Beneške Slovenije. ki jim Italija je 85. let noče dati šol v njih maternem jeziku in ki obiskujejo zato slovenske šole v Gorici. Cilj je zelo prozoren: za vsako ceno dokazati, da naši beneški otroci ene znajo dovolj slovenski», da bi lahko obiskovali slovenske šole in zaradi tega da ne smejo imeti slovenskih šol niti v slovenskih beneških vaseh. Resnica pa je seveda ravno nasprotna. Tudi v najbolj zapadnih slovenskih beneških vaseh otroci ne razumejo drugega jezika razen slovenskega. O tem se ni prav nič težko prepričati. O tem se lahko prepriča tudi vsaka italijanska komisija, katere člani se v teh vaseh ne bodo mogli prav nič pogovoriti s slovenskimi otroki brez znanja slovenščine, pa čeprav govorijo ti otroci seveda slovensko beneško narečje. To narečje pa je — z razliko od neštetih italijanskih, pri katerih ne zadostuje znanje književne italijanščine, da bi ta narečja bila razumljiva — razumljivo ne samo za tistega, ki pozna književno slovenšči- no, temveč tudi za vsakogar, ki govori hrvatski, srbski pa tudi makedonski jezik. Zato se nobenemu Slovencu, Hrvatu, Srbu ali Makedoncu ne more zgoditi v pogovoru z našimi Benečani, ki zaradi pomanjkanja slovenskih šol ne obvladajo književne slovenščine, tisto kar se je pripetilo na' pr. celi) samemu predsedniku italijanske vlade in njenemu zunanjemu ministru profesorju Alcidu De Gasperiju, ki je poleg tega po poklicu še doktor ODNOSI med Indonezijo in Holandsko S1NGAPORE. 23. — Indonezijski zunanji minister Mukar-to, ki potuje v Evropo, je tisku izjavil, da se bo Indonezija v bližnji bodočnosti umaknila iz zveze z Nizozemsko. Mukarto je izjavil, da se bo ustavil nekaj dni na Nizozemskem, in pričakuje, da se bo sestal z zunanjim ministrom in z njim razpravljal o odnosih Indonezije z Nizozemsko ter da bodo Nizozemci pristali na razpustitev zveze. književnosti in filozofije in ki kljub temu ni razumel na nekem demokristjanskem zborovanju v Modeni napisov v mo-denskem dialektu, katere so zborovalci nosili in z njimi poveličevali samega De Gasperija in njegovo vlado. Ali ne bi bilo torej nujneje, da bi italijanska vlada poslala takšne goriške šolske komisije rajši v Emilijo. Sardinijo, Furlanijo in druge italijanske po. krajine. katerih prebivalstvo se brez predhodnega obiskovanja italijanskih šol ne more med seboj niti razumeti? Da bi se videla vsa neizmer_ na perfidnost tega najnovejšega raznarodovalnega ukrepa naših otrok, pa je potrebno to ravnanje italijanskih šolskih oblasti v Gorici vzporediti z dejstvom, da v italijanskih šolah. s katerimi že 85 let zaman raznarodujejo beneške Slovence. slovenski otroci po odredbah italijanskih učiteljev plačujejo za vsako slovensko besedo, ki jo zaradi neznanja italijanščine uporabijo med poukom, denarne globe. Končno ta raznarodovalni u. krep ni brez zveze s tistim, kar je govoril onorevole Cec-cherini (PSDI) pred italijanskim parlamentom, ko je dejal, da ithočejo slovenski etni-sarji na Goriškem iztrgati iz italijanskih zavodov otroke ita. lijanske narodnosti in skušajo prepričati starše, da bi bilo mnogo bolje. če bi svoje otro. ke pošiljali v slovenske zavode:> Zdi se torej, da je italijanska šolska oblast v Gorici hotela podpreti Ceccherinijevo izjavo z «dokazi». Ceccherini-ju, ki menda meni, da je — glede na to da spada med prvake socialistične in demokratične stranke Italije — takšno stališče socialistično, pa svetujemo, naj si ogleda uradno italijansko statistiko, o narodnosti prebivalcev, ki prebivajo o Beneški Sloveniji, predvsem pa etnografsko karto, ki jo je na mirovni konferenci predložila sama italijanska vlada. Prepričal se ho, da je ta narodnost v obeh primerih označena kot slovenska in da zaradi tega ne more biti govora o otrocih italijanske narodnosti, temveč le o otrocih slovenske narodnosti. In ker vse to Cec-cherini kakor tudi goriška šolska oblastva zelo dobro vedo, bi bilo pošteno in dosledno, da bi se Cec cherini izbrisal iz «Partito Socialista Democrati-co Italianon in se vpisal vsaj v novofašistično MSI ali pa obnovil ePartito Nazionale Fa-scistan, ki je imela do Slovencev prav takšen odnos kot on. Resolucija ZD Amerike o Koreji pred političnim odborom OZN Predstavniki Južne Koreje povabljeni k razpravljanju - Zavrnjen predlog za povabilo tudi severnokorejskih predstavnikov ^ Danes bo govoril Acheson DUNAJ. 23. — Avstrijski predsednik Koerner je danes sprejel kanclerja Figla in podkanclerja Schaerfa, ki sta mu uradno sporočila ostavko vlade. Predsednik je izjavil, da Te dni je prišel v Kairo voditelj sudanske stranke Ununa, E) Sayed A bdel Rahman El Mahdi, potem ko se je v Londonu razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Edenom o sudanskem vprašanju. — Mahdi se v Kairu razgovarja z generalom Nagibom in z drugimi egiptovskimi odgovornimi osebnostmi o bodočnosti Sudana. — Na sliki je na levi El Mahdi z egiptovskim državnim ministrom Fathy Radwanom. NEW YORK, 23. — Združene države so danes formalno zahtevale od glavne skupščine ZN, naj podpre stališče predstavnikov ZN pri pogajanjih za premirje na Koreji in posebno še glede načela prostovoljne repatriacije vojnih u-jetnikov. Zaprosile so tudi predsednika glavne skupščine Lesterja Pearsona, naj pozove Kitajce in severne Korejce, da končajo korejsko vojno po pogojih Združenih narodov Ameriški zunanji minister Acheson je predložil to zahtevo v obliki resolucije političnemu odboru, ki ga sestavlja 60 držav. V resoluciji je rečeno med drugim: «Glavna skupščina je prejela od poveljstva Združenih narodov na Koreji posebno poročilo o vojaškem položaju in o pogajanjih za premirje na Koreji. Z odobravanjem je vzela na znanje napore zastopnikov Združenih narodov, da bi prišlo do častnega premirja na podlagi načel Združenih narodov. Z odobravanjem tudi sprejema na znanje vodilo poveljstva Združenih narodov glede repatriacije vojnih ujetnikov, ki naj bi jo izvedli v soglasju s človekoljubnimi načeli. Glavna skupščina poziva osrednjo vlado ljudske republike Kitajske in severnokorejske oblasti. naj preprečijo nadaljnje prelivanje krvi, tako da pooblastijo svoje zastopnike pri pogajanjih za premirje, da priznajo neomejeno pravico vseh vojnih ujetnikov do repatriacije in da se pri njihovi repatriaciji ne sme uporabljati sila. Glavna skupščina naroča predsedniku, da pošlje to resolucijo osrednji vladi kitajske ljudske republike in severnokorejskim oblastem ter da predloži poročilo o uspehu svoje akcije glavni skupščini še za časa njenega sedanjega zasedanja«. * Na seji političnega odbora je predstavnik Tailandije predlagal, naj se povabi k razpravljanju o Koreji predstavnik Južne Koreje. Sovjetski delegat Višinski se ni uprl temu predlogu, zahteval pa je, naj se povabijo tudi predstavniki Severne Koreje. V imenu ZDA je Acheson podprl predlog Tailandije, odločno pa se je uprl povabilu Severne Koreje. «Ne potrebujemo — je dejal — da bi bil napadalec navzoč tu med nami. Njegovo mesto je v šotoru v Pan Mun Jomu». Pakistanski zunanji minister je podprl predlog Tailandije, poudaril pa. je, da bi tudi navzočnost napadalcev pri razpravljanju v političnem odboru lahko koristila rešitvi korejskega vprašanja in svetovnemu miru. Grški in turški delegat sta se izrekla za ameriški predlog. Britanski delegat je izjavil, da bi severni Korejci, če bi jih povabili, podajali samo propagandistične izjave in še bolj onemogočili sporazum. Višinski pa je vztrajal, naj bi povabili obe strani, in je dejal, da je ameriško in britansko odklanjanje dokaz, da ti dve državi ne želita miru, pač pa nadaljevanje vojne. I-raški ''elegat pa je dejal, da bi morali severne Korejce povabiti po morebitnem prenehanju ognja na Koreji. Burmski delegat se je izrekel za povabilo obeh strani, francoski delegat pa se je izrekel proti sovjetskemu predlogu. Pridržal si je pravico, da v bodoče spremeni svoje stališče in je dodal, da bi morda pozneje bila navzočnost severnih Korejcev lahko koristna. Politični odbor je s 54 glasovi proti 5 sovjetskega bloka in z vzdržanjem Jugoslavije sprejel resolucijo, ki predlaga povabilo predstavnikov Južne Koreje. Nato je odbor zavrnil predlog Višinskega, naj bi se povabili tudi predstavniki Severne Koreje. Na zahtevo Deana Acheso-na, ki je bil vpisan kot prvi govornik, in ki je izjavil, da bo govoril približno tri ure, je odbor odložil nadaljevanje razpravljanja na jutri. Zahteva za preiskavo o zadnjih incidentih v Južnozahodni Afriki JOHANNESBURG, 3. — A-friški in Indijski kongres za pokrajini Capstadt in Natal sta zahtevala od južnoafriške vlade, naj se ustanovijo preiskovalne komisije, ki naj raziščejo incidente v New Bnghtonu in Port Elizabethu. Obe organizaciji pobijata obtožbo pravosodnega ministra Svvarta. češ da so bili incidenti, pri katerih je bilo ubitih 11 oseb, ranjenih pa 27, posledica kampanje za državljansko neposlušnost, ter poudarjata, da je pravi vzrok incidentov iskati v rasistični politiki, ki temelji na predsodkih, nezaupanju, bojazni in mržnji. Izpuščen vojni zlačinec Kesselring BONN, 23. — Britanske oblasti Zahodne Nemčije so pomilostile nacističnega feldmar-šala Alberta Kesselringa in ga danes izpustile iz zapora za vojne zločine v Werlu. Kesserling, ki ima sedaj 66 let, je bil leta 1947 obsojen na smrt pred britanskim vojaškim sodiščem v Benetkah zaradi pokolja v Ardeatinskih jamah. Pozneje je bila obsodba spremenjena v dosmrtno ječo, 15. julija t. 1. pa so mu britanske oblasti dovolile trimesečni dopust, zato da se je šel zdravit v neko kliniko. Zadnji večji vojni zločinec, ki ga imajo britanske oblasti zaprte, je bivši nacistični feld-maršal Erich von Manstein, ki je bil leta 1949 obsojen na 12 let ječe pred PRIMORSKI DNEVNIK — — 2 — IZ TARČENTA Jribunalibera" novo glasilo ..socialistov'1 po stari poti iredentistov Socialisti, ki tvorijo socialdemokratsko italijansko stranko so hoteli imeti svoje glasilo tudi v Furlaniji. Tako je zagledal beli dan listič ((Tribuna libera*. Toda ne smemo misliti, da je listič pravo glasilo stranke oz. furlanske podružnice Gre namreč za ustanovitev glasila sekcije stranke v Tarčentu, ki ima svoje lastne ideje in svoj program. Lahko bi rekli, da se ti posamezniki iz Tar-čenta razlikujejo od drugih psevdosocialistov PSD iz Furlanije, prav zaradi tega, ker žive v Tarčentu, na etnični meji med Italijani in Slovenci. In tu seveda razvijajo esvoje socialistične ideje bratstva med ljudstvi)) in dajejo izraza svojemu strupenemu nacionalizmu in šovinizmu. Da dokažemo svojo trditve je dovolj, da le bežno pogledamo tistih nekaj stolpcev svinca, ki so jih za prve šte- vilke svojega glasila vrgli v stroj. Seveda je že v prvi številki na vrsti Trst. — Na kratko sicer toda polno strupenega šovinizma, kar jasno kaze miselnost teh asociali-stovv>. V drugi številki je vprašanje Trsta bolj poudarjeno, po vsebini pa se tudi ta daljši članek vrti v začaranem krogu nacionalizma. Zato tudi ni treba podrobneje navajati ((argumentov*, čeprav je glavni urednik lističa ugledni profesor iz Tarčentu. Videti je, da si hočejo razne strančice ustvariti popularnost s hrupom in šumom in s stališči, ki tekmujejo s tistimi MSI. Pomislimo samo na krilatico, ki se je po letu 1945 pojavila med ljudstvom: «Italija ima 90 milijonov prebivalcev, kaj ti pod Mussolinijem je bilo 45 milijonov fašistov sedaj pa imamo še tudi 45 milijonov antifašistov. Torej skupno 90 milijonov». Po tem jasno vidimo, s Kakšno lahkoto menjajo na splošno Italijani svojo politiko. Tako skušajo tudi sedaj izkoristiti mentaliteto ljudi tn jih obrniti po svoje, pa čeprav v čisto fašistično smer. Do sedaj so izšle tri številke ((Tribuna libera» štirih mož iz Tarčen ta. Kot smo omenili, so takoj zagrabili za tržaško kost, prav nič pa se niso spomnili, da bi svoje pisanje posvetili gospodarskim, socialnim in narodnostnim vprašanjem Terske doline. Kakor da bi bil Trst bližji Tarčentu kot n. pr. Brdo! Seveda, dejansko ni, je pa zato toliko bližji srcem teh neofa-šistov. Zato pa so tudi ti socialisti imeli pri volitvah v Terski dolini toliko glasov, da jih lahko preštejemo na prste. OBČINSKA SEJA V GORICI Nejasnost okrog velikih vsot ki jih je prefektura dajala za ubožnico Intervencija svetovalcev Pavlina, Bratuža in drugih GORICA, 23. — Včerajšnja seja je privabila na grad poleg lepega števila občinskih svetovalcev tudi številne radovedneže ki so želeli še enkrat videti zbrane svetovalce in odbornike občinskega sveta, katerega življenjska doba se naglo bliža svojemu koncu. Po prečitanju zapisnika zadnje seje so pričeli pretresati nekatera vprašanja navadnega upravnega značaja. Najprej so razpravljali o pravilniku glede novih stavb za občinske uslužbence in o pravilniku poljske policije ter o novem pravilniku o trgovin na drobno Največ prahu je povzročil predlog občinskega odbora, da bi odobrili mestni hiralnici znesek 3 milijonov lir za zadnja letošnja meseca, Zupan je ob utemeljevanju