Najvoiji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. the United States. | Issued every daj except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers. ill fJiXJSFON: C0RTLANDT 2878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. NO. 96. — ŠTEV. 96. TELEFON: CORTLANDT 2876 NEW YORK, SATURADAY, APfclL 24, 1926. — SOBOTA, 24. APRILA 1926. VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV NEVAREN PREM0GARSKI POLOŽAJ V ANGLIJI Ministrski predsednik Baldwin je izjavil, da namerava razpisati volitve glede državne kontrole premogovnikov, ko so lastniki rovov uničili upanje, da se prepreči izbruh stavke dne 1. maja. Vprašanje mezd je uničilo pogajanja v teku ene ure. LONDON. Anglija, 23. aprila. — Skorajšnje splošne volitve bodo mogoče razpisane vsled popolnega izjalovljenja pogajanj med angleškimi lastniki premogovnikov in premogarji po včerajšnji razpravi, ki je trajala manj kot eno uro. Vspričo možnosti, da bo v enem tednu od sedaj naprej prekinjeno obratovanje v eni temeljnih industrij dežele in da bo dovedlo to do simpatijske stavke drugih delavcev, je baje ministrski predjed nik Baldwin zapretil s pozivom glede vprašanja nacijonaliziranja premogovne industrije, če ne bodo lastniki rovov izpremenili svojega stališča, ki je dovedlo do prekinjenja včerajšnih pogajanj. Obe stranki na konferenci sta se nenadno razšli, ko so iastmki premogovnikov odločno zavrnili razpravo z zastopniki premogarjev glede novega dogovora, z določenjem minimalnih narodnih mezd ter vztrajali, da se vprašanje najnižjih plač uravna po okrajih. Ko so premogarji zavrnili predlog, naj se strmoglavi in razveljavi princip, ustanovljen v vseh tukajšnjih važnih industrijah, da se sjclepa dogovore za ves narod, se je pojavilo mrtvilo. Stališče lastnikov je včeraj direktno nasprotovalo nasvetu, katerega jim je dal večer poprej ministrski predsednik Baldwin, ko jim je pojasnil, da nimajo zastopniki premogarjev nikake polnomoči pogajati se glede uravnave po okrajih in da je pre-kinjenje obratovanja neizogibno, ko bo dne 30. aprila prenehala vladna podpora, če ne bodo lastniki modificirali svojih nazorov. Vspričo odločne zavrnitve njegove prošnje za mir je prišel ministrski predsednik do zaključka, da se pripravljajo lastniki s podporo skrajnih konservativcev v njegovi lastni stranki na boj, v katerem upajo trajno potisniti navzdol mezd, in da je drastična akcija neobhodno potrebna, d ase obvaruje deželo pred velikanskim preobratom. Baldwin je posvaril lastnike, da se bo obrnil na deželo glede odredbe za razposestvovanje lastnikov rovov, kakorhitro bo mogoče sestaviti potrebno predlogo, če bodo še nadalje vztrajali na svojem odpornem stališču, ki noče sprejeti nikake^a kompromisa. To bi seveda pomenjalo dramatičen preobrat v celi konservativni politiki, in če so tozadevne govorice le količkaj resnične, se bo izpostavil najo-strejšemu boju za supremacijo v svoji lastni stranki, odkar je postal njen voditelj. Včeraj zvečer ni bilo mogoče dobiti nobenega potrdila poročila o intervenciji Baldwina v takem smislu, vendar pa je bilo gotovo, da mora le drastična in direktna akcija vlade preprečiti splošno prekinjeneje obratovanja v premogovni industriji. Baldwin, ki je omejil dosedaj svoje miroljubne napore le na nasvete, je stopil v stik z obema strankama, kakorhitro se je konferenca odgodila. Objavi glede izjalovljenja sta se razlikovali v nekaterih točkah, a soglašali sta glede glavne točke, da je prišlo mrtvilo vspričo nasprotujočih si nazorov, če fiaj se določi mezde narodno ali po okrajih. — Lastniki so neizprosni v svojem sklepu, da ne razpravljajo o narodnem dogovoru in narodnem rninimu, — je izjavil A. J. Cook, tajnik premogar-ske federacije. * — Delavci so bili neizprosni glede vprašanja znižanih mezd ter daljših delavnih ur, — se je glasilo v ugotovilu, katero so izdali delodajalci. Posredovanje glede štra jka v Passaic. Stavkar ji v Passaicu se? imenovali zastopnika za konference. — Vse dogovore, katere bodo sklenili, p-a bo moral- o-dobriti stavkarski komi te j. — Pogajanja so se pričela danes. K.'