predloga dejal, da so prej dajali občinskemu podpornemu društvu po milijon 600.000 lir. Takoj po županovem predlogu se je prijavilo k besedi več govornikov, med njimi tov. Pavlin, Bratuž Batti, Beltrame, Terpin, Levi, ki so se vsi tako ali drugače dotaknili vprašanja, o katerem doslej na občinskih sejah ni bilo dosti govora, medtem ko je goriška javnost o njem dobro obveščena in ve marsikaj zanimivega povedati na račun komisije, odnosno nekaterih njenih članov, ki upravljajo mestno hiralnico. Najprej je prišlo na dan dejstvo da so trije člani komisije od devetih odpovedali svoje nadaljnje sodelovanje v njej in da so dali ostavko, Ti člani so povedali, da so za časa njihovega upravljanja v ubožnici še kaj denarja prihranili, sedaj pa gre vse skupaj rakovo pot. Zlasti veliko ra priznati, da je hiralnica v krizi in da ta kriza nima nobene zveze s predlaganimi 3 milijoni v njeno korist. Tudi demokrščan Beltrame je kritiziral ravnanje treh svetovalcev, ki jih je občina delegirala kot predstavnike v komisijo za upravo hiralnice. Pristopil je tudi Terpin od ECA in dejal da mora pojasniti celotno vprašanje in da zato zahteva od župana, naj se izjasni, ali bo seja javna ali za zaprtimi vrati. Zupan se je takoj potrudil z zakonikom v roki, da je spravil tisk in občinstvo iz dvorane in da se je tako nadaljevalo pranje umazanega perila, ki se je nabralo v občinski shrambi in ki je ostalo tajno skoro do zadnjega dne. Ljudem torej ni treba vedeti, kaj vse je občinska uprava slabega napravila. Kljub vsemu so potem odobrili znesek treh milijonov. Kdor ve, da bodo občinske volitve predvidoma 14. decembra in da so prihranili znesek treh milijonov lir za občinsko hiralnico prav za zadnje, oziroma predzadnje občinsko zasedanje, bo iz tega lahko marsikaj sklepal. Tedenska seja odbora pokrajinskega sveta VSAKODNEVNE OBJAVE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV ZA »DIJAŠKO MATICO« SO MERILO VISOKE KULTURNE ZAVESTI NAŠEGA LJUDSTVA. nezadovoljstvo je med, javnostjo povzročilo dejstvo, da je prefektura pošiljala toliko denarja, ki ga pa nikoli niso porabili zato, da bi zgradili nove prostore. Najprej se je od zagovornikov dvignil neodvisnež Levi, o katerem krožijo po Goriči vesti, da se ga demokrščaili izogibajo in da bodo napravili vse, kar je v njihovih močeh, da na prihodnjih volitvah ne bo prišel s podporo demokr-ščanov v občinski odbor. Levi je med drugim dejal, da mo- Razdelitev hotelov in gostiln po kategorijah GORICA, 23. -- V torek zvečer je pokrajinski predsednik odv. Culot predsedoval tedenski seji pokrajinskega odbora Na seji so sprejeli vrsto sklepov navadnega upravnega značaja. Med drugim so odobrili izdatek 3,700.000 lir za razne dobave zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko upravo in imenovali pokrajinske zastopnike pri raznih šolskih in dobrodelnih uradih. Nato so odborniki navedli nekaj vprašanj, o katerih bodo razpravljal, pri nadaljevanju seje pokrajinskega sveta ki bo v soboto 25. oktobra. Seja odbora za zdravstvo GORICA, 23. — Pretekli torek se je sestal na prefekturi pod predsedstvom podprefekta dr. Di Pasqualeja pokrajinski odbor za zdravniško pomoč. Seje so se udeležili pokrajinski zdravnik dr. Montagna, član odbora za jayno zdravstvo dr. Garra, ravnatelj Urada za delo dr. Fabbro, tajnik sindikalne zveze dr. Cian, g. Sardella, g. Medeot, g. Brescianni in gospa Volan. Na seji so proučili upravni načrt bolnišnice v Tržiču za petletko 1953—57der pristali na povišek oskrbnine v zdravilišč-nem oddelku bolnice v Krminu. Odobrili so tudi nov pravilnik za nameščence te bolnice. Po določitvi prejemkov za osebje, ki je določeno za javno pomoč so se odborniki povrnili k razpravi o izboljšanju delovnih pogojev nameščencev pri Občinskem podpornem društvu pod «opremo», n' treba spremnega potrdila. Oproščeni so davka tudi nakovani čevlji. »OTI FILMI »» GORICA, 23. — Turistični komisariat je na podlagi zakonskih odredb razdelil po kategorijah goriške hotele in gostilne Proti sklepom komisariata, ki veljajo za leta 1953—54 lahko vložijo lastniki javnih obratov priziv. Hotele in gostilne v mestu so tako razdelili: II. kategorija' Hotel «Posta», Ul. Garibaldi 7; III. kat.: Hotel «A1 Corso« Korzo Italia 22; Hotel «Unione». Ul. Garibaldi 10; IV. kat.: Hotel «Pri zlatem jelenu«, Ul. Belim zona 10; Hotel iiDriussi«, Ul Duca d'Aosta 15; Hotel «Euro-pa», Ul. N. Sauro 18; Hotel »Go-rizia«, Ul. Morelli 23; Hotel «Transa!pina», Trg Transalpina 5; Hotel «Pri teh kronah«, Ul Carducci 12. K II. kategoriji so prišteli tu di penziona «S. V. Paoli« v Ul. della Bona 15 in »Villa Concor-dia« na Korzu Italia 55. Gostilne; Furlan Bon, Ul. sv. Ivana 31; Karel Brumat, Trg Pacassi 3; «Alla Citta di Trie-ste« na južnem kolodvoru; Cu-bej, Ul. Duca d’Aosta 35; Ciuf-farin, Trg Pacassi 4; Florida, Korzo Italia 35; Molar, Ul. Mo-nache 12; «Pri luni«, Ul. Ober-dan 13; Nanut, Kraška ul. 1; «Alla Padovana«, Ul. Duca d’Aosta 50; Pertotti, Trg de Amicis 7; «Alla pesa«, Ul. Ran-daccio 15; «Da Rosa«, Ul. Malta 3; «Da Sandro«, Ul. S. Chia-ra 18; Tomšič, Ul. Ugo Foscolo 38; «Pri zlati zvezdi«, Ul. Ugo Foscolo 29; «A1 Trovatore«, Ul Morelli 38; «All’Universita» na Travniku 12. Cepljenje proti tifusu Visoki komisariat za javno zdravstvo sporoča vsem tistim, ki do sedaj še niso bili cepljeni proti tifusu, da to čim prej opravijo. Cepljenju proti tifusu so podvrženi varnostni uslužbenci in tisti, ki imajo posla v kuhinji, pri razkuževanju, snagi in čiščenju bolnic in sploh vseh javnih in zasebnih bolnic; uslužbenci, ki imajo posla pri razkuževanju predmetov, v javnih pralnicah, pri prenašanju bolnikov in uslužbenci zasebnih zavodov; uslužbenci, ki imajo posla za pripravljanje vode in zbiranje in oddajanje mleka. Vsj prizadeti, naj se obrnejo na Higienski urad v Ul. Mazzini št. 7 vsak dan od 9. do 12. ure za podrobnejša pojasnila. Obvestilo delavcem Vabijo se delavci, ki bi bili pripravljeni oditi v Brazilijo, da se prijavijo. V poštev bi prišli specializirani delavci, in sicer kovinarji, zidarji, rudarji, delavci lesne stroke itd. Delavci, ki se mislijo prijaviti, so lahko neporočeni, stari od 18 do 35 let. lahko pa tudi poročeni, iste starosti ne smejo pa imeti večje od tričlanske družine. Odhod delavcev bo v kratkem, družinski člani pa se bodo izselili pozneje. Prednost bodo imeli delavci-begunci. Potovanje po morju jz Italije v Brazilijo bo brez plačno. Dnevna plača za osemurni delavnik za kvalificirane delavce, mehanike, električarje, slikarje, inštalaterje, kovinarie, tiskarske delavce itd. znaša od 30 do 150 cruzeirosov. (Brazilski cruzeiros je 18 do 20 italijanskih lir). Delavci, ki žele oditi v Brazilijo, morajo predložiti delavsko knjižico, osebno izkaznico in ostale dokumente, predvsem izkaz o svojj strokovni usposobljenosti na Pokrajinski urad za delo, Videm, Ul. Li-ruttj 36 od 10. do 12. ure, vse dneve razen nedelj. Povišek draginjske doklade za trgovske nameščence GORICA, 23. — Vsled zvišanja cen življenjskim potrebščinam v preteklem dvomesečju bodo vsem trgovskim nameščencem za dvomesečje oktober - november zvišali draginj-sko doklado za eno točko. Zveza trgovcev za goriško pokrajino je že pripravila nove lestvice za draginjsko doklado, ki jo bodo morali delodajalci plačati trgovskim nameščencem in nameščencem v javnih obratih. Delodajalci lahko dvignejo nove lestvice pr; omenjeni Zve zi na Korzu Italia 5/1. Natečaj za gozdarske nadzornike Te dni je bil razpisan natečaj za 10 nadzornikov, ki bodo na poskušnji pri višjem tehničnem osebju državnih gozdnih čuvajev. Za pristop je potrebna diploma iz gozdarstva. Za potrebne informacije naj se interesenti zglasijo pri lokalnem gozdarskem nadzor-ništvu. Tablice za kmečke vozove GORICA, 23. — Opozarjamo vse lastnike voz na vprego, da je po odredbi ministrstva za javna dela čas zamenjati stare tablice z novimi samo do 30. t. m. Vsi tisti, ki še niso naročili nove tablice, naj se čimprej javijo na občini, kjer so pristojni ter vpišejo svoj voz in naročijo novo tablico. Nove odredbe v zvezi s potrošniškim davkom GORICA. 23. - Finančno ministrstvo je izdalo nove odredbe glede izvajanja zakona štev 70 o krajevnih financah. Kar se tiče načina za izterjevanje potrošniškega davka v naročnini zlasti za slaščice, kakao, čokolado in dišave, bodo po omenjenih odredbah poenostavili spremna potrdila, v katerih bo treba navesti samo glavne podatke blaga. Lovske puške niso pod navedbo «športni izdelki« podvržene potrošniškemu davku, kakor tudi ne strelivo. Potrošniškemu davku pa je podvrženo oljčno olje, kis in med, izvzeti po so led in sneg. Grozdje in banene, ki so štete kot sveže sadje, niso podvržene potrošniškemu davku. Pod nevedbo «manufakturno blago« niso podvržene potrošniškemu davku niti obleke, ki so jih rokodelci - krojači izdelali po naročilu odjemalcu z blagom, ki so ga dali odjemalci ali pa krojači sami. Kar se pa tiče radio aparatov priporoča finančno ministrstvo krajevnim davčnim uradom, naj bodo zmerni pri določevanju vrednosti. Za radio aparate in gramofone, ki so navedeni Kriza v tovarni S0LVAY Delavcem skrajšati delovni urnik - Predlogi za odpustitve delavcev starih nad 55 let Niti besede o omejitvi uradništva ti Po dolgem pričakovanju je končno prispel tudi v naše kinodvorane De Sicov «Hum-bert D.» De Sica nam je znan že po svojih ((Tatovih koles», ((Sciuscia» in eCudež v Milanu », ki so v povojnem času neverjetno dvignili ugled, italijanske kinematografije in skupno s filmi Rosellini-ja, Viscontija, Blasettija, Em-rnerja, Lattuade Genine in drugih ustvarili nov stil, kjer je realnost edino sredstvo za zbližanje ljudi in edini otipljivi način, da pridemo do umetnosti. Star upokojenec, služkinja in psiček. To so glavni junaki novega De Sica-Zavattini-jevega filma. Starček živi sam v mali sobici velikega penziona, a ker ne more plačati redne stanarine, ga hoče gospodinja vreči na cesto. Eifino veselje mu nudi psiček in edino, malenkostno oskrbo mlada služkinja hišne gospodinje. Če odštejemo te tri elemente, je ves ostali svet upokojencu nenaklonjen in hudoben, ne da bi za to hudobijo imel kak razlog. Logični uspeh te hudobije je, da se starček izseli in začne misliti na smrt. Se prej pa hoče preskrbeti svojega psička. A to ni tako lahko. Povsod vidi, da bi se psičku slabo godilo ter ga zato pelje v ljudski vrt, kjer se živalca začne igrati z otroki. To priliko izrabi starček, da mu zbeži, a takoj je psiček spet v njegovem naročju. Ker vidi, da se ga ne more rešiti, se hoče s psom v naročju vreči pod prihajajoči vlak, a zadnji trenutek žival tako žalostno zajoče, da staremu upokojencu upade pogum in se umakne. Kako pustiti samo tako nežno stvarco? Kako žival izročiti drugemu? V tem trenutku starček pozabi na vso hudobijo svojega bližnjega ter se kot otrok začne igrati s psičkom. Ze sam začetek filma nam razloži njegov namen in vodilno misel: mirna a topla in prepričevalna graja ne samo vodilnih krogov, temveč predvsem vsakega človeka kot poedinica in vsega človeštva na splošno. Kritika nerazumevanja, ki vlada med ljudmi ter kritika človeškega egoizma, ki kot o-klep ovija posameznike ter jih napravi trde in nesprejemljive do drugih. De Sici je delo v celoti uspelo. Morda najdemo sem ter tja kako nesoglasje med De Sicovim realizmom in Za-vattijevo včasih abstraktno atmosfero, vendar v filmu dobre lastnosti prevladujejo, posebno ko nam režiser slika njemu tako priljubljene motive kot revne kraje mesta, kuhinje, bolnišnice, rimske ulice in trge. V teh odlomkih doseže delo včasih visoko poetično silo; predvsem pa je slika služkinje dobila v De Sicovih rokah veliko prepričevalno moč. Njeno predramljenje na dvorišču, prva dela v kuhinji, njen primitiuni in otroški značaj takoj pritegnejo gledalca. Medtem ko se nam u-pokojenec včasih zdi skoraj odsoten, zaprt v svojo skrb in potrtost, nam da služkinja najresničnejšo noto vse zgodbe. KINO VERDI. 17: «Trgovina z belim blagom«, E. Rossi Drago. VITTORIA. 17: »Prihajajo tanki«, P. Carrey. CENTRALE. 17: «Upornišk šejk Jack«, M. O’ Hara MODERNO. 17: «Vihar na Indijskem oceanu«, B. Craw-ford. TRZlC, 23. — Pred dnevi je šla delegacija delavcev k ravnatelju kemične tovarne SOL-VAY v Tržiču in od njega zahtevala, da pred delavci in u-radniki ustno opraviči zadnje ukrepe o znižanju tedenskega delovnega časa na 37 ur. Ravnatelj je zahtevi ustregel, in dejansko včeraj ob 18. prišel v menzo, kjer je zbranim povedal marsikaj, kar je izvedel od glavnega ravnateljstva. Po njegovih besedah je glavni vzrok znižanja delovnega časa v tem, da mora tržiška kemična tovarna SOLVAY dovažati potrebno sol iz Sardinije in so zaradi tega proizvodni stroški neverjetno visoki. Enaka tovarna v Rosighanu se ne muči s takimi vprašanji, ker ima potrebno sol v bližnjem hribu. Drugi vzrok nekonkurenčnosti tržiške tovarne SOL-VAY pa predstavlja nova iznajdba elektrolitske sode, katero pridobivajo na veliko cenejši način kot pa v Tržiču. Najnovejši način pridobivanja sode je napravil na tržišču pravo revolucijo. Cena je nenavadno padla. V Milanu so ravnatelju izjavili da bodo tovarno zaprli, ker ne morejo konkurirati. Vendar so se pri tem nekako sporazumeli glede nadaljnje usode tovarne in delavcev. Sklenili so skrčiti delovni čas, kar je bilo pred kratkim izvedeno, naročili pa so tudi, da morajo odslej bolj varčevati. Predlagali so, da bi upokojili tiste delavce, ki imajo nad 55 let in ki so zaposleni 25 let. Tem bi dajali mesečno po 27 do 30 tisoč Jir do 62 leta od tistega leta dalje pa bi jim dajali kot ostalim. Pravijo, da za delavce nad tem letom ni nobene sindikalne pogodbe in da jim ravnateljstvo da po svoji volji, vendar da vsota ni kdo ve kako velika in da se suka pod desetimi tisoči mesečno. Prostovoljno naj bi zapustili delo tudi tisti delavci odnosno delavke, kjer je en družinski član že kje drugje zaposlen. Odpustiti bi bilo treba nadalje delavce in delavke, ki imajo doma kmetijo, njive, Živino itd.. V vsem ravnateljevem govoru ni bilo niti besede o odpustitvi uradnikov. Kot je znano, niso bili ti doslej niti malo prizadeti. Znižanje delovnega časa se je nanašalo samo na delavce. Zaradi takega ravnanja je prišlo v tovarni do nezadovoljstva, ki se bo samo še nadalje stopnjevalo, če bo ravnateljstvo ravnalo samo v: škodo delavcev. Te ukrepe nameravajo pod-vzeti in izvajati vse do tistega časa, ko bo kriza kemične industrije odpravljena. Dares, petek 24. oktobra Rafael, Blag.osta . ob K g 1- ra Krišpin, Zlatija VAS OV&JE V BENESKi SLOVENIJI KRATKE VESTI iz beneških rasi Dreka Z ministrskim dekretom je bila pooblaščena občina Dreka, da dvigne posojilo v znesku 1,225.000 lir, s katerim naj krije primanjkljaj proračuna iz leta 1951. Ce pomislimo, da je občina Dreka med najrevnejšimi kraji v Beneški Sloveniji, potem si lahko predstavljamo, kako bo to posojilo močno obremenilo naslednje proračune občinske uprave. Dolg bo naraščal, zato bi bilo potrebno, da bi resno mislili, kako odpo-moči temu težavnemu gospodarskemu položaju. Dreka ni osamljena med občinami v Beneški Sloveniji, ki se nahajajo v takem položaju. Pisali smo že o visokih posojilih. ki sta ju dobili občini Gorjani in Podbonesec. V težkem gospodarskem položaju je tudi občina Neme, ki bo potrebovala, da uravnovesi proračun lanskega leta, kar 3,480.000 lir. Kakor da bi to ne bilo dovolj, se ljudstvo vedno znova pritožuje nad visokimi davki, s katerimi obremenjuje demokr-ščanska vlada prebivalstvo teh krajev. Gorjani Položaj te občine je zelo težak. Tega so se končno zavedli tudi v Vidmu, toda ne upravne oblasti, temveč pokrajinski odbor Rdečega križa. Odbor je sklenil, da bo poslal občini pomoč v živežu obleki, .zdravilih in šolskih potrebščinah. Za dejanske potrebe prebivalstva občine Gorjani so seveda vsa ta darila le majhna pomoč, čeprav moramo poudariti humanost te mednarodne organizacije. Naj bi težak položaj občine Gorjani priznale tudi pokrajinske oblasti ter tisti poslanci in senatorji, ki udobno sede v Rimu, mogoče prav z glasovi prebivalstva te občine. Čedad Pokrajinski svet je na svoji zadnji seji sprejel načrt za gradnjo delavskih hij v Čedadu. Upamo, da bodo take hiše postavili tudi v občini Torjan, kjer so najvažnejši kamnolo-mi na tem področju in kjer grobTv*nV glavI1®m. Ftf’ vp Hplavci v stanovaniih ki ni- aključiti do ' vana. Prefekt je v _ pozval konzorcij za - j,j bolova naj odstrani table, naznačujejo lovišča. bi bilo. da b. < inistrstvo za g potrebno problem mi: delstvo m gozdarstvo proučilo, kajti bogastvoj Teru in .Nadiži b. lahko sl® za razvoj turizma. Okrasimo grobove padlih parttzanov^ io Pred dnevom Padbb g|a°nei» ^nemlokopa^ ko dela na Part‘za^ui že o»o-vih. Doslej so popra ^ li 70 grobov. Na tak^e pad- naše ljudstvo oddolzuj svoja lim partizanom,. k u „a življenja nesebično P^ iB oltar domovine za jjjega boljšo bodočnost ljudstva. žnavGo- Zveza slovenski okoJiškim rici priporoča zb;rajo cve prebivalcem, naI, vefki v je in ga pB«*“® ga b°d° Standrež od, na pok°Pa' pravočasno ?dn<~kraSiB grobo* lišče in z njim - nitnaj ve. Ce v kateri na, možnosti za nabaLj0 denar za po možnostih z nakup sveč. ,jm , Oddolžimo se n Šim padlim sinovo"1' nas opravili .ha - veli. najbo'1' Grobove |e ca osnažiti m P°PrQV,tl do 28. oktobra ^ Mestno županstvo^ rici sporoča. P°Pr3aii. s snaženjem pokoPal ve delavci v stanovanjih, ki nikakor ne zaslužijo tega imena. Ribolov v Teru in Nadiži Videmski prefekt je z dekretom preklical izključno pravico ribolova v rekah Ter in Nadiža konzorciju za zaščito rib v videmski pokrajini. Ta odredba je bila v veljavi od 1943. leta in je veljala za ribolov v Teru in njegovih pritokih, ki so se stekali z ozemelj občin Tarčent, Neme in Keana del Roiale ter Nadiže z njenimi pritoki. Verjetno se je konzorcij sam odpovedal tej prednosti, zaradi tega, ker je bila odredba le malo upošte- scu za roku nikomur do^^e°nim ne b« Po omenjenem tobusov V0tni ukvarjal z na pokopališču- Vozni red _ V veljavo je stoPlprc,gi red avtobusov . Vi no vecchio - c veectl ,„b Odhod iz Molin° .p ]4 ob 0dh°d „ . 13) u .a i« 2.15. Čedad je praznikih ob b Vidma za Ceda ^bl * 18.35 (tudi ob P vecd> j,), iz Čedada v Mph”0 13 in 19.10 (Wdl 0b 0 UMIK SINDIKALNIH PREDSTAVNIKOV POMORSKIH DRUŽB Proga Trst - Južna Afrika ne bo rešila tržaškega pomorskega vprašanja Sindikalni predstavniki se ne sklicujejo več na lanske ,,zahteve po preureditvi in okrepitvi pomorskih uslug tržaškega pristanišča11 - Papirnate resolucije samo pesek v oči V sredo so se sestali sindikalni predstavniki Enotnih sindikatov, Delavske zbornice, FILM, SINDAM. in predstavniki notranjih komisij pomorskih družb «Lloyd», «Adriatica» in «Italia». Na tem sestanku so razpravljali o izjavah italijanskega ministra za trgovsko mornarico Cappe v zvezi z nameravano vzpostavitvijo proge Trst. - Južna Afrika. Predstavniki omenjenih sindikatov in notranjih komisjj so na sestanku med drugim poudarili, da ima od novih prog korist predvsem Genova, ker je dobila tipično tržaško progo proti Ualj-nemu vzhodu, ki je zelo donosna, medtem ko bodo dali Trstu gospodarsko negotovo progo proti Južni Afriki in še to samo na poskušajo. Na omenjenemu sestanku so sestavili tudi protestno resolucijo, ki so jo nato predložili tržaškemu podžupanu ing. Visjntiniju. iter ' itgacijo župan ni sprejei. Taka je kratka, suha kronika 0 najnovejših dogodkih. V našem listu smo že večkrat obravnavali tržaško pomorstvo, enem izmed osnovnih in najvažnejših vprašanj tržaškega gospodarstva, od katerega so odvisne vse ostale panoge. Prav tržaško pomorstvo pa je Italija uničila. Zato se nam zdi otročje - naivno prositi Italijo, da bi ona okrepila tržaško mornarico in naravnost smešno obračati se z resolucijami na tržaškega župana, ki je tesno povezan z rimskimi krogi ker skrbi predvsem za italijanske »nacionalne« interese in je srečen, kadar lahko pelje tržaško ladjo v Genovo. Kako so vse prošnje na italijansko vlado brezuspešne in nesmiselne, nam tudi govore najnovejše, leto dni stare izkušnje. Lanj so namreč isti sindikalni predstavniki romali z obširnimi prošnjami v Rim. Takrat so jih, vsaj navidezno podprli vsi tukajšnji iredentistični krogi in med drugimi tudi sam župan. Vse te prošnje niso privedle do nikakih rezultatov. Zanimivo pa je, da se U sindikalni predstavniki ne sklicujejo več na lani sestavljene «Zahteve po preureditvi in okrepitvi pomorskih uslug tržaškega pristanišča«, to je na podroben načrt ustanovitve novih pomorskih prog, ki je zahteval okoli 30 novih ladij. Sindikalni predstavniki sedaj govore o eni sami progi, ki še zdaleka celo če jo bo italijanski pomorski minister res pustil v Trstu kar pa je le malo verjetno ~ ne bo rešila tržaškega pomor' skega vprašanja. Italija je pred vojno Trstu dobesedno ukradla preko 100 1 tisoč ton ladjevja, po vojni pa 1 je pobrala 95 tisoč ton ladjevja zgrajenega v Trstu predvsem iz fondov ERP za Trst. To ladjevje naj Italija vrne Trstu! Z njim sicer tudi ne bodo rešena vsa tržaška pomorska vprašanja, a vendarle velika večina. Italija je po vojni izredno naglo krepila svojo trgovsko mornarico ter jo še nadalje krepi. Iz poročila o obračunu ministrstva za trgovsko mornarico, predloženega senatu, lahko razberemo, da so bile 15. aprila 1952 zgrajene ali v gradnji naslednje nove ladje: za državni koncern Finmare 12 mešanih ladij s skupno tonažo 134,450 ton, dve tovorni ladji s tonažo 3.120 ton, za svobodne pomorske družbe 7 motornih cistern za 43.897 ton, 14 tovornih ladij Za 18.807 ton, 32 raznih ladij (hladilnikov, polagalcev kablov itd.) za 35.698 ton in številne ribiške ladje. Program, ki je predvideval zgraditev 20 novih ladij, ki bodo imele skoro 250.000 ton, se tako uspešno končuje in bodo vse ladje v prvih mesecih prihodnjega leta lahko stopile v aktivno službo. Skupina Finmare bo imela tako 88 ladij s 647.000 tonami. Od vsega tega številnega novega brodovja bo Trst mogoče dobil dve novi ladji «Africa» in «Eu-ropa«, pa še ti dve na poskušajo na progi proti Južni Afriki, kar praktično pomeni, da bosta tj ladji opravili kako vožnjo iz Trsta jn bosta vnovič dokončno odpluli v Genovo. Zapostavljanje Trsta je očitno >n ga morajo videti tudi sindikalni funkcionarji, tržaški župan ter ostali iredentisti. Zakaj pa potem sestavljajo papirnate resolucije, ko vendar praksa kaže, da so popolnoma brez pomena? 2e pred letom dni smo pravilno ugotovili, da so vse take akcije samo pesek v oči tržaškemu prebivalstvu in predvsem tržaškim delavcem, ki so na tržaškem brodovju prvenstveno zainteresirani. NEUTEMELJENO VIŠANJE CENE navadnega in pasteriziranega mleka Veliki dobavitelji poviškov cene sploh ne utemeljujejo • Kaj dela urad za nadzorstvo cen Počasi - liro za liro višajo večji dobavitelji v Trstu ceno mleku; pred časom so podražili mleko za dve liri. kmalu nato za štiri lire, pred dnevi pa še za šest lir. Cena pasteriziranemu mleku (v steklenicah) je sedaj 84 lir za liter, navadnemu mleku pa 72 lir. To postopno višanje cen ima svoj določeni namen; če bi naenkrat zvišali ceno za 8 ali 10 lir. bi gospodinje to občutile ter proti temu tudi protestirale. Tako jo višajo le za nekaj lir in ukrep gre po mnenju dobaviteljev, bolj neopazno mimo. Dobavitelji poviškov sploh ne utemeljujejo; prvič so ceno mleku povišali takrat, ko so izjavili, da bo za višjo ce-no na razpolago pasterizirano mleko, ki je boljše in izdatnejše. Tako smo imeli v mlekarnah dve vrsti mleka - eno cenejše, drugo v steklenicah pa dražje. Drugi povišek, ki je kmalu nato sledil že ni bil utemeljen. Naš časopis je protestiral, protestirale so tudi gospodinje, a razburjenje se je poleglo in nova cena se je tako ustalila. Brez vsakršne napovedi ali utemeljitve, je prišel tako tretji povišek cene mleku, ki -pa je večji od prvih dveh. Ni* ti občina niti drugi odgovorni krogi niso o tem povišanju cene poročali, čeprav je to artikel, ki je poleg kruha morda najvažnejši. Hoteli bi vedeti za vzroke ki so narekovali novo povišanje cene mleku. Se je podražil prevoz, ali pa se je podražila proizvodnja pasteriziranja mleka? Na vsak način bi bilo na mestu, da dobavitelji o tem obvestijo po- iffoite in čMajte Plimolbki dnevnik I bl »Teli se vTgoto je bilo, 1,0 A 0 gE brom lahko ^ zaposlili se ^ delalo bo od tega 25 domač«"0.. Dr. Sž dafodgovor na ^pajma j na vprašanj • /a j* . načelnik o esni£n° la pokazal rea reV M nJC Zu' ne in ske občine m b0 o sploh da ■ -* * Jy' i rtP v mo pri. slišat1-smo vajeni sest®" ek trošnike ter s tem dokažejo, da ne gre morda samo za navaden lov za večjim dobičkom temveč za utemeljen razlog. V Trstu deluje urad za kontrolo cen. Je bil o novem povišanju cene mleku obveščen in če je bil, zakaj ni o tem obvestil prebivalstva? Kako more tudi občina dovoliti, da se višajo tako pogosto cene mleku, medtem ko ostajajo plače delavcev in uradnikov neizpremenjene? Dr. CAFFARELH M REPBNTABORjjjL Resnično ali običajne oblju^ repe0 v Gospodarski načrt št. 11 predvideva * g 1. ® ski občini za 37.500.000 lir raznih de vembrom bo v okviru SELAD delalo Predvčerajšnjim popoldne je 1 in obiskal repentaborsko občino načelnik urada za javna dela pri ZVU dr. Caffarelli skupno načelnikom SELAD Mr. Mo-nicijem. Oba gosta je sprejel repentaborski župan tov. A. Škabar, ki jima je prikazal najvažnejše probleme občine. Kar se cest tiče, je tov. Škabar povedal, da je občinska uprava že večkrat zahtevala popravilo ceste od Velikega Repna do meje s tržaško občino na Opčinah, vendar ni bilo zahtevi občinske uprave nikoli ugodeno. Nadalje je župan omenil, da je treba razširiti in asfaltirati cesto od otroškega vrtca skozi Col, kar so vnesli tudi v gospodarski načrt štev. U za dobo od 1.1. do 30.VI.1953. Predvideni stroški za ta dela znašajo 3 milijone 500 tisoč lir. Razširiti in popraviti je treba cesto, ki