>mit«»j mvot/no fronto tekstilnih delavcev v Passaicu, X. J., je imcnoval včeraj osem st'avkarjcv. j ke federacije i/. New »Jersey-a odvertniku Ilenrv Iliiihtu v Xew Yonkni, katerega je imen. val kopnite j xa eno/taio fronto svojim iza.-rtojmikom. To povabilo pa je bilo iravršeno šele po- ■ tem. ko r*e je izjalovil ixwktis o-fetaliih čkaiov iposredovaitne oblasti, med temi gone Talnega priboč-nika Gilkvsoaia, da popolnoma o» maicvvaižujetjo stavkarstki komitej. Odvetnika s.tavkarjev, Sigimmfda so naprosili, naj pride z več delavci .na (konferenco, a Un-ger jo odikLonM, če&. da mu ni bilo poverjeno 7. vsako posamotzno tvor-rcico. Zahteve, katere so uveljavili ptapikarji, so naslednjo; — Zope1.no ii veljavi jen je mezdne lei=rtivice kot je obstajala pred cTescitodytot.ni«m skrčenjem v jeseni preteklega leta in ra^ventega desetcl'itotno 'pov:šanje plač. Povrnitev odrt ognjenih mezd. Plačo in pol za -delo preko ure: Štiri in štiridetfaetaiuni delavni teden. Poštene in sanitarne deTr.vne pogoje. Xikakega rad i ko van ja med nnij ;k'.mi Ln nennijskimi delava5 iter priznaaije unije. 1 rjoverjier Moore joi'lal včeraj v Tren.toivn izjavo, v kateri se brani proti naprdom Sami* vel a I ter mover j a. Dokler ne bodo izlo. jčeni "pro.fetsijona!ni organizatorji". m-ina n'č -proti tecn.u, kdo za {stope stavkar je. Fordovi avtomobili redki v Angliji. Osem črncev zgorelo. , Pa., «3. Kater St, Zgorelo se sedem prebivalcev šti r uiadcJiropnse ga. poslopju, med temi štirje otroci, do-čira se je neka 45-letna ženica , *ko je ločila iz okna četr- - «' LONDON, Anglija, 22. aprila. ,Et.-p| Pcsrd. »=Ln ajneriškega avto-| mo2>llfikoga izdelovalca, se mudi začasno trnka j s Kvooj mlado ženo. ^Sina najbotg^^ejšega moža na svetu ■so naidlegovjdi razni posebneži in berači. Bolj kot to pa ga je EanLmailo dejstvo. da bo zelo t<«ko astra ri* i v Angliji trg za Fordove avtomobile. Rekel je: — Ni mogoče do«ti storiti, dokler ne 'bo rešeno vprašanje davkov na avtomobile. katerega računajo tukaj po konjakih silah. V Angliji bi ibilo treba po tem računu plačati 7,a Fordov avtomobil na leto $115 dž.vka, za angleške asvtomoibiJe, ki s-tanejo tri do sliri tisoč dolarjev, pa le od tride«*s -.i .... - *> .' • Obravnava proti Whittemoru Proces proti banditske-mu glavarju, ki je obtožen umora dveh bančnih uslužbencev, se bliža koncu. — Slučaj fco mogoče še danes čen poroti. lzro- BVFFAbO, X. Y„ 23. aprila. — Slučaj Richard Reese Whittemo-ra, prot (kateremu se \yS;i tukaj proces radi umora, bo najbrž st danes ixi*očon poroti, po razburljivi včeiiajšnji razpravi, tekom katere 'o različno priče trtvmova-e iikvI -eboj, da spravijo bandi-ta v stik z umori in da dokažejo, tla jo bil v Philadellpihiji ter pri--ost.voval ob času umora neki krsti ji. Oko m prič je iz|K>v«dalo. da je" bil Whittemore na dotični 'party' in da j<; odšel šele ob }>etih zjutraj. Če so njih pričevanja resnična, bi no mogel biti v tuika^šujean mestu Ob devetih zjutraj dne 29. oktobra. ;ko sta bila dva stražnika ustreljena ter je bilo vzetih $93,000 iz oklepnega avtomobila neke banke. Ta alibi je nadalje ojačil Be-n Kaijuiick. ki je pričal, da je prišel Whit t em ore ob treh .|>opoldine dne 29. oktobra v krojačaiico Caming & Son v New VoTtkil po obleko, katero je pvwtil tajil dne 12. oktobra. Predno pa je izakl j učil okrajni prevdn k Moore s'lučaj v imenu države, je identificirala četrta priča Whittemora 'kot enega bandit ov, ki so se udeležili dvojnega irmora in ropa. To pričevanje jo bilo nadalje utrjeno vsled pri ve-v&nja treh zxla'avnikov iz BuffaJa. Zravniki McG-uire, Dale in Tv-raiiNki so izjavili, da je braizgoti-na. povzročena od k togi je na levi roki Whittemora, stara tri mesece do enega leta. Prometni polic i Kt Bounce, ki je zasledoval ropargr: je pričal vče-vaj. da je ustrelil bandit a v levo roko. vsled česar je izpustil sled-1 nji kovčeg. Whit.te.more pa je re-1 kel. da je (brazgotina poledica: rane, katero je dobil pred petimi ali šestimi leti. Xa ts način je bi;!o jasno in nezmotljivo predloženo poroti veliko vpirašanje. če je bil W-hittern ore v Buffalu dne 29. oktobra Odločitev |>orotnikov 1k> uravnala vprašanje, če naj umre v električnem to!u v S Siugu ali če ga bodo -sodili v Baltimore, kjer se mu obuta, smrt ;na vešalih. Pogajanja med T v • • • 4 1 urcijo in Anglijo. Angleško-turška pogajanja glede Mosula se bližajo baje zadovoljivemu zaključku. — Najnovejši angleški predlogi, so ugladili pot za dogovor. — Mussolini vznemirja Kemala. Eugen Debs se je vrnil iz Bermude. LOXDOX. Anglija, 2'2. aprila. V londonskih diplomat umih krogih so .bili veraj zvečer prepričani, da bo skoro uravnan dolgotrajni -ipor radi iloisula mod Anglijo in Turčijo. Čeprav ni še |M)ročal Sir Ronaid Lindsay, angk'dki poslaniik v Turčiji. glede napifdka ^wgajaaij, pravijo poročila, ki so došla semkaj. da je tumki kabinet dobro -prejel najnovejše angleške pogoje in da je precej verjetno, da bodo sprejeti kot. poskusni temelj za končni dogovor. Medtem pa so razpravljaj i v tukajšnjih političnih, krogih o obisku Sir William Tyrrell a v Rimu istočasno z mi-ijo Sir Ro-landa v Angori, ker domnevajo, da sta oba dogodka v medsebojnem stiku. V neobičajno dobro informiranih (krogih se je glasilo, da je bil Sir William .pozvan v Rim, da pozove Mussolinijia, da sprejme bolj zmerno politiko ter ga napoti, da smatra nekoliko manj resno razpravo, katere je imel s Sir Austen Chanibenlainoni preteklega decembra v Rapallo. Sir AU:-ten je do-ege] tekom božičnih počitnic v Rapallo neformalen s^jorazum iz Mustsolini-jem glede sodelovanja na Bližnjem iztoku, kjer so s<- hoteli Turki spustiti v vojno z Anglijo radi Mosula. Sedaj pa se je angleški zunanji minister nekoliko z6al duhov, katere je takrat predramil. Razkritje, da nakladajo Italijani Grke z municijo. in govorice o def ivitivnem dogovoru med obema deželama za skupni napr l na Turčijo so napravile vznemirljiv učinek na tukajšnje politične kroge, ki spoznavajo, da bi bila vojna na Bližnjem iztoku usodepolna za v>o Evropo. PROHIBICIJSKO ZASLIŠANJE Prohibicijski veteran dr. Dinwiddie, ki je bil sedem in dvajset let glavni borilec za prohibicijo, je izjavil pred komitejem, da se je Antisalonska liga poslužila zahrbtnih metod, da uniči one, ki ji niso ugajali. — Priznal je, da bi pivo omililo za-vživanje žganih pijač. Proti delu brivcev v nedeljo. Nihče ni oviral socialističnega voditelja E. Debsa pri povratku v domovino. Mudil se je na Bermudi radi slabotnega zdravja svoje žene. ALBAXY, X. Y„ 22. aprila. — Governor Smith je dobil predlogo, da morajo ostati ibrivnioe v nedeljo popolnoma zapite. Dosedaj so smeli imeti brivci v Xew Yoiku in Saratoga Springs -^voje delavnice odprte v nedeljah do ene pcpoOilue. Krvoprelitja v Siriji. BEIRUT, Sirija, 23. aprila. — Pet vsta'kih Sircev, so \veraj ustrelili v Damaeku. Pri Ale*|>o je biloju bi'tih o>enutajtt v.stašev od bomb. opuščenih z aeroplana V vstaškem ozemlju mmiir ne- ] u e.