pelje iz Velikega Repna do meje z zgoniško občino, za ^kar je v gospodarskem načrtu predvidenih 12 milijonov lir stroškov. Prav tako_ bo treba popraviti cesto in šlcarpe ob cesti, ki vodi od deželne ceste mimo cerkve na Col. Ta dela bi zahtevala 7 milijonov lir. Ostane še popravilo in asfaltiranje ceste, ki vodi od kasarne civilne policije do Poklona, „ kar ie predvidenih 1 mili-ion lir Brez popravila ceste proti OPČinam biznašali ostali stroški skupno 23,500.000 Dr-Nadalje je repentaborski župan dr. Caffarelliju obrazložil zahtevo prebivalstva po zgraditvi javnega kopališča in majhne dvorane, ki naj bi služila tudi za čitalnico. Za kopališče, ki bi imelo nekaj prh, je bilo že prej odobrenih 3 milijone lir, toda v sedanjih pogojih in po zadnjih predlogih «lede graditve tega poslopja, bi znašali stroški za njegovo postavitev 12 milijonov lir. Zaradi tega je občinska uprava dala v gospodarski načrt 9 milijonov lir za zgraditev javnega kopališča in dvorane. Rešitev tega vprašanja bi nale' tela na ugoden odmev pri domačem prebivalstvu. V gospodarskem načrtu štev. 11 je upoštevana tudi vsota milijona lir za ureditev_ prostora pred občinsko hišo na Colu, kjer bo treba postaviti tudi zaščitni zid. Ta dela so že v teku. Končno predvidev ^ gospodarski načrt še 3 mihJO" ne lir za vzdrževanje občinskih poslopij. Za vsa omenjena dela je gospodarskem načrtu pred denih 37,500.000 lir. Zupan je dr. Caffarelliju prikazal nuj nost vseh teh del, poleg t g pa je še omenil, da je so kmetovalci letos zelo pnz Studijski y ■ diuštv jg j. Slavistično „ede'J aju > ta- iani Pr.ir roistnen?u[ski,.fsc<<1 Tomaju. r0jorjj vX.x>t* ut* a1 Kosovela P'£,p Pf psf Tam sesn«^|t,U«£ 'ske kakor tud'ie° preda jezika iz kakor/u« bo oskrbelo sicer; a) Univ-. Dčlež P/sPne dr- gVel oan- SP“ ni® vJnaši liter^UrGsp •K»j r. „roiesorjeiLčnefe venskim Pr( tega P° deieZ stomV tele*'3"* koristneg iz zgodovine priporoča ade- ti zaradi elementarnih nez god M ,N • T‘ »-IN 9- izlet v 0pa,ii r«ric» Nov« 6"r soči Kanal ° s Sv- l«®* ,*> >- N0,a!$''v Šliociian ,.S W'!” A%&***& Več skrbi našim najmlajšim Gl5„ diskusiji na zasedanju J, "'9" odbora OF se ie h i* tudl t0l'._ Drago Pahor, na5r ■s?re9ovorjl o problemih • ofc in nase- mladine. Rovariš Mesesnel je nave-. Primer o odpustu sloven-vaienca. k; ga mi pre-F P°splošujemo, ker sami »sedamo šovinistični propadi, namreč, da se s slo-j>Ils 0 s°lo. ne dobi službe, s tem zanašamo med ljudi i?lah-' O tem primeru ,,e nrnorski dnevnik« precej na “ko pisal. Ni pa ((Primorski CnJnifc,>' na pr'» Por°čal o Kmerih, ko SQ absolventi !ln-InSklh ŠQl bili sPrejeti v “b ° prav zato. ker dobro , adaio slovenščino. In ta-Pnmerov je več. Naj od Podn,- ,navedem le primer JJaauce velikega gospodar- v^ela v ,tja iz Italije’ ki 3e Bjjad* s*užbo slovenskega ko® Z izrecnim poudar-Uto’u3 ga sPrejmejo prav *olo’ 7 36 končal slovensko iein ^ moramo našim lju- sl°vensvP°Vedati’ da ni raz!°g ii 1; Sk0 pričevalo, če so na-bibl,7e brezposelni, ker če bj j. 0 razlog brezposelnosti, Trstu nad 18.000 torej ,krize- Treba -ie Hiti tfri, naš'h ljudeh razbli-w s rah. Mi sicer dobro trat,, V Trstu’ na magi" >, ni’ , Pr-, m se kje drug-Is . , e 2a Slovenca a feko* * -ga’ ker ima sl°’ . pričevalo, ampak za-(j ker ie Slovenec. To kateri stara praksa, proti kfn0 b;»ora»° še dalje od- Vpis ^viiif'!vfnfke !0le, jo ie h'! ° zadovoljiv, ve ta2r “ lansko leto. V pr-vPisa]0 e. 6 osn°vnih šol se je troit ^ etos dvakrat več o-5e in, *ansko leto, a s tem kajti i (6 smemo zadovoljiti, '"Prvj6”8 Se je vpisal v šola je ovojni letnik. Zdi se, Sorazmerno manj ln°ralne staršev podleglo ^ako, n^u Pritisku kot letos. letos n*mamo v Škofijo je ^"Venskega razreda. i PodDP°trebno. da OF na J^štev . rteteklih'V,en.sko šolo smo »c n, et!skeo vs* borili za ko °‘r°ka do tistega St"o , tal Šol ,u na,j0’ a °b neuspehu Mititl'*slef v1*111 dezinteresi-M1S^'.da Se Zgubljen. v6r, 0 v tem grešili. L fiSa 0. ° zanimati za slo-b0>i v i(r°ka tudi takrat, vef °, rriOraif1^ansko šolo. Mi ki s^rbeti , V bodoče malo »tre ° ,skuje a ^šo mladino, j meti b ltallJanske šole; SVnk,i>ieimo ?°rali ZS tem' ilt0 ,nsko .}° mladino v C kul‘urno?b°. v sloven- O sren SP°rtn0 d6l°' Sl Venskl ka mla-Č v itali'ke narodnosti, ki Sj^^Puščena šol° je se' s š°vinisti. samo vplivu "ekaj 1 °kolice- "41U uPrave r’n °mb 0 vpra- \ ^no vam slovensk«» W dovoli n, ‘le ,da nism- "" žaK naše šole da dosedanj° It, %eVaii ^ ’ ? smo ved- '* dPr4vljamn ef ensko šo-9 se ^ S1°venci sami ",JK? sl°venskUStan°V1 Samo' •*io>e«o, da"* bSi°tSkH Upra' t>4,j,' ukimi»«« | -"rni>ta. tak« n83 šolslleea 4 S * °no m?° smo «811-!( ^dai je a‘°' kai' smo ime. ^»•k. L,"m 3asno' da ■ t* Rima m <)dvisna sa-‘1 p - M‘ moramo pro- t« p," SS' « a, * “ Se je vpisal v ita- — ln da „ "** KslovenskUSt-an°Vi sa’ 0 ?«*tODil tl \ S°Uka U- ,^stopn i?* Solsk 5^ z <> Uf i,rod r*d- Ibtlj tuHi 1 80 )X ''?'a našesa rfVOlienJe za di Pr°test^ d'iaka». Od-skrimma dn’° Proti ta- 2?^ 8C, fa di^aka. oni četud' da>i niti m’ a , t'ca ,„ . P°dPira Di-No»ža «Vi]u mače dijj,-1 °tr(w8 Opčin^u'0 del fan-h ^Vt ' lz inozB V katerem 50 ,1 ° emstva. ie da- ^ Pa 'S n,šn°H°V' Za naš V,>je ,ho^j0 D, al’ nič, se- Igor Ozim in Hilda Horak-Cas v Avditoriju. Izmed komornih prireditev tržaške Glasbene Matice je bil v sredo zvečer koncert violinista Igorja Ozima in pianistke Hilde Horak-Casove stilno naj. bolje sestavljen. Ce se k temu pridruži še prvovrstna izvedba obeh umetnikov, lahko mirno trdimo, a a je njun koncert uve. del v našo glasbeno življenje tisto resnost in smotrnost, ki smo jo doslej še pogrešali. Spored je v prvem delu obsegal Caldarov «Canto» v pri. redbi za violino Maxa Rostala, Mozartovo sonato v e-molu — polno tiste kristalno-čiste svežine, ki je značilna za solno-graškega mojstra — ter Brahmsovo sonato v d-molu (op. 108), Ta Brahmsova skladba je tretja in poslednja v vrsti njegovih sonat za violino in klavir, napisana v času, ko je Brahmsova ustvarjalna moč dosegla polno zrelost. V nasprotju z lirično prvo sonato v g-molu označuje poslednjo rapsodično in dramatsko razpoloženje, ki zahteva od izvajalcev poleg brezhibnega tehničnega znanja predvsem do-življeno in plastično oblikova. no muziciranje. V drugem. delu smo slišali najprej barviti Chaussonov «Poem» poln tehničnih problemov, a skladateljsko manj zanimivi. Dve bagateli — KL,irična» in «Nesodobna» — skladatelja Lucijana Marije Škerjanca očitujeta (zlasti pr. va) značilni impresionistični slog, kar velja tudi za «Tri skladbe» (Preludij, Arija in Nokturno) mladega Janeza Matičiča, kateremu pa■ se -polic še močan vpliv njegovega učitelja Škerjanca, Sijajno, .je napisan Blochov «Nigun» — po motivih stare hebrejske melodije (pesem, duhovnika v sinagogi). Koncert je zaključila nana, virtuozna Paganinijeva «Sonatina». Izven sporeda je Ozim izvajal še blestečo Szy-manowskega {(Tarantelo». Igor Ozim spada med naj. mlajše slovenske koncertante. Spominjamo se ga še kol prav ! majhnega dečka, ki je na nastopih ljubljanske glasbene Akademije že vzbudil pozornost. Svoje študije je končal o Ljubljani pri prof. Leonu Pfeiferju, nakar je s pomočjo štipendije nadaljeval studii v iiiiiiiiiiiiiiiiniiiniliiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiii Leteči avtomobili Družba «Aerocar lnc» v Longview v državi Washing-ton je izdelala prve poskusne leteče avtomobile, katerih mnršična proizvodnja je odvisna od tega, kako do javnost sprejela to novost ki jo zdaj preizkušajo za civilno vojaško uporabo. Br<*>. kril je obseg avtomobila normalen in lahko po-V.iuit pzik.ra Kot letalo pa ima is?r etino kril 10.5 metrov ia Druto težo 860 kg. Kot >-talo ima dva sedeža in doseže brzino 175 km na uro. Poleg tega lahko vzame še 27 kg prtljage. Kot avtomobil na zemlji vozi lahko s hitrostjo 9& km ,na uro. Delo. ki je potrebno za spremembo iz letala v avtomobil, opravi lahko ena sama oseba Londonu pri slovitem violin, skem virtuozu in pedagogu Maxu Rostalu. Po dovršeni mojstrski šoli je napravil z odličnim uspehom diplomski izpit na «Royal College of Musič« v Londonu, nakar je dosegel pri tekmovanju za Fle. schovo nagrado prvo mesto ter dobil tudi edino nagrado, ki ni v denarnem znesku, pač pa je nagrajenec angažiran za koncerte z orkestrom v angleških mestih Liverpoolu, Birminghamu in Londonu. Mladi slovenski violinist je po vrnitvi v domovino koncertiral v vseh več. jih jugoslovanskih kulturnih centrih, v Angliji pa je nastopal s simfoničnimi orkestri, med drugim tudi z znamenitim londonskim filharmoničnim orkestrom. Isto tam je prvič izvajal dela slovenskih skladateljev L. M. Škerjanca in ! Janeza Matičiča. Ozimov koncertni nastop v ‘ sredo zvečer je v polni meri potrdil sloves, ki ga je mladi umetnik prinesel iz domovine. Ozim tehnično odlično obvlada svoj inštrument, ima mehak, plemenit ton (škoda, da nima na razpolago boljšega inštrumenta!), njegova interpretacija pa izkazuje polnokrvnega muzika. Mladi violinist ima pred seboj veliko možnost nadaljnjega razvoj a in menda so. dimo prav, če mu obetamo, da se bo iz enega najboljših jugoslovanskih umetnikov razvil v violinista svetovnega slovesa. Pianistka Hilda Horak-Caso-va je zrela umetnicaf ki sestavlja z violinistom izvrstni ko. morni duo. Zlasti pri Brahmsu in Mozartu, kjer tudi klavir izstopa samostojno, je Horako-va v polni meri uveljavila svojo brezhibno tehniko in globoko muzikalnost. Oba umetnika sta plastično in z lepim frazi-ranjem oblikovala posamezna dela ter sta bila v medsebojni igri pravilno uravnovešena. Skoda je le, da so se posamez. ne finese in zlasti subtilni dinamični odtenki deloma izgubili zaradi trajnega šuma nekih naprav v Avditoriju. Koncertu je prisostvovala številna publika, kar je dokaz, da znajo vzbuditi pri slovenskem koncertnem občinstvu interes tudi visoko kvalitetna dela komornega značaja. Bil je zares pravi «umetniški» večer, kakršnih si ponovno želimo. Oba umetnika sta bila deležna s strani občinstva burnih ovacij. Člani SNG polagajo venec na grob Neznanega junaka na Avali. DAN ZDRUŽENIH NARODOV mednarodni praznik miru Danes praznuje ves demo* kratični in miroljubni svet «Dan združenih narodov». Ta dan je hkrati mednarodni praznik miru. Organizacija združenih narodov je nastala po drugi sve. tovni vojni kot posledica trdne odločenosti bivših zaveznikov v borbi proti nacifašistič-nim osvajalcem in napadalcem, da se v bodoče z združenimi močmi vseh miroljubnih narodov prepreči vsakršen nov poskus nasilnega diktiranja svoje volje drugim narodom, in da se vsa mednarodna sporna vprašanja rešujejo na miren in prijateljski način, ob upoštevanju zahtev in pra. vice vsakega posameznega naroda in ob doslednem spoštovanju osnovnega načela sodobne demokratične misli, načela narodne in državne ne- iiiiiiiiniimiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiHiiinHniimiiiiiiiiiiiiiimiiiiHftiiiniiiiiiiiiiitiHiiiiimtiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiimiiiiHiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiuHiiiHiiiimii »Ljudska vojska" in cenzura Vzhodnonemški minister za prosveto je predložil nov ukaz, ki predvideva obvezne vaje v streljanju s puško in revolverjem za otroke obeh spolov, ki so stari 12 in več let. Vzhodnonemški načrt za ustanovitev «ljudske vojske«, ki naj bi štela 500.000 mož, vključuje tako prav vse sloje prebivalstva. Notranje ministrstvo vzhodnonemškega režima je odredilo strogo preiskavo vse paketne pošte med Vzhodno Nemčijo in vzhodnim Berlinom ter Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom/Pregledovanje se bo [začelo 1. novembra. Intelehtualni Stalinovih in moralni lih »»umetnikov** V informbirojevskem kraljestvu vam živi približno takle «umetnik»: sedi v svoji delovni sobi za mizo in pred njim je kup moskovskih časopisov z najnovejšimi direktivami in «postanovljenji» (predpisi). Ves se trese, da bi ne napravil kakšne napake. Strah ga je pred očmi, ki bde, nad njim. In čeravno umetnost ni administracija, ni dejanje, ki se poraja po določeni šabloni, vendarle gre — da bi se izognil nemiru, ki je v iiiiMiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiHniiiiiiitiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiniimiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiinniMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiifiiiiiiiMtiiininiiHHiiniiiHiiiiiiiiiiiii VSI JO POZNAJO, A MALOKDO VE, KAKO JE ORGANIZIRANA nin um .uu m Scotland Yard ima zvok nekake čudežne pripovedke za vse, ki se borijo proti zločinu, in za tiste, ki čitajo ali pišejo kriminalna romane. Vsak dan se v Londonu ustavljajo tujci pred stavbo Scotland Yarda in gledajo skozi oboke vhoda, v upanju, da bodo prodrli v njegove skrivnosti. Vendar v nasprotjti s splesnim mnenjem Scotland' Yard ni samo sedež izbrane skupine najbistrejših detektivov; Scotland Yard je tudi glavni stan policijske organizacije, ki skrbi za varnost 1.812 