-rtajno r.aTršča. Eugene V. Debts, katerega je nominirala soeijalistična snranika štirikrat za predsedniški urad. so je vrnil s «vojo žtmo na pamika "Fort Saint George*' z otoka. Ber-iiiud«. Dribs, ki je is9gub:l «\-oje državljanstvo, ker je bil obsojen na deseta Let zapora, ker je bii proti udeležbi Amerike v svetovni vojni, se je nahajal na so4m&-i»em fknoivu, ko je ^pristal parnik. Neki uslu'abenec mu je rekel, da se bo moral podvreči :Jkm inšpektorjem. Ko ho ga privedli pred inšpektorja, je rekel Debts; Jaz ro« no vem, če sem Ame-rikanee. — Ali niste iz Terre ITaute*^— ga je vprašal inšpektor. — Da, — je odvrnil Debs. — AH .jj> v Trstu. Za pofiiljatve. ki presegajo PKTTISOO DINABJBV mM p« DVITII« LIR dovoljujemo po mogočnosti Ae poseben popust Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI «*«»n —»jm M večkrat fe aepn Čakov&no; iz tega razloga nam nI mogoče podati are vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride psnlonl denar t raka POSlLJATVE PO BRZOJAVNEM PI8MI7 IZVRŠUJEMO \ NAJKRAJŠEM ČA8U TFR RAČUNAMO ZA STROŠKE ti— Denar nam je podati aaJkot> po Domeotte PmM Hm Ordor aH p« New York Bank Draft. ^ FRANK SAfCSER STATE BANK ^ Cortland t Streot U*m • j. , s imkŠMtikbMŽ » I: - i C LA.s NARODA, 24. APft. 192G. GLAS NARODA (SLOVENE DlAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. _Louis Benedik, treasurer. Novice ik Jugoslavije- pal 'svojo ženo. 'nedavno pa z neko vd>vo <*dpotorva:l v* Beograd Zračni promet Beogrjui-Zagreb. ' V Tfceoprradu «e je te tin i iiKt anoxia dehiiitke. družba za zraenj promet Beograd-Osijek-Zagreb in mladega sina. Ko je 'potrošil v žena <*d; ter -prepirstrl nennrli usodi ženo in Place of business of the corporation and addresses of above officers: 62 Cortlandt S\, _ Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" " Voice of the People" -_ Issued Every Day Exccpi Sundays and Holidays. Z a celo leto velja list za Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol leta........................-......$3.00 Za četrt leta ...................._..$J.50 Beograd -Osi j ek -D un a j. A e rodro-mi se zgrarle v BeogTadu na Top-čoderu, v Osijeku na trdnjavi, v Zagrebu pa ma TuSkamcu. Prvi 'polet se ibo vršil prve dni prihodnjega meseca. Vozne ceno znašajo: za zori®če groznega dot-iia. Tamkajšnjemu .pravoslavnem« svečeniku .Jovi Vrančevičiii je umrla ne- vliena iz najboljšega i mleka ja sladkorju posebno za droheMvoirebit jejo pmvimhnme, da so čvrsti Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. | Veleslep^ Vojko Mikolji. kijej^j^ w,.lda h(Vrka XfHla ]K1 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se jogoSjufa-1 zagrebško postno hra-blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- milnico za dva milijona dinarjev kov, prosimo, da nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "G L A S N A II O I> A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• ___ STAVKA V PASSAIC U Samuel l"miei iin-ver. ki j«' v torek pneisaic in Garfield, .-ipada nn d najbolj čudovite prikazni v j a vnem življenju te dežele. Mož ni ].• veftntoi BBljjootf. twurrt tudi navdušen 'prishiš kapitalističnega sistema ter prav tako odločen nasprotnik vsakega socialističnega ali radikalnega «i>d:..v>kega gibanja. Ko j«- proti koncu ikampa-nje za izveliu-v župana v n >ui New Vorku, b-ta 1917. kazalo, da ima priliko biti iz\ oljen -.-bni prijatelj I 'ntermeyer jea. — tedaj se j^' stavil I'ntermeyer volilnemu ff?>liMtejfli Tanunanv orgaliizaeije lia razpolago ter govoril v ak večer trikrat ali štirikrat glede ni'čvred-noisti m neiz\«lljivosti -socijalirma. Ko je komnrnpiraito na---: 10 vladar-1vo Rrindella v newyorski gradi&ii stroki zatrlo \-.:k<» napredno olago -svoj velik vpliv in svojo izvanre-lno zgovornost. In njemu se je bilo treba v prvi vrsti zahvaliti, da se .ie končalo jrospodstvo "Brinddla, — seveda le v toliko, da >toj)i na nje^ra mesto jroMpoklstvo drugih Brin-dcllov. Prav tako k<>i >e j<- «z'va v. druge strami, prostovoljno stavil na raspolair<> inin'eniiii in zatirrciim delaveeni Pas--saicit t«»r ju*'>sil za dovoIjttJij«-. "ta \;tn- zastinpati njih snvar pred senatorju. Ta brewlvoiii.il) zagoVor.-iik i:i pristaš ka,j»italiznia pa je storil več. Ko je <-ul ob svajetii p« vimi'mi i/. /.vetau«»a plavnega mesta, da je ponudil goveiiier New J-.-rsey-si v dvajiajsti uri iza posredovalca med dolom Ln kapitalom, je izdal na te v nikaka pogajanja. S«daj naj sen ni da.jo zaishiženo brco upraviteljem svojih sovražnikov. lTmiteid Front Coinitteo pa se je zavedal svoje v*fje odgovoamotsti ter ni zavrnil jionudene mu i-rnke, kot je rathtwal t'utefrmeyer. čeprav je mogel biti vsalk posamezni član stavka nekega ko»nite-ja o tem le enega. namre>e n jeja. T štrajkarji niso Jianu«-«" na-tO]»ili sami zaise. Zat-topajo biteres«-atevilnkh tisoeev. katerim morajo j>odati račmm in za kojili eksuwten, ki voditelji pa imajo resnejše oclol'.xno-di. Treba je čakati, da vidimo, kaj se bo izoimilo Lz miro\niih pogajanj. katera sta vprLzonli s ta'ko vneano delavki federaciji v New Jersey in New Yonko. Nekaj -e bo na v-ak način razvilo. Ameriško del2iviska federacija bi se gotovo )ie vmešaivala, če ibi se "vnaprej ne prepričala, da b.ke federacije. On je poraatoni pfeirwal ''velike" armadt organiziranih amerižkiii delavcev, ki je — sicer pozno, a veaidar ne l>re-pozuo — ^jwwznrJ. da je za-el v veliko zagato; da ga more rešiti pred popolniju porazom, le odiočcai okret. To izpromenulio je izvedel z največjo eleganco. Greenu je treba prianali, da se n'. dal ms-trahovati od bedoie bla-niaže, katero je doživel aia zfiorovatijo v Carnegie Hall. tejnv#č šel odločno ari naravnost naprej proti svojemu cilju, da. reša za Ameri. wko delavsko ftKleraeijo to. kar je bilo -ploh mogoče rediti. Krz-narji, ki .so šli v boj v okrajno neugodnih razmerah, bodo mo-ra^.i kone«"*.no v,/.t j i ua - voje rame š<» --lov«-s. da so tzmajgali v srfavki s po in ga je hani'burstko sodišče izroPi-lo te dni zagrebškemu se je v za-p.orih že popolnoma ud al v svojo usodo. Zaveda se. da ibo v ječi umrl in odgovarjal ^ato na Msa \-praša-nja čisto ja^no. Te' dni se je vršila prvič njegove konfrontacija / njegovo ljiubico Franičfeko Jaksetičevo, ki mu je med !tean rodila vfnička in je od svojega bega v Nemčijo mi več videl. Mikolji ji je poliuibil ro.ko in potem ponovno v lice. Zanimal se je žuvaihno za otroka, in izra^rl željo, da £ra čimtpreje vidi. no.s roso obleiko in ji prsi okinčal z zia-tom. Mod ljudi-tivom se je i-aizširila bajka, da so /. lepo Nado pokopali fiudi veFike dragoce-no^tr: zlatnike, prstane in drago kameli ie. In našli so se zlikovei. ki ta'ns-ko blaga jiio -ter ukradli 8f» ob vex:- > •' Vojne škode" \* Prednosti 9C Slov. i s tem Icupo-nom dobite zastonj navtidila v rr.a-temem jtsika kako hraniti in skrbeti zase in otruka. Izrežite jra in pošijite z imenom In naslovom. The BORDEN COMPANY Borden Bldg., New York Članek 174. i KOPANJE. Otroke jc treba kopati vsriki dan ter urediti čas soglasno obedi ter zračenjem. Jutranji čas | je najboljši za kopel)j. a tudi zve ! čer.se lali'ko s-korpljc otroke. Nik i ilar pn >e ne sme kopati otrok po izavživanju jedil ali prodno se jih j odvede mr prosti zraik. Dokler u '.2 2el)jen popek. se sme oprat": I otroika le z oročn •mo kopalni toplometer. lTše a i'. » je trfba oč"-»fit" z !