kvadratnih kilometrov londonskega področja. Osebje Scotland Yarda je sestavljeno iz okoli 20.000 članov redne policije — mož in žena — in iz določenega števila civilnih nameščencev. Vsa ta množica je razdeljena na 23 policijskih odsekov, vsak odsek ima šest do deset policijskih postaj. Londonska policija je nastala in dobila svoje ime po oddelku osmih mož, ki so se leta 1844 nastanili na dvorišču stavbe, ki je bila pred stoletji palača, določena za škotske kralje, Scotland Yard in ž njim povezana organizacija staneta okoli 10 milijonov funtov šter-lingov na leto, polovico izdatkov krijejo londonski davkoplačevalci, ostanek pa vlada. Sir Harold Scott, «Police Com. missioner« za mesto London, nadzira zamotano organizacijo s pomočjo drugih štirih «komisarjev», ki zastopajo razna ministrstva. Štirje o-krajni poveljniki so odgovorni za področja, na katera je razdeljena metropola. Vsak od 23 odsekov, na katere so razdeljena ta področja, ima svoj lasten urad za raziskavo zločinov, ki se mora ukvarjati z zločini, ki so se dogodili v njegovem okrožju. w Okoli 20.000 članoV (mož in žena) = Nastal je leta 1844 - Stane okoli 15 milijard lir = Štet). „999" Velika organizacija kriminalnih kartotek Scotland Varda, njegovi arhivi s prstnimi odtisi, laboratoriji kriminalne znanosti in njegov hiter ter ražsežen komunikacijski sistem so dostopni vsem angleškim in tujim policistom. Nekaj navadnega je, če poveljniki odsekov in načelniki lokalnih policijskih sil zahtevajo pomoč detektivov Scotland Yarda pri reševanju težjih primerov. Le polovica preiskovalnega oddelka Scotland Yarda se u-kvarja z lovom na zločince. Ta oddelek ima šest odsekov, najvažnejši je urad kriminalne kartoteke, v katerem so zbrane tajnosti več kot milijona oseb. Tu lahko posebni stroji izberejo na uro 24.000 listkov, da dobijo preiskovalni organi na razpolago vse možne podatke, ki si jih lahko mislimo in ki jih potrebujejo: vzdevki kriminalcev, njihove navade, posebni telesni znaki, metode njihovega «de-la», vse to je zbrano. Leteča policija, ustanova Scotland Yarda, ki vzbuja splošno občudovanje, je edini-ca. ki nastopa v vseh krajih Londona. Število njenih članov je tajnost, edinica je strah kriminalcev. Soffcrji avtom o-* bilov leteče policije, katerih navadni ljudje ne morejo razločiti od drugih vozil, so v stalni radijski zvezi z Yardom. Možje leteče policije so skrbno zbrani, predvsem morajo biti hrabri in smeli ter posebno spretni za boj proti zločincem. Kot vsi drugi člani angleške policije — z izjemo posebnega oddelka — tudi oni ne nosijo strelnega orožja. Posebni oddelek skrbi za stražo kraljevske rodbine, tujih osebnosti na uradnem obisku in . ministrov. Možje'’ posebnega oddelKa riadzirajo podtalne organizacije in so odgovorni za varnost na vseh točkah, na katerih prihajajo tujci v Anglijo; zlasti zasledujejo vohune, ki se le redko pojavijo, v javnosti. Vendar Anglija ne pozna tajne policije, kot jo imajo mnoge druge države: tudi delo poseb. nega oddelka se mora ravnati po strogih zakonih svobodnega in pravičnega sodnega postopka. Opis Scotland Yarda ne more biti popoln, če ne omenimo številke «99S», in črnega muzeja. , Vsak Londončan, ki pokliče po telefonu številko «999», dobi v tistem hipu zvezo z informacijsko dvorano. V tej dvorani so na posebnih krajepisnih kartah vse ceste in ulice Londona jn. točke, na katerih se nahajajo v tistem hipu vsi patrolni avtomobili. V tistem hipu, ko dobi ta oddelek obvestilo o izvršenem zločinu ali o kaki preteči ns.varnosti, že. dobi najbližji avtomobil po radiu ukaz, da naj odbrzi z vso naglico na označeni kraj. Crni muzej lahko obiščejo samo strokovnjaki v policijskih vprašanjih in obiskovalci, ki imajo posebno prednost-V muzeju so zbrani vsi spomini iz zgodovine Scotland Yarda. Orožje, modeli krajev zločina, posmrtne maske ju-stificiranih zločincev, ponarejeni bankovci itd., vse to je videti med zanimivimi zbirkami, ki so na varnem za železnimi vratami v podzemni sobani Yarda, Tu je nabranega toliko materiala, da bi ž njim lahko zaposlil pisce policijskih romanov za vse njihovo življenje. Bombažna predilnica in tkalnica v zaostali pokrajini Z2.11 de (Sudan). njem — in napiše: «Ta zadnja leta nas skladatelje upravičeno kritizirajo, ker nismo dali dovolj pesmi, ki bi se z njimi zadovoljile povečane potrebe ljudstva, in ker smo premalo opevali heroje stalinske komunistične graditve...« iKo je to napisal je njegov korak na ulici precej lažji in bolj gotov. Kajti tudi na «premo-drega« ni pozabil: «V teh zadnjih letih je mogel vsak na sebi občutiti vso skrb VKP(b), Josipa Visarionoviča Stalina osebno, in prav tako tudi di-rektivno roko partije, ki jo občuti noč in dan* (večkrat tudi neposredno na svoji koži!) Prav tak umetnik je recimo tudi A. Novikov, «zaslužni u-metniški delavec HSFSR«, ki smo ga pravkar citirali («So-vjetskoje iskustvo», štev. 79 od 1. oktobra). Toda, kakšno umetnost nam on more nuditi? Kako on ustvarja? Zelo enostavno: «Pred kongresom nas je partija opozorila, da je potrebno... z vsemi sredstvi krepiti aktivno obrambo domovine pred agresivnim delovanjem sovražnikov. Sledeč temu napotilu se bom posvetil ustvarjanju vojaških pesmi«. In tako se bo morda spesnilo petdeset (ali 2000, vseeno) vojaških pesmi. Dolg Novika do domovine bo izpolnjen in tudi umetnosti bo zadoščeno?! Zdi'se; da je- 't&nkaj laže sestaviti kantato, pesnitev ali roman, kakor pa recimo, očistiti ulico! Toda glavno je, da si je človek pridobil zaupanje, pridobil pa si ga je, čim je «pravilno« razumel vsebino »umetnosti« «prve komunistične dežele«... Razumljivo je, da ima A. Novikov, kot solidno preizkušen itd. zaslužen delavec itd., tudi pravico, da se nekoliko sprehodi po raznih gubernijah. Qn pa tudi tu ne pozabi na svojo «rodino». «Izven meja naše domovine« pravi «smo jaz in moji tovariši imeli vso možnost, da se prepričamo o blagodejnem vplivu sovjetske umetnosti na umetniško ustvarjalnost drugih narodov.« Pomislite, o blagodejnem, nič manj kot o blagodejnem vplivu, je govor! Bržčas se že tudi na Poljskem in Češkem — po ((blagodejnih« direktivah — množično proizvajajo vojaške pesmi, najljubše pesmi «nam tako dragega gosta« A. Novikova! Morda pa ne gre za to. Morda gre za nekaj povsem drugega Glejte, zakaj je recimo prišel A. Novikov na Slovaško: ((Spominjam se značilnega prizora iz neke slovaške vasi. Sel sem s skupino sovjetskih muzikantov, v klub, kjer smo se imeli sestati s krajevnim prebivalstvom. Med potjo smo polglasno peli napeve sovjetskih pesmi. Vštric z nami je hodila tudi neka kmetica. Pazljivo je prisluškovala, potem nas je začudeno ogovorila, rekoč: —Ce prav vidim, ste šele kratek čas pri nas, pa ste se že naučili toliko naših pesmi... «Naših pesmi«... Sovjetske pesmi so danes pesmi kitajskih delavcev, herojskih vojakov Koreje, borbenega Vietnama, čehoslovaških kmetov... Kako prozorno je A. Novikov montiral ta svoj pogovor. Bistveno pa je pri tem nekaj drugega, bistvena je njegova psihologija, psihologija osvajalca: on ne posluša niti si želi poslušati slovaške pesmi (kar bi v tem primeru bilo povsem naravno in razumljivo), marveč njegove lastne — moskovske. S tem pa se je istočasno osvobodil tudi notranjega pritiska: razgnal je svoj strah, ker je nedvomno (o tem je prepričan) zadovoljil svoje gospodarje, ko je z izrednim čutom zapopadel tudi smisel njihove zunanje politike. # * * To je tip umetnika, ki ga je najti tudi v ostalih satelitskih deželah Vzemimo na pr. Poljsko. Ce le napišeš pesem o Stalinu, te avtomatično proglase za socialističnega realista! Stalin, Sovjetska zveza — to sta glavni temi sodobne poljske literature. «Literaturnaja gazeta« štev. 116 od 25. septembra, pravi v svojem članku ((Pripombe o poljski literaturi«: ((Življenje in dejavnost tovariša Stalina sta največja sodobna tema. Ona je za vsakega naprednega pisatelja katerekoli dežele izpit za njegovo idejno in umetniško zrelost«. Zato se na Poljskem (torej ne samo v Rusiji) dnevno pojavljajo pesmi o tem nadčloveku. Pri tem pa je najbolj žalostno to, da je poljska literatura v najpopolnejšem nazadovanju. Pravzaprav je sko-ro ni več. Poljska književnost (prav tako kot tudi sovjetska) se mora danes ukvarjati z rusko armijo in ((vsevednim« Stalinom. Brez njega si ni več mogoče zamisliti nobene u-metnosti. Lik književnika iz kominformovskih dežel, se je po svoji ustvarjalni impotenci že povsem izenačil s tistim sodobnih ruskih piscev. Kajti takšno duhovno suženjstvo — in takšni «izpiti« — so mogoči samo tam, kjer moraš imeti za vsako potezo peresa posebno dovoljenje, ki ga pa moraš dobiti samo, če je vsak stavek istoveten s sovjetskim. Tako smo ugotovili, da so si vsa dela, ki se pišejo in objavljajo v kominformovskih deželah porazno podobna po siromaštvu duhu in pomanjkanju inspiracije. Trust za otopevanje možganov deluje; deluje neutrudno. IIIIIHMIIIIIIIIIlItlllllinillllllillllllMIMIIIUIIIIIIIMIIIIIIIIMIIItllMIMMIMIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllfllllllllMtHtMllinillllllMIMIIMMIMIItlllltlllltllMIfllllllMrMIlItlllllltlllltlllMIIIMtntIflUllllllllllltlllllllllMIMHIIIIMIIIIIIlllMllllllinillllllllMIllinillllllllMIIIIlIlHIIIIIIIIIIIIIIiniillllMIIIIIHIItlllllllll MILOVAN D J I L A S Ali se Sfalin vrti v krogu? Kakor sem že rekel: obravnavati Stalina s stališča, koliko in kako se je odmaknil od marksizma in socializma, bi bilo napačno, predvsem pa naivno in bi v skrajnosti koristilo samo njegovim niti najmanj teoretičnim načrtom, kajti kolikor je Stalin nekoč tudi bil marksist in socialist ~ pa tudi. kdaj je bil — je bil to na primitiven, plitek, vulgaren, pogosto neodločen, a najpogosteje prakticističen način; v času objektivnega razvoja ZSSR od začetkov socializma in revolucionarne demokracije k državnemu kapitalizmu in birokratizmu se je tudi sam spreminjal bil je na čelu tega procesa — iz takšnega marksista, socialista in revolucionarja v teoretika ■n praktika državnega v duhovnega in neposrednega voditelja in učitelja privilegirane birokracije in birokratske diktature. (13) Kot tak teoretik in praktik vsekakor ni brez pomena brez sposobnosti Nasprotno! Toda tako njegove teorije kakor sposobnosti so Prizadejale delavskemu gibanju in socializmu več nesreč in Porazov kakor vse buržoazne teorije po prvi svetovni vojni skupaj. To pa zato ker so se mogle te teorije skriti za prvim otrokom mednarodnega in ruskega proletariata — za oktobrsko revolucijo, leninskimi sovjeti kot novimi de-lavsko-kmečkimi revolucionarnimi, čeprav surovimi, vendar demokratičnimi oblikami oblasti z eno besedo — za socializmom. Ljudi pa pogosto mede Stalinov način, kako razlaga teorijo. Običajno izhaja iz nekaterih najsplošnejših marksističnih, socialističnih postavk, (14) anedvoumno« se izrekajoč zanje, da bi za njimi skril in na koncu koncev prerinil svoje protimarksistične in protisocialistične, državnokapitali-stične in birokratske postavke. Toda tega, da mora tako delati, ni mogoče razložiti s tem, da je marksist ali socialist, ki se v neč?m ali v mno-gočem odmika od marksizma in socializma, ker ni niti prvo niti drugo, marveč to razložimo in moremo razložiti samo z njegovim ((revolucionarnim« poreklom in z ((revolucionarnim« izvorom družbenega sistema, katerega poosebljenje je on, kakor tudi s P°" trebami njegove reakcionarne zunanje in notranje politike, ki se ne morejo kazati v nikakršni drugi Obliki kakor v ponarejanju revolucionarne in socialistične preteklosti, v fal-zificiranju marksizma in socializma. Ker pa stvarnost — niti tista ((sovjetska« — ne miruje, marveč, se giblje, a ((sovjetska« se giblje v smeri ostritve razmerja med proizvajalnimi silami in proizvodnimi odnosi, med državnokapitalistično nadstavbo in socialistično osnovo, med birokracijo in neposrednimi proizvajalci, je naravno treba pričakovat,- čedalje širše, nesranmejše in vedno bolj zahrbtno falzificiranje socializma in marksizma v ZSSR, vse bolj odkrito in čedalje glasnejše zanikanje «starih» postavk ter vse bolj neumno, čedalje plitkejše in vulgarnejše ((razvijanje« novih. Zadnje Stalinovo delo je nenavadno jasno in zelo dragoceno potrdilo tega procesa. Zato ima tudi «kraja» socialističnih teorij Jugoslavije dejansko isti smisel — falzificira-ti marksizem in socializem. «Sovjetsk.') voditelji ne morejo več molčati o teh teorijah, ne le zaradi vloge in vpliva Jugoslavije, marveč zaradi lastne stvarnosti in ker silijo na površje — čeprav še tako dušene, primitivne in znakažene — progresivne socialistične misli Pri njih samih. Pri tem pa prisluškujejo samim Jugoslovanom, jih falzificirajo a ne polemizirajo odkrito z njimi, spet iz enakih razlogov: prikriti, da se v Jugoslaviji dogaja nekaj novega in socialističnega. Sedaj morejo ravnati tako, toda nujno bo prišel čas, ko jih bo tako njihova kakor mednarodna stvarnost prisilila na neposredno polemiko z Jugoslavijo, toda ne