>ato. prevc zano krog ikosa tenkega lesa. fsluz- ta kožica v r tih rdroka je tako 'nežna, da lahko povzroči na;-i mnri jsa nepi evid.tiost odrjrnenie. tki oitvarja Odprtino 7st iufekci-'-». Vsi« 1 je.ga i>riporočamo ma . te-ra,m. naj zabranijo v-ak dostop mm H Seaiataia eas3iševj»nja glede pro hibicije, ki .s«' vrše v AVashing-tonu. so v vseli ozlrih zanimiva. Mokiraei so privvvlli svoje priče m s-ithaei svoje. In "\"se priče so izpovedale, deloma po evoji vofiti. o člani naše organizacije. — Ai vedo farmarji, da jih vi nastopate — Da. — Ali ste jih obve itili. ko st" bili izvoljeni na. to me^to? — En milijon farmerjev vendar n«> morem obvestiti. — To sem si mislil. Ali lahko delajo farmerji vino in jaboVčnik. ne oziraje s<» ua os^nnnajsli a«ne*.id ment ? — Da. Oisemnaj-'i ametHlnvn^I rim to dovoljuje. — Koliko vina in jnbolčmika I 'fLade Pašič je odpotoval ok. v-led če-ar ne Odmetnik dr. Markovič na Dunaju aretiran. Zaradi izgreda v kavarni je bi« te v. Tkra-lene obvezni- Rade Paš.č odpotoval s svojo Ze-jM ,, ,fMfi i^J-ti n-ta otroka, _z"kaj pa n,maj0 klavci Lsflh beamil iz cetinj^kih zaporov. Po- ^ imajo številke od C47f) do no na Kri radi smrti svojega ta-' v <0 e„n,o. a brez uporabo ^l0tI>ravk. kot' i?.h Mnajo farTuarji? M-eeilo ,e mu je ipriti'preko m^^ MV0 di ^ in ko se prikažejo zobje je tudi' je ter je v iza'dnjem ča.^u ibival na ! 0 0 l:itvini ^veščem. Dnina ju. l>otn-ajHka 'policija, je o areta-' Nikola Uzunovič. «'-*»«»»'»« - , zmoten u-n ve, na , ^ ga pnva- ve bas ipo demisiji svojega oče- ,t-j: n,-.»r:i1)i re približno napravijo. bo t reba či-! rr ' . . - , 1 — lega vam ne morem pove- B< L.n-a.la poročajo, da .te .t;t; }j.j, neprestano. Po se-t.-m me--|jl.|li Beograjske "Novosti" pristav- dercljcvo. i'č:šven je /. mehko kr-ljajo kot značilno da je Rade Pa- j t;,-;(.0 Ka'korb.itro p-l j" o,t rot? ššič odpotoval nenadoma iz drza-! /mC '.en izrok-1 jug. obla- „ ranega narodne- : ga borca Save Uzimoviča. ^laSturo J je napravil v Ništi, pra vno falkui-Novi muzeji in arhivi. ,teto pa dovržil leta 1007 v P,co_ Velik gQzdni požar na koroški Pristojni fdkitorji se bavijo t srad-n. Posvetil se je s?odni «!užbi. progi. vprašanjem potrebe ustanovitve r^ta 3904-je biprvič izvoljen za _1 novih muzejev v evezi z arhiv- :prwWdnjka občine v Nišu. Leta pomlartno vromo postaja skimi oddelki. Talki miu-zeji naj bi 190r, ])5, izvoj(M1 ,za po- yr>)(.t nrvyrllo in Y aimlSti '"a °"HniU; ^ slfinca. 1 n o/> železniških p.n^aih. Pred Skopi ju in Novem Sadu. Ministrstvo pros vete p rdel oži te dni ua- ita. kar ztrnja toinibolj 'pozornost, ker j.' tast Rada Paišiča umrl že — pied tremi leti. p i Oigam. Ko se je teta 1912 radikalna krahkim so Haze Paieiča in Koste Sto- So. Lovrencu na Pohorju, kjer je 1 feu I jatnoviča, pa. je pri volitvah pro- začelo gorati kar na več km goz- RAZLICNE KOPELI. Kopali s sodo. — Kopi»!j - 0,1anec. da Na kra,: nesrt^.0 so prihitela!^ z mehko brisačo, ustanovitev omenjenih kulturam ^ pa je bil v voj,ni k pHpome'liivi v On-čam dotičme pokrajine. jl921 in je bil potem v vseh Jcaibl- V-fonirali velJkccnn župar. i v Ma-;bolezni, namreč srbečice. Ca- Inetih. kzvizem^i prekinitev v i. ribor ax> vo jaško iwraoe. Dr Pirk otrrtbov. -pomešana z vodo v V smrt zaradi finančnih neprilik. 