več kot s ((fašistično« deželo, marveč kot s predstavnikom in nosilcem socializma in socialistične misli. To je zdaj v takšni obliki samo začetek tega procesa, toda le bodočnost bo mogla odkrit, njegove nadaljnje oiblike. Teorije, po vsebini in po družbeni praksi na las podobne ali povsem podobne Stalinovim, najdemo danes pri večini teoretikov državnega kapitalizma na Zahodu, pa celo svoj čas delno tudi pri hitler-jevcih. le s to razliko, da se te teorije ne prikazujejo kot marksizem niti kot socializem, ker tega tudi ne morejo, ker niso zrasle na tleh socialistične revolucije in marksizma, na tleh njunega pačenja in dokončne izdaje, v procesu spreminjanja Rusije iz osrednje. listiene sile in državnokapitalistično velesilo. Samo po sebi umljivo je, da je moglo to velikansko sleparsko podjetje postati mogočno samo iz objektivnih razlogov. S stališča objektivnega zgodovinskega procesa je privedlo do prevare naivnih revolucionarjev, vsakovrstnih li-beralov in demokratov, toda stvarnosti na koncu koncev ni moglo in ne bo moglo niti pre-variti niti je prikazati drugačne, kakor v resnici je. Nesocialistična, državnokapitalistična nrav ZSSR se ne bo mogla skriti in to ne samo zaradi tega, ker bo stvarna socialistična teorija in praksa (na pr. Jugoslavije) nujno strgala masko s te stvarnosti in odkrila za marksistično, socialistično in revolucionarno stalinsko in stalinistično frazeologijo surovo in umazano državnokapitalistično stvarnost, marveč tudi zato, ker objektivni procesi v razvitih kapitalističnih deželah _vse bolj neusmiljeno in nezadržno rinejo te dežele prav tako k državnemu kapitalizmu, seveda v trenutno drugačni, ((neruski« družbeni obliki, v obliki čuvanja in celo razvijanja nekaterih oblik buržoazne demokracije; zato bo padla vsa ta ((sovjetska« zgodba o socializmu v ZSSR v vodo kot navadna propagandna laž tisti trenutek, ko bodo kapitalistične dežele, ki nimajo za seboj Oktobra, začele ustvarjati in ustvarile v gospodarstvu v bistvu prav ti' iroP^rialistično zVazi, ie da tu doslednejše in velike revolucionarne in socia- sto, kar vidimo v Sovjetski popolnejše, a tudi bolj nede-mokratično.(15) Resnica o bistvu družbenih odnosov v Sovjetski zvezi in o naravi tamkajšnjega ((socializma« bo nujno prodrla v zavest množic z vso tisto silo, s katero jo spodbija bodisi uradna «sovjetska» propaganda, bodisi bedasta konservativna in reakcionarna buržoazna propaganda proti socializmu in komunizmu kot takšnima, propaganda, ki samo lajša Stalinu mračni posel igre s socializmom za učvrstitev državnega kapitalizma znotraj in za imperialistično osvajanje navzven. Takšni bi bili približno osnovni zaključki in nauki iz najnovejšega Stalinovega ((socialističnega« spisa in proti njemu. Toda to niso niti vsi zakljuČKi ne nauki, niti ne osnovni, ker to zahteva, kakor sem rekel, specialne in nadrobne razčlenitve. Vendar bi naštel še nekaj stranskih dejstev, razumljivo ozko povezanih s Stalinovimi osnovnimi postavkami in z bistvom družbenega sistema Sovjetske zveze. (Nadaljevanje sledi) (13) Tega nikakor ni mogel razumeti Trocki (niti ne današnji stalinizirani trockisti!), zato tudi njegova kritika Stalina in stalinskega sistema — ker ni mogla dojeti objektivnega pretresa— ni mogla nitj preiti okvira bolj ali manj duhovite publicistike ter Mlad bolgarski uradnik *e šel nekega dne na deželo. Ko je korakal po pšeničnem polju je vprašal starega kmeta: ((Povejte mi, zakaj je pšenica tako upognjena?« «Zaradi tega, ker mora počivati, preden nastopi dolgo potovanje«, je odgovoril starec. ininimmiitimiiiiimtiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiitHi bolj ali manj pomembne zgodovinske dokumentacije. (14) Najčešče pa Stalin baranta kakor z «dokazi» tudi s tako imenovanimi večnimi resnicami: ((jezik je občevalno sredstvo med ljudmi«; «zakon vrednosti... prav tako kakor tudi blagovna proizvodnja... je obstajal pred kapitalizmom«; ((delovni pogoji rudarjev se razločujejo od delovnih pogojev v mehanizirani tovarni obutve« in podobno. — Volga vpa-daet v Kaspijskoe more! (15) E. Varga je svoičas trdil v svoji, sicer do Sovjetske zveze apologetski in ne ravno globoki knjigi o spremembah v kapitalizmu med drugo svetovno vojno, da se bo vloga kapitalistične države v gospodarstvu kakor tudi državna lastnina nenehno večala na ta ali oni način. Zaradi tega so ga v Sovjetski zvezi srdito kritizirali, čeprav so se potrdila ta njegova predvidevanja. Toda prav v tem grmu tiči zajec! Ker sta Stalinu in sovjetskim teoretikom vloga države v gospodarstvu in državna lastnina (to je pravica države, da upravlja in deli presežek dela) istovetni s socializmom, s socialističnimi družbenimi odnosi in z družbeno lastnino, je zanje priznavanje istih procesov v kapitalizmu ne le «zabloda», marveč tudi prestopek proti državi, ker razkriva naravo in bistvo tako njihovih ((socialističnih« teorij kakor njihovega «socializma», prav tako pa onemogoča tudi imperialistično prodiranje ZSSR po delavskih, demokratičnih in miroljubnih gibanjih pod masko socializma, miru jn demokracije. odvisnosti. Spoštovanje nače. la narodne in državne neodvisnosti se povsem upravičeno smatra za temeljni kamen vsake miroljubne politike, ker je ogražanje tega načela hkrati tudi ogražanje miru in mirnega sožitja med narodi. Država, ki si v svojih odnošajih z drugo državo skuša pridobiti določene gospodarske in politične ugodnosti na škodo gospodarske in politične neodvisnosti te države, je s tem že pogazila načelo o neodvisnosti in stopila na pot imperialističnega podjarmljanja, kar. mora nujno privesti do konflikta in s tem do ograža. nja svetovnega miru. Ni torej slučaj, če je načelo spoštovanja narodne neodvisnosti eno osnovnih načel Organizacije združenih narodov, ki si je zadala za nalogo o-hraniti in utrditi mir in miroljubno sodelovanje med vse. mi narodi sveta, ker je predvsem od spoštovanja tega načela odvisno ali bomo imeli v svetu mir ali pa je mir le varljivo razdobje, v katerem si človeštvo celi rane iz zadnje vojne in se pripravlja na nov, prav tako neizbežen spopad in novo klanje. Organi, zacija združenih narodov počiva na tem načelu v prepričanju, da vojni spopad ni neizbežen, da se napadalne tendence v sodobni družbi more. jo obrzdati, in da se moremo izogniti krvavim konfliktom, ki so se do danes ponavljali s silo skoro naravne nujnosti. To je tudi naše prepričanje. To prepričanje počiva na dejstvu, da je gospodarski razvoj sodobne družbe povzročil tak razmah proizvajalnih sil, iri s tem razširil in utrdil njihov vpliv na vseh področjih gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega ter javnega življenja, da napadal, ne tendence, ki sicer obstajajo v sodobni družbi (in to na tej in na oni strani «železne zavesev!) ne morejo tvegati odkritega napada, ne da bi pri tem naletele na odpor in obsodbo svetovnega demokratičnega javnega mnenja, ki je socialistični odraz ogromnega porasta proizvajalnih sil v sodobni družbi. V tem imamo tudi pojasnilo, zakaj je sve. tovno javno mnenje tako občutljivo za vsak pojav nemiroljubne politike, zakaj je vedno teže preslepiti ga z miroljubnimi frazami, ki naj prikrijejo dejansko napadalni značaj neke konkretne politi, ke. V tem imamo tudi pojasnilo za polom kominformov-ske propagande v zvezi s korejsko vojno, za polom vseh dosedanjih «mi rovnih» ofenziv, kakor nam mora b iti jasno. da bodo na enak neuspeh naletele vse bodoče podobne ofenzive moskovskih «parti-zanov mirus, ker svetovne demokratične javnosti danes ni mogoče več preslepiti glede dejanskih ciljev sovjetske zunanje politike. In kakor ima danes uradna sovjetska zuna. nja politika proti sebi vse svetovno demokratično javnost, ker je vsem jasen prepad med njenimi miroljubnimi besedami in njeno dejansko napadalnostjo, tako bi z isto odločnostjo ta javnost nastopila v primeru, če bi napadalne tendence v zahodnem sve. tu svoj morebitni napad skušale skriti in opravičiti s prav tako miroljubno frazo. S tem seveda se ni rečeno, da je nevarnost nove vojne izginila, hočemo le reči, da je v današnjem mednarodnem položaju, ob sedanjem razmeroma zelo tenkem posluhu, svetovne demokratične javnosti in javnega mnenja, zelo otežkočeno surovo uveljavljanje napadalnih tendenc v sodobni družbi, in da gre razvoj kljub vsemu, v smeri vedno večjega in vedno uspešnaj. šega omejevanja teh tendenc. In tudi v tem vidimo mi krepitev socialističnih sil in socialistične zavesti v sodobnem svetu, hkrati pa ogromno vlogo, ki jo v tem zgodovinskem procesu more odigrati zlasti Organizacija združenih naro. dov, kljub temu, da bi jo ne katere njene članice rade izkoristile za opravičilo svojih prikritih in celo odkritih napadalnih tendenc. Danes se v raznih državah vršijo slovesnosti v čast Združenih narodov. V nekaterih državah so ustanovili posebne odbore, ki imajo nalogo skr. beti za proslavo tega dne; Liberija in Tajska pa sta uvrstile ta dan celo med narodne praznike. Ob priliki organiziranja proslav za dan Združe. mh narodov, je imel glavni tajnik Trygve Lie govor, v katerem je med drugih poudaril, «da so Združeni narodi največje prizadevanje za strnjeno delo. katerega cilj je trajen mir in gospodarski ter socialni napredek ljudi... Spričo nenehnega strahu pred vojno so nam Združ ni narodi danes bolj potrebni kot kdaj koli prej Podpirajmo jih po svojih najboljših močeh ne samo na dan Združenih narodov. ampak vse dni in vsa bodoča leta.« Tudi mi se pridružujemo pozivu Trygve Lia v trdnem prepričanju, da bo Organizacija združenih narodov kos svojim nalogam, če bo le ostala zvesta načelom, ki so jo priklicali k življenju in ki so tako globoko zasidrani v sodobnem svetu in v svetovni demokratični javnosti. d. hi IT Vremenska napoved za danes: \/ r/ p l\A 1“ Pretežno oblačno z nespre- * I \ L B V1 L menjeno temperaturo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 17.3, najnižja 14.8 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 24. OKTOBRA 1952 HftOflSKI m m Mm\m0 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00: Klavirski ritmi in ansambli. Trst II.: 18.15: Koncert sopranistke Pavle Potrata. 20.30: Tržaški kulturni razgledi. — Trst I.: 20.30: Poje Ondina Otta s_ sprem ljevanjem orkestra Cergoli. 21.05: Simfonični cert iz Rima. — Slovenija: 15.10: E. Grieg. Gynt - F. Ondriček: Češka rapsodija. USPEH .)H/\nmiBK.ISHHI flRT M Bn.llŠČP Okrepitev severnokorejske protiletalske obrambe Kitajska ponuja obvestila o vojnih ujetnikih za ceno 23 dolarjev letno * Po mneDju generala Van Fleeta južaokorejska republika ne bo nikdar tako močna, da bi sama držala bojišče TOKIO, 23. — Južnokorej-ske sile so danes popoldne zavzele Grič železnega konja in še en manjši grič nekoliko bolj proti severu. Takoj zatem je pričelo severnokorej sko topništvo ostro obstreljevati oba griča. Na ostalih področjih bojišča je prišlo le do šibke dejavnosti razen silovitih napadov na slcrajnem zapadnem sektorju. Na Prstnem grebenu so Južnokorejci odbili vrsto kitajskih napadov. Nekatere zavezniške izvidnice so začasno zasedle dva položaja, ki so jih držali Severnokorejci za-padno od Kumsonga, in se nato vrnile na svoja izhodišča. Lepo vreme je omogočilo zavezniškemu letalstvu, da Je zopet obnovilo številnejše polete nad Severno Korejo. Glavno poveljstvo ameriškega letalstva na Daljnem vzhodu javlja, da so skupine letečih trdnjav z oporiščem v Okinavi odvrgle preteklo noč nad industrijskim področjem v Ohungu nad ICO ton bomb. Danes zjutraj pa so letala bombardirala železniška skladišča in zbirališča nasprotnikovih čet. Severnokorejski lovci so se približali zavezniškim bombnikom, ne da bi jih napadli. Nasprotniška protiletalska obramba je bila zelo delavna. Letala pete zračne sile pa so okrog Pjongjanga, Jongporja, Vonsana in Tom-ščona uničila 105 severnokorejskih vozil. Agencija «Nova Kitajska« ponovno trdi, da je ameriško letalstvo kršilo zračni prostor nad severnovzhodno Kitajsko in da je bilo takih poletov od 8. do 17. oktobra nič manj kakor 750. Funkcionar ameriške pošte je izjavil, da pošilja Kitajska sorodnikom in prijateljem a-meriških vojnih ujetnikov okrožnice, v katerih obljublja, da bo poročala o ujetnikih za ceno 23 dolarjev letno. Ameriško zakladno ministrstvo pa je zaradi teh namenov Kitajske določilo stroge kazni za vse tiste, ki bi pošiljali dolar- je na Kitajsko. Poveljnik ameriške pete zračne sile na Daljnem vzhodu gen. Glenn Barcus je danes govoril v Seulu in zatrdil, da bi v nekaj dneh njegove' sile lahko prizadele nasprotni-škemu letalstvu hude izgube, če bi sovražnik uporabil svoje rezerve iz Mandžurije v oporo kopni ofenzivi. Dodal je. da bi zavezniško letalstvo ne 'moglo popolnoma onemogočiti sovražnega letalstva, da bi pa vsekakor terjalo strašno ceno. «Mi bi sicer ne mogli popolnoma uničiti sovražnega letalstva, je dejal general, lahko pa bi ga prisilili do popolne obnove«. Barcus