1Q22 ko je ba ^predsedni]: ma.jer je dobil takoj zasigurano ko'Pnlni bani- > Prav tako Iz Dubrovnika poročajo: V tr-' Utzunovie je bil mini- .pcinoč vcjaijtva r/. Maribora inina in .F treba pri tem go vim TiWu-a Cvjetanov^ca so ^ ^ a?raim(> rrfornio> za soci- 1 tuja. Ko .pa je biio vo iaštvo že!'"rp me*cde. katero smo navedli poano -ponoči varnostni orgam o- ^1tio ^^ Ka incrtranje zade- pripravljeno za odhod, je došla Iv kopanja s sokIo. pazdi razsvetljavo. Ko je P^V ve in za .gradbe. V parlamentarnih vest, da se je ognjegascem in žel. z mvstardom ali zen- ;avi ni upanja, življenju. Vzrok samomora ranč ne Tieprilike. •antjem. da bi ost^l pri k so baje fi- Trinajstletni sin ubil svojega očeta V Loznici v Srbiji -se je odigrala pred kratikim rodibinsika tragedija. ki je razburila celo mestece. 13-lcftni sin kava.na.rja Milo- na skupščina Lota 1912. 'ko je ostal ibrez mandata je bd okrožni načelnik v top-lirikttm okrožju. Na tem mestu je bil tudi m«l ibalkansko vojno. Proti beograjski policiji. V Beogradu se je vršila p rot est-4'Zenit isto v proti NOVA TEKOČA HRANA /T)ieo žeinfa na Sest galon goi-'kc VABLJIVO DOBRA vo,1°- ™rok niora ostati v kopel ji ------| dve ali tri rminnte in ka'ko^- I»ajte žlieo Runkoninlta v C-aši mrzle- hitro ga vzamete ven, ga morate ca mleka tor zmešnjt«. v shakera. Tlaz- t1obTC odrgniti ter takoj položiti retlei se takoj. Izhoma hrana kot tu
  • -j močjo Amerik,, delavec t«vdcrax.Mje. Pra.v taAco ko« se zmožni votli-. .. . ' . ', .K- IiilAn ,.ij:»r-<,. • ''nno ''1 , , , ......... , . , , mocjosvoje matea-e znoaem zaktal ije zaplenila zlbirko .pe.smi hjuno- f nčo unorabo leljti kadil panje v Pas>ai1: a _____1___ J____ __• ". J jih prihranite za 'bo- nje in neredno Svfjemje pokojne- obsoja po-ttopanje beograjaae po Ljuili. ki s,, zavedajo -vojlh doilžnos*i ter raMnajo temin pri-(jra Milorrda. (ki je p^os-to prete- licije mej no, luu nujt m0 voditelje. Odgovorni Člani Združenega» frontne- —V ga komiteja in voditelji newyorske stavke knznarje^' so r polni meri zaslužili ta častni naslov. Zopet špijonažni proces v Budapest!. Pred budflftt*toaesni so: 'Poti j A. bortwii agent BeftoTd Griients-berjf. Dujkajčan Lieopolkl Kulcsar in njeigooTtt žena ter uanirovijeni H\ etsn3c Marich. anan iz krompirje parn&me za ca«a, ko je bil k»ez W kn i 1 scbffwwtz in minister za pre-btXDO. ' , Obdolžencem se očita, da -so po-sist , ŠTIRI IN POL MILIJONA AKR0V NAJB0USE ZEMLJE NAPRODAJ Pre oji! 35 let za plačevati. Last CANADIAN PACIFIC RAILWAY CO. in CANADA COLONIZATION ASSN. Pooblaščeni potovalni žastvpnik J. J ERSE (Jvrshy). Piaite in t veseljem vam bomo dali brezplačno vse informacije. J. Jershy t P. O. B. 944, Winhipeg, Canada. Naša vložna knjižica ie vaš kapital. Nabavite si jo. Vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT obrestujemo po 4 c/q pričenši s prvim vsakega meseca. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. : : New York. N. Y. i itftirii'iiiiiih'fBiiii/i i trn m AiMffri nŽii - : . • :rr aovLiifl&i iiiBiMii ^ »ic-i- ... Jras u ka j ne smejo delavci po mest4111 delati vina in jafoolčmka? — Tega jim Jiihče ne brani. | — Ali želite, da '»i vlada prepovedala. farmerjeiu i.zklclomti vino ; — X<\ to se .no wjoditi. — Ali lioeo-te, d:> . I kratkem bomo 'pa tudi slike VKM li. Preti ikrankini je nckxto v Lol tlonu napisal ček in potom posel nega a^parn-ta je bil po pav mini tah is4i ček tudi v New Yorll napčsan. To je velik naiprea nska si pa res ne wna jna gat.i. Saj ji vendar ni treba |>r ^lajati vina. ProSiifoicijo naj uv| de in naj prozdje prodaja, pa bo vedela, kam bi s silnimi bieki. i. «:• iMPSifeSP^MhBi^nžfriff' r-rttiRBltitf Nekoliko zgodovine ekspedicij na Severni tečaj. O Tj AR NAROPA, 24. APR. 1926. I —— Za osvojitev severnega tečaja vlada v Evropi in v Ameriki čedalje večje zanimanje. Od leta