je med drugim pojasnil tudi, da se je protiletalska obramba Severnokorejcev zelo okrepila. Na vprašanje, če letala vrste «Mig» u-pravljajo sovjetski piloti, je Barcus dejal: «Naj bodo piloti kakršnekoli narodnosti, sovražnik ne želi, da bi prišli nam v roke. «Mig» delujejo daleč od bojišča in morskih področij, v bojazni, da bi jih zrušilo zavezniško brodovje«. General Van Fleet je izjavil dopisniku «United Press«, da južnokorejska republika, ne bo nikdar tako močna, da bi lahko sama držala bojišče, pa čeprav bi ji ZDA nudile tehnično podporo. Predsednik Afriške unije za Kenijo Jomo Keniata, imenovan aZažigaina sulican, je bil včeraj aretiran skupno s 66 pripadniki organizacije «Mau-mau». Keniato so z letalom prepeljali v neko pokrajino ob severni meji, kjer bo čakal na odredbe guvernerja. Policija je obkolila osumljence ponoči in med drugimi zajela tudi dve ženski Kikuju. Strogi ukrepi so bili podvzeti v prvi vrsti proti terorističnemu delovanju tajne organizacije Mau-mau, ki Je naperjeno proti Evropejcem v Keniji. Keniata .je oženjen z neko Angležinjo, ki živi trenutno skupno s sinom v Angliji. Keniata je zapustil ženo in otroka le ta 1946. Bliskovito napredovanje Vietminhove vojske HANOJ, 23. — General Gonzales de Linares je z letalom odpotoval danes proti izpostavljenim francoskim položajem, da bi ojunačil obkoljene čete, ki se južno od Crne reke upirajo napadajočim Vietmin-hovcem. Ni namreč izključeno, da nameravajo ti sprožiti odločilen napad in zavzeti važno področje Taj. Okrog sto bombnikov in lovcev je danes napadalo nasprotniške skupine, ki napredujejo proti Taju iz štirih smeri. Izgube nasprotnikov so bile v zadnjih dneh zelo velike. Francozi skušajo organizirati odpor okrog Sonla 180 km od Hanoja. Ta kraj je pred dvemi leti padel v roke Viet-minhovcem, pa so ga Francozi znova zavzeli. Francoze je iz-nenadilo bliskovito napredovanje nasprotnikov, ki so v 48 urah prešli skoraj sto km ter premostili razdaljo med Rdečo in Črno reko. Danes so dosegli francoske črte ostanki padalskega oddelka, ki se je umaknil Vietminhovcem pod zaščito francoskih lovcev. 6Q francoskih transportnih letal je danes prineslo ojačanja, strelivo in hrano francoskim silam na področju Taja. CHURCHILLOVO POROČILO O ANGLEŠKEM ATOMSKEM POSKUSU Boinbo je razneslo na vojni ladji Eksplozija je vrgla v zrak na tisoče ton vode in blata in 1450-tonsko fregata dobesedno upepelila - Za poskus je bilo določenih 100 milijonov funtov - šterlingov Potres v Turčiji CARIGRAD, 23. — Na področju Adana v južnovzhodni Turčiji je potres povzročil sinoči veliko škodo. 12 oseb je bilo ubitih, 33 pa ranjenih. O sedmih osebah nimajo vesti. Potres je porušil okrog sto hiš. O močnem potresu poročajo tudi iz Bakersfielda v Kaliforniji, vendar tam ni bilo žrtev ne škode. LONDON, 23. — Ministrski predsednik Churchill je danes v spodnji zbornici poročal o podrobnostih v zvezi z atomskim poskusom na otočju Mon-tebello. Predvsem je pojasnil, da je bomba eksplodirala v notranjosti vojne ladje zato, da bi ugotovili učinke morebitne atomske eksplozije v kakšnem pristanišču. Ladja, na kateri se je razpočila prva angleška atomska je bila 1450-tonska fregata «Plym». Ministrski predsednik je prebral v popolni tišini že prej pripravljeno poročilo, v katerem je rečeno, da je bil poskus izveden v zgodnjih jutranjih urah 3. oktobra. Na tisoče ton vode, blata in kamenja je eksplozija iztrgala z dna morja in dvignila več tisoč Čevljev visoko. Eksplozija je povzročila ogromen val, vročina, ki se je pri poku razvila, pa je dosegla okrog milijon stopinj. Učinki eksplozije in radioaktivnosti so se razširili na obsežno področje. Fregata «Plym» je bila dobesedno upepeljena, razen majhnih ostankov, ki so bili s pristanišča vrženi na obalo, kjer so zažgali travo. Bomba je «delovala» skoraj do vseh podrobnosti natančno tako kakor je bilo že vnaprej preštudirano in predvideno. Pri po- skusu ni bilo ne žrtev niti drugačnih neprilik. Churchill je nadalje ugotovil, da pri tem poskusu niso uporabili nobene živali. Zatem je čestital vsem osebam, ki so sodelovale pri poskusu in dosegle «ta prvi zgodovinski u-speh». Posebej se je zahvalil Avstraliji za pomoč v tej zvezi. «Ni dvoma«, je zaključil Churchill, «da bp uspeh poskusa dovedel do tesnejše izmenjave informacij z Američani o vprašanju atomskih raziskav«. Razen navedb v poročilu ministrski predsednik ni hotel dati drugih pojasnil. Na vprašanje ali bodo izkušnje na otočju Montebello lahko koristile tudi industriji, je Churchill odgovoril, da razen tega, kar je povedal, ne bo ničesar več dodal. Ugotovljeno je bilo, da je v tem poročilu Churchill govoril stalno in preprosto o bombi in ne morda o drugačni vrsti naboja. Čeprav je bilo Churchillovo poročilo jasno in točno, ni doprineslo pojasnila tehničnih podrobnosti, ki bi lahko zanimale atomske znanstvenike po vsem svetu. Na vprašanje, koliko je stal poskus, je ministrski predsednik odgovoril, da je laburistična vlada določila sto milijonov funtov-šterlingov in da se mu dozdeva dokaj čudno, da parlament o tem ni bil obveščen. «Vsekakor pa, je zaključil, je ta pobuda privedla do rezultata, ki bo doprinesel k naši varnosti«. 11 mrtvih pri leta'ski nesreči v Franciji PARIZ, 23. — Francosko šti-rimotorno vojaško letalo vrste «Languedoc» je danes treščilo na tla kmalu po odletu z letališča La Bourget. Pri nesreči je izgubilo življenje 1} oseb. Vzroki nesreče še niso znani. Doslej so potegnili izpod razbitin šest zoglenelih trupel. Gasilcem še ni uspelo udušiti požara, ki je zajel ostanke letala MANILA, 23. — Po cenitvi filipinskega Rdečega križa je tajfun zahteval 370 človeških življenj, 200 oseb pa je izgubljenih. Skoda, povzročena na pridelkih, stavbah in drugačnih gradnjah presega 40 milijonov ameriških dolarjev. To je bil eden najhujših tajfunov, kar jih pomnijo na Filipinih v zadnjem stoletju. SANTIAGO DEL CILE, 23. — Vlačilec «Brito» s 25 možmi posadke se je potopil v bližini Quintera severno od Valparai-sa. Samo 4 člane posadke so rešili. IM JNMI PO LOMBARDIH" 00 IMSTOPIl TUM H0B1H Več kot 150 prijavljenih, mednjimi40 tujcev. Poskusi rušenja rekordov na velodromu l/igorelli MILANO, 23. — Do zaključka prijav za kolesarsko «Dirko po Lombardiji«, zadnjo letošnjo veliko kolesarsko prireditev v Italiji, se je vpisalo nad 150 tekmovalcev Med prijavljenimi za to tekmo, ki bo tudi zadnja, ki velja za letošnjo oceno «Desgrange-Colom-bo», je tudi nad 40 tujcev; med njimi so Kuebler, Bobet, Van Steenbergen, Ockers, novi svetovni prvak Mueller, Schot-te in Schils. V zadnjem trenutku sta se prijavila tudi Francoz Robič in Švicar Hugo Ko-blet, ki mu bo to prvi večji nastop po letošnji bolezni. Pred zaključkom tekme bo na velodromu Vigorelli dirka-liščno tekmovanje, ki se ga bodo udeležili številni specialisti. Posebno zanimiv bo poskus Reginalda Harrisa, Van Vlieta in Morettinija, da porušijo svetovni rekord na 1000 m s stoječim startom, medtem ko bo Patterson poskušal porušiti svetovni rekord na isti progi z letečim startom. Bartali proti konju za pol milijona lir FIRENZE, 23. — Gino Barta-li je sklenil stavo s skupino rejcev konj iz Bologne in bo na tamkajšnjem konjskem dirkališču tekmoval s konjem «Ega Hannover«, ki je že do- segel kilometrski čas 1:20.1, to je, nekaj čez 45 km na uro. Dirka za stavo (gre za pol milijona) med Bartalijem in konjem bi morala biti v nedeljo 2 novembra med konjskimi dirkami. Bartali bo imel progo ob robu dirkališča, konj pa bo tekel ob zunanji strani. Italijanska kolesarska zveza še ni izrekla svojega mnenja o tej nenavadni stavi in ima menda nekaj pomislekov, kljub Bartalijevemu zvezdništvu. Bartali sam meni, da kolesarska zveza ne bi smela imeti pomislekov, ker za tisti dan ni podpisal nobene pogodbe. Vendar so pomisleki športnih krogov nekoliko drugačne narave; mnogo se še spominjajo občutkov, ki jih je pred skoraj petnajstimi leti v športnem svetu povzročila vest, da teče Owens, po zatonu svoje slave, za denar proti konjem, in jim podobni cirkuški podvigi niso prav nič všeč. NOGOMETAŠI SLOV. DRUŠTVA ! Vsi člani nogometne sekcije Tržaškega športnega društva naj se zglasijo danes v jutranjih urah na začasnem sedežu v Ulici Machiavelli št. 13/11. zairadi važnih obvestil. Danes ob 17. uri trening moštva na stadionu nPrvi mpj». Prosimo za točno udeležbo zaradi fotografiranja. Beretla le optimist Švedi pa še bolj ZUERICH, 23. — Danes so potovali skozi Zuerich italijanski nogometaši, ki se bodo v nedeljo pomerili s švedsko državno reprezentanco v Stockholmu. Tehnični komisar italijanske reprezentance Be-retta je izjavil, da sicer ne podcenjuje Švedov, da pa bi Italijani morali zmagati, vendar — je previdno omejil svoje prerokovanje — če bo igrišč.-' vsaj približno podobno tistim, ki so jih vajeni italijanski igralci. Ce bo pa treba igrati na snegu, je nadaljeval Beretta, bo vse odvisno od tega, kako se bodo znali prilagoditi novim razmeram. Poročila zadnjih dni iz Stockholma so res omogočila Beretti, da se postavi v vlogo neobveznega preroka. Danes pa poročajo iz švedske prestolnice, da je sicer še vedno hladno, da pa so hude padavine ponehale in da bo igrišče, če ne bo prišlo kaj vmes, do nedelje popolnoma normalno. V tem primeru bo Berettov optimizem gotovo moral prestati trdo preskušnjo. Po Berettovih izjavah bo Italija igrala v naslednji postavi: Moro (Bugatti); Bertuc-celli, Cervato (Cattozzo); Mari, Giovannini, Piccinini (Ma-gli); Boniperti, Pandolfini, Vi-volo, Lorenzi, Fontanesi (Mu-cineili). Kar se tiče sestave švedskega moštva, so domači kritiki 2 njo zadovoljni. Z nestrpnostjo, pomešano z zaskrbljenostjo, pričakujejo, kaj bo napravil Persson kot srednji napadalec; v zadnjih 29 mednarodnih tekmah je Švedska preskusila kar 13 srednjih napadalcev; toda odkar je odšel Nordahl in za njim še Jeppson, ni dobrega nadomestila. Persson sicer igra desno zvezo v Hel-singborgu. V moštvu sta tudi dva igralca iz druge lige: desna zveza Goesta Loefgren in desno krilo Bengtsson. Sicer pa so Švedi veliki optimisti. Medtem cvete v Stockholmu črna borza z vstopnicami. Zamudniki ponujajo kar po časopisnih oglasih za vstopnice vsote, ki gredo do 150 švedskih kron (približno 20.000 lir). Ta cena pa se bo do tekme verjetno še zvišala. Priprave na srečanje Egipt - Italija B NEAPELJ, 23. — Močan naliv,ki je povzročil tudi precej škode v mestu in okolici, je danes preprečil egiptovskim nogometnim reprezentativcem, da bi trenirali. V nedeljo bodo Egipčani nastopili proti drugemu moštvu Italij«, prihodnjo nedeljo pa bodo igrali v Beogradu proti jugoslovanski reprezentanci, ki bo sestavljena iz mlajših igralcev. Egipčani so utegnili opraviti nekaj lahkega atletskega treninga in začeli s treningom na dvoje vrat. ko Jih je naliv prisilil k urnemu umiku v slačilnice. Popoldne so Egipčani ki se zdijo v dobri fizični kondiciji, odpotovali v Bari, kjer bo v nedeljo tekma. Zvečer so iz Milana odpotovali tudi člani italijanske druge reprezentance, ki jih uradno imenujejo *mlade», čeprav so med njimi take stare sablje kot Parola. Igralcem se je v zadnjem trenutku pridružil tudi Celio, član Milana. ' jggIiflipHHM * 1 # 1' AVSTRALCI SO PREPRIČANI da bodo obranili Davisov pokal Sestavo ameriške reprezentance tolmačijo v Melbournu kot priznanje, da so ZDA že vnaprej pripravljene na poraz - V Ameriki upajo, da boTrabert dobil dopust Angleži se pripravljajo na odhod iz Teherana TEHERAN, 23. — Britanski opolnomočenec v Teheranu Middleton je svetoval vsem angleškim državljanom v Iranu, naj zapustijo državo. Mid-dletonova navodila so bila sporočena vsem angleškim državljanom, ki jih je 250. Medtem ko se poslaništvo pripravlja na evakvacijo, je Middleton ukazal konzulatu, naj preneha z izdajanjem vizumov za britanska področja. Middleton je zaprosil iransko zunanje ministrstvo, naj mu dovoli 10 dni za likvidacijo poslaništva. Zunanji minister Fatemi je njegovi prošnji ugodil in javil, da bodo z Angleži, dokler bodo ostali v Iranu, ravnali kot z gosti in ne bodo nadlegova-ni. Poleg tega je dejal, da lahko ostanejo še nadalje v državi civilisti, vse dokler bi se ne izkazalo, da se posvečajo »neugodnemu delovanju«. Iranska spodnja zbornica je senatorski mandat znižala od 6 na dve leti, kar pomeni v bistvu razpustitev senata, kajti dveletna doba je trenutno že potekla. Švicarska vlada poroča, da bo na prošnjo Anglije prevzela varstvo angleških interesov v Iranu. MELBOURNE, 23. — Medtem ko je v ZDA sestava ameriškega moštva za finanlno tekmo v Davisovem pokalu povzročila razočaranje in proteste, so se v Avstraliji pojavili bolj ali manj zbadljivi komentarji. Dejstvo, da bodo ZDA v borbi z Avstralijo zastopali Vic Sei-xas. Hamilton Richards in Straight Clark, komentirajo v Melbournu za znak, da so A-meričani že vnaprej pripravljeni na poraz. Tako je nekdanji avstralski teniški igralec Coling Long izjavil listu «Melbourne Sun* News Pictorial«, da se mu zdi, da so Amerikanci že položili orožje, in da priznavajo, da Avstralije ni mogoče premagati. «Na papirju — pravi Long — je v ameriškem moštvu en sam dober atlet — Seixas. Ca bi Amerika poslala dva Seixa-sa, bi imela nekaj upanja, čeprav tudi to ne bi bilo zelt> opravičeno. Toda z enim sa mim Seixasom ZDA že vnaprej priznavajo, da ne morejo zmagati«. V ZDA, kjer je izbor reprezentance povzročil precejšnje razočaranje, gojijo še eno upanje — da dobi Tony Trabert, ki služi vojaški rok v mornarici, v decembru toliko dopusta, da bi lahko nastopil na tekmovanju za Davisov pokal. Trabert je eden izmed najboljših igralcev tenisa na svetu, zlasti v doublu, in v Amejiki menijo, da bi le njegova prisotnost opravičevala nekaj u-panja, da si ZDA znova priborijo Davisov pokal. Trabert in Seixas bi po teh računih morala zmagati v doublu, in če bi oba dobila svoji igri proti drugemu Avstralcu, bi se pokal lahko vrnil v Ameriko. Z vseh vetrov Najbolj navdušene ovacije občinstva v zgodovini japonske lahke atletike si je v potu svojega obraza prislužil tekač Isa-mi Koyo, ki je v nekem teku na 20 km, do smrti utrujen, pred ciljem osemkrat padel. Zadnji^ je padel 80 metrov pred ciljem in ker ni imel več toliko moči, da bi vzdržal na nogah, se je do cilja vlekel po kolenih. Zasedel je sicer komaj 24. mesto, toda 50.000 gledalcev je bolj kot atletsko znanje cenilo to skrajno požrtvovalnost in borbenost in pozdravilo Koya z viharjem navdušenja. Japonci se zelo resno pripravljajo na prihodnjo olimpia-do v Melbournu. Na eni strani bi radi popravili mršave uspehe, ki so jih dosegli letos v Helsinkih, na drugi strani pa se zavedajo, da je v Avstraliji še živ spomin na zadnjo vojno in da se lahko uveljavijo samo z rezultati. NEW YORK, 23. -- Predsed. niku Trumanu ne bo treba iskati službe, ko bo moral zapustiti Belo hišo. Neka tovarna gramofonskih plošč mu je pisala, da bi se z 20. januarjem 1953 začasno lahko znašel brez dela in da bi takrat lahko vzel v poštev njeno ponud. bo o registraciji melodij, ki jih predsednik igra na klavir. Razprodaja takih plošč bi vrgla predsedniku visoke odstotke in ponudnica pravi, da bi se teh dohodkov predsednik lahko poslužil sam ali pa jih prepustil v dobrodelne namene. KINO v T K S X 1 Excelsior. 16.30: «Pet revd«* * avtomobilu«, A. Fafrrizi. Nazionale. 16.30: «Trg°vecz lim blagom«. E. Rossi E««0' M. Lawrence, E. Manni. Fenke. 16.30: «Proti sv^°£!’ Ruth, D. Clark, R. Filodraramatico. 16.00: «DP ski kurir«, T. Powe/’rf jzol> Arcobaleno. 15,30: «Z* J čenec«, A. Murphy, ters, Bette Davis. Astra Rojan. 16.30: «Tn sti«, E. Parker, p. N**1-Alabarda. 16.00: Forte Armonia. 15.30: «Obl«» Pointa«, R. Reagan, lj3, Ariston. 16.00: «Vedno sj M. CHara, M. D0“? r,nis<»« Aurora. 14.15: »Veliki gtg_ Garibaldi. 15.00: ‘CiU** vens, A. NlcoLH. !oStb, Ideale. 16.00: «Spon« J, Mc Donald. maict.-* Impero. 15.30: «AIi m W. Chiari, A. M. Fe" spansKe-Italia. 16.00: «DekletaL Oreco. £a trga«, L. Bose, C. ,u(j€jni Viale. 16.00: ((Triler, konj«, R. R0gey. Wjeni Kino ob morju. 15.00: «ZgUWJ spomini«, G. phi^ip?;illci icralj* Moderno. 16.00: ^ger Salamona«, D. Kerr, o • ^ ^ Savona. 15.00: «Predfija < ostalih mož«, G. ;rre, ^ Vittorio Veneto. 16.00: « na ljubezni», J. VoP«r>» Azzurro. 16.00: «KanzaSk' A. Murphy, B. Dor‘le _ r, Eelvedere. 16.00: Pa ' Wavne, G. Russel. rCn<- Marconi. 16.00: »Znamenje gata«, R. Montalban. .tntc Massimo. 16.00: «En La flour- za dve«, B. Hutton, D- £ Novo cine. 16.00: «___________________ ovo cine. io.w. -noro srce», D. An Odeon. 1600: »Sanje cev», A. Todd. C1- raj}tvaf» adio. 16.00: «Meje sa ^ L^marr, R. Milla*1«* • ■ • - BONIFACIO rasi - Ut. ROMA: 20. MALALAN Opčine ' ' V-. t knez RADIO 254,6 m 311 m«* PETEK, 24. ott«* J<5 5.30 Prva jutranja P^^r* Ju-.ranja glasba. 6.45 swit& ženo. 7.00 Poročila. ritmi " narodne. 11.00 KJav.^ ansambli. 11.45 G , 45 Od igra. 13.30 Poročila. }j- ^ raj do danes. 13.50 14.20 Literarni obzornj* ^ sovor s poslušalci. * '^0 la. 23.10 Glasba 23.30 Zad.r.ja poroiil* trst ,j' ^ 306.1 m ali 980 * ^ p 11.30 Lahki ork^’ vsakega nekaj. li00,# 13.00 Glasba po ž/‘feiasW-‘vie roči a. 14.15 Ritmična 18.15 Koncert s0^iev: S1"L-Potrata. 13.35 pč1-™ ni ja v D.duru. 1- rojila. Ke. retna ^lssba. I9-45 ie]0 M. fJr Haydn: Koncert » KUitoro‘ «je. ster. 20.30 Trž?iK' e gledi. 20.45 PriU« J.iVoran „i» 21.05 iz koncertnih1^ ^ f Britanije 22.00 P^fjoltsti- v kes* rov. 22.50 R320 Poročila. . T “ * T rt w 11.00 Glasba U ^rni. 20.30 Poje Ondi"? cettol-ljevanjem orkes' Rim3- Simfonični kooce<* Mednarodni kaba • 327,1 m, 202,1 m- ^ 12.00 Znane *po)« ^ 12.30 Poročila- talnice >*>. zbor bombažne poteč °r^ r;j 13.00 Pesteh ne glasbe, rodne PeSII*i-„^iri£ek: Cf7^:,e srrsS < komorne >£ predigre in,.„ avt°r£, 2O Skladbe ruskih ,,. 2l; (*• Ante Kovačič- V- derna plesna ^ ročila. Charles Hjickm,’) 116. Prevedel prof. dr. Fr. Bradač Srečni, srečni božl, ki vrata iluzije lz dob naše mladosti, ki oživlja starin ljudem radosti njih detimstva, ki prenaša mornarja in popotnika tisoč ln tiso' milj nazaj pod rojstno streho, v tiho domačo hl^o! Toda preveč smo se bavili ln zamudili pri dobrih lastnostih božiča, ki je kakor va&čan stare sole, tako da smo pustili gospoda Pickwicka ln njegove prijatelje v mrazu zgoraj na Muggletonski poiti, kamor so ravno dospeli, dobro zaviti v težke kožuhe ln rute. Kofare ln kovček! so bili že naloženi in gospod Weller in poštar sta devala ogromne polenovke pod sedež kočijaža; ker pa so bile daljne ko sedež, sta Jih pustila za nazadnje ter sta naložila več sodčkov pravih domačih ostrig — vse last gospoda Pickwicka. Zanimanje, ki se Je kazalo na obrazu gospoda Pickwieka, ko Je gledal gospoda Wellerja in kočijaža, kako sta se trudila, da bi stlačila polenovko pod sedež, je bilo veliko; zakaj najprej sta jo poskusila vložiti z glavo naprej in potem z repom, nato sta obrnila košaro z njimi navzgor, potem navzdol, toda vsemu temu prizadevanju se je polenovka trdovratno upirala, dokler je ni kočijaž slučajno stlačil prav v sredo koša, nakar Je naglo izginila v zaboju in z njo tudi glava kočljaža, ki ni računal s tem, da se bo polenovka tako hitro vdala, ln Je dobil zelo nepričakovan udarec, tako da se je vse naokrog smejalo. Tudi gospod Pickwick se je od vsega srca smejal, vzel lz žepa telovnika šiling, ga dal kočij ažu ter mu rekel, da mora na njegovo zdravje Izpiti čašo vročega žganja; nato se je kočijaž tudi smejal in gospodje Snodgras, Winkle in Tupman so se smejali v en glas. Potem sta gospod Weller in kočijaž za pet minut izginila; brez dvoma sta šla pit vro6e žganje z vodo, zakaj dišala sta po njem zelo, ko sta se vrnila. Kočijaž je zlezel na kozla, gospod Weller je skočil na zadnji del voza in Pickwlckovci so sl ovili sivoje kožuhe okrog neg in svoje šale okrog nosov; hlapci so vzeli plahte s konj, kočijaz je veselo zaklical: »Dobro!« in odpeljali so se. Voz Je drdral po ulicah in ropotal po kamenju, dokler niso dospeli na Široko m prostrano ravan. Kolesa so se komaj dotikala trdih, zmrznjenih tal, konji so šli v dir, pokal je bič, drveli so, kakor da Je ves tovor, voz, potniki, polenovka, sodčki ostrig, lažji ko perje. Prisil so v klanec, s klanca na tako trdo in suho ravnino, kakor je plošča marmorja, ki se razteza na dve milji. Kočijaž spet poči z bičem ln voz drči; konji mečejo glave kvišku ln k nižku, žvenkljajo z Jermenjem kakor od veselja nad htrim dirom, kočijaž drži v eni roki bič in vajete, z drugo pa si snema klobuk in ga polaga na kolena, potem sl jemlje robec iz žepa m sl bri&e čelo, deloma, ker je to navada, deloma, da bi pokazal potnikom, kako zna ln fca>ko lahko je voziti se s Štirimi konji, 6e imate tako prakso, kakor jo ima on. Vse to je napravil čisto ležerno (drugače bi ne bilo efekta), dal robec spet v žep, posadil klobuk na glavo, oblekel rokavice, stisnil lakti, podi z bičem in hitel dalje še bolj veselo ko prej. Nekoliko majhnih hiš, raztresenih po vsaki strani ceste, je oznanjalo, da so dospeli do mesta ali do vasi. Veseli zvoki poštnega roga se razlegajo po hladnem zraku in prebujajo ter budijo starega gospoda v kočiji, ki spusti okno do polovice ln opazuje vreme, pogleda ven in ga spet zapre ter sporoča drugemu, da Je treba zamenjati konje, nakar se tudi ta prebudi, a bi rad Se dalje spal, dokler se spet ne odpeljejo. Znova se močno oglasi rog' ln prebuja ženo ln otroke, ki gledajo potem skozi vrata in opazujejo pošto, dokler ne zaide za vogal; potem sedejo okrog ognja, vržejo Se poleno vanj in čakajo očeta, ki se je ravno, miljo daleč, prijateljsko pozdravil s kočijažem ln se že obrača, da bi si pošteno ogledal odhajajoči voz. In spet zapoje rog veselo pesem, voz ropoče po slabo tlakovanih ulicah podeželskega mesta, koOijaž si je razvezal vozel na vajetih in se pripravlja, da Jih da iz rok, čim se ustavijo. Gospod Pickvvlck je dvignil glavo iz ovratnika in gledal okrog sebe z neizmerno radovednostjo; kočijaž poučuje gospoda Plokwicka o imenu mesta in pripoveduje, da je bil včeraj tu sejem, in gospod Plckwick razlaga to spet svojim sopotnikom, nakar se tudi ti iztegnejo lz ovratnikov in gledajo okrog sebe. Gospod Winkle, ki je sedel prav na kraju, bi bil malone padel na cesto, ko se je voz obračal okrog ostrega vogala ob prodajalni sira ter krenil na tag; Se preden se Je gospod Snod-gras, ki je sedel zraven njega, prebudil iz strahu, so se ustavili pred dvoriščem gostilne, kjer so že čakali drugi, skrbno pokriti konji. Kočijaž je vrgel vajeti iz rok, stopil s kozla in počasi so lezli doli tudi drugi potniki iz voza razen tistih, ki niso preveč zaupali v svojo spretnost in so ostali, kjer so bili ter cepetali z nogami, da bi se malo ogireli, zroč z zavidnlml očmi in rdečimi nosovi na svetli ogenj v krčmi in na češminove vejice z rdečimi grozdki, ki so krasile okno. Sluga je oddal v trgovino z žitom zavitek v rjavem papirju, katerega je vzel Iz torbe, ki mu Je visela na Jermenu čez levo ramo, ter ogledal konje, ali so dobro zapreženi, in vrgel na tla sedlo, pripeljano na strehi iz Londona. Udeležil se Je konference med kočijažem in hlapcem o sdvl kobili, ki si je zadnji torek potolkla prednjo nogo, potem pa sedel z gosP^traJ’ zadaj na voz in kočijaž spredaj; stari gospod ® okno, B »a čas držal za dva prsta privzdignjeno oKrlu,’HPni za 1 Ze priprav« -katerih n« kočijaž. Kočijaž, sluga, Sam Weller, gespod vs«1* hlapci in lenuhi, ki Jih je ve& oCja. spustil. Konji so že odkriti "in vsi so Ze Pripra'^pnO razen «dveh debelih gospodov*, po katerih ^ g p kočijaž Kočija?. clnora Sam cmSDOu ^ ..c?fl Snodgras in vsi kričijo in kličejo na vse grlo na manjkajoča g gosP?" odgovor se sliši z dvorišča in gespod PickwicK naro?u!zlil man tečeta z dvorišča, vsa spehana, ker sta prefl^. vrček piva in so bili prsti gospoda P:ckwicka t ^ piac.9 je trajalo pet minut, preden je našel denar. 0 n0vll i>> čijaž je zakričal: «No, gospoda* — sluga Je to * izst^ eji gospod znotraj sl je mislil, da je čudno fe ‘J v voZ^c*1 vedo, da ni za to časa — gospod Pickwlck Jewlnkie Je0^\ in gospod Tupman na drugi strani, gospod jv zaVih»u ^ sj »Dobro!» in že so se peljali. Ovili so si spet je; sp(Laz nike, cestnega tlaka ni bilo več, hiše so lzi vel v peljali po podeželski cesti, svež, čist zrak jim jim blažil srce. nJegOv!h Pen ^ Takšna je bila pot gospoda Plckwicka M™ in cb ^ ljev z brzo pošto muggletonsko v Dingley ^opntcal\p s0 nrtIHnp Krt nfflll vsi 7.Hrovi cin VPSGli j.«1rO poldne so stali vsi zdravi, sveži in veseii na tak° ^ ^ drem levu» ter se krepčali s pivom in ?gan„„,e&& sP°npi gli kljubovati mrazu, ki je vezal zemljo v ' cosp°d j, drevje in ^0^^ p0l^Vf igami m pre° se ^ predal s srebrnimi nitkami je ravno štel sodčke z ostrigami je {. usurisuiui -Z-rlre. U*11 mo r Jf je začutil, da ga nekdo nežno vleče za " . rnjti njeS° del, da ta nekdo, ki Je hotel na ta nai:'ln ...hijeni P0" m nost nase, ni bil nihče drug kakor Pr J d i^ien Wardla, ki ga naši čltatelji bolje poznajo ^ lega fanta«. (Nodal^e NAROČNINA: Cona A; meseCna 350, Četrtletna H00 polletna S700, celoletna 3200 Ur. red. ljud. repub. Jugoslavija- Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6. III nad. — Telefon Številka 93-808 ln 94-638. — PoStnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8.30T . 12 in od 15 - 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: lia vsak mtn vtSInr v širini 1 stolpca: trgovski 60, tmantnu-upravnl 100, osmrtnice «0 lir — Za P1.HJ za vsak mn. Širine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski »avod ZTT — Podrtij : Gorica Ul S Pellico l-II., Tel. 33-82. — Rokopisi sr ne vraiato. bcuucui« »vAi inmci.ua a4vaj ur. r ca. ijua. repuu. i*ne2a PoStnt teko«! ratun *a STO ZVU: Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratien e Muhi lana TvrSeva 34 tel 20(M tekotl raftm Drl Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo triiiSk«^