do leta se pojavlja več ekspedicij, ki hočejo razkriti tajno najsevernejše točke naše zemlje ter ugotoviti kaj »e pravzprav nahaja na tej točki; ali je kaj suhe zetnlje. ki štrli iz votle, ali ima led in, sneg svoje oporišče samo v »vetu, ki lezi pod vodno gladino. Raziskovalci tečaja izražajo različne domneve; nekateri — mod njimi tudi Amundsen — menijo, da mora hiti na tečaju vsaj nekoliko kopne zemlje, *ieer bi se led ne mogel konstantno držati na cntmi mestu; drugi zopet pravijo, da &e i nahajajo trdna tla na tečaju šele kakih 100 do 200 metrov poo vodo. Natwn n. pr. zastopa to stališče, ki ga je treba v.saj toliko u-poštevati kakor domnevo Auiund-senovo. Letors odhaja na sever več eks-)»edicij. Deloma so vsa ta podjetja subencijonirana od raznih držav, ki bi rade imelo delež na bogastvih severnega tečaja, če se iz- ! kaže, da je tam kopno z bogatimi i rudniki- Amundsenovo ekspediei. jo, ki ima na več izgledov in pogojev za uspeh, podpirajo letos kar tri države: Norveška, Amerika, in Italija. Ce odkrije Araudsen trden svet, bo moral na ^ljem razviti tri zastave .-norveško, ameriško in italijansko. Norveško ne le iz golega domoljuba, temveč tudi zato, ker so ga Norvežani najbolj podpirali pri njegovih dosedanjih poskusih za odkritje tečaja ; ameriško zategadelj, ker je eden glavnih akcijonarjev podjetja Američan Ellsworth; italijansko pa zato, ker je zračna ladja t'Norge" last italijanskega zračnega brodov-ja in jo je dal Mussolini na razpolago samo pod pogojem, da bo tudi Italija deležna gotovih ugodnosti, če doseže ekspedicij a svoj cilj. Kratka brzojavka javlja, da s.» je "Norge" dvignila v zrak in od plula iz Kima proti severu. Njena prog« jc naslednja: Rim — Toulon — Pulham — Oslo. Oat-čina (pri Ljcingradu) — Spic-bergi. Na zadnji progi je mogoče, tla zračna ladja prekine svojo vožnjo na Vardeju, najsevernejši točki Lapland i je. S Špiebergov poleti "Norge" naravnost proti .■severnemu tečaju in čez tečaj do rta Barrowa, ki leži na skrajni točki Aljaske, vzhodno od rta Smith.* Raziskovalec Amundsen je določil, da mora ladja nastopiti vožnjo čez severni tečaj še pred 15. majem, ko je upanje, da bo imela ekspedieija lepo vreme. Organizacija ekspedicije je izvedena do zadnjih jHxlrobnosti. Sreča ekspedicije pa zavisi od dveh čniteljev: od lepega vremena in od energije posadke. Zastran sposobnosti posadke — pravijo Italijani, da je na višku. Polkovnik Nobile je izvrsten inženjer in zra-koplovec: Poleg njega bodo vodili "Norge" še: Araudsen in pilot Larssen, poročnik llorgen, kapitan (Jottwaldt, operater Oionkiu (Kinee) ter kapitan Misling bivši poveljnik Amundsenove ladje "Maud". Poleg omenjenih bodo imeli važno službo: meteorolog M a hn g rem, Bergem. Omdal in Hansen. V celem je za ekspediei -jo določenih osemnajst oseb, katerih število pa se bo bržkone moralo skrčiti na šestnajst. Prve poskuse ekspedicije na severni tečaj zasledimo že pod angleškim kraljem Henrikom VIII-Tedaj so iskali raziskovalci pot v Indjo čez severni tečaj. L. 1607. se je zaletel Andron na takem raziskovanju polarnih krajev nekoliko severnejše kakor njegovi predhodniki. Odkril je na ta način vulkan Jean Mayen. S svoje ekspedicije je prinesel domov tudi važna poročila o favni na se. vernem ozemlju, ki ga dotlej ie ni oskrunila človeška noga. Nelson, poznejši zmagovalec pri Trafalgar j u7 se je kot 15 leten fant udeležil neke ekspedicije na severni -tečaj. Podjetju je poveljeval Philips. Naslednja ekspe- se je za. Njegova ladja severu. Potem je sledil Nansen s slovito ekspedicijo na krovu ladje Frani. Njegova ekspedicij a pa je imela bolj znanstven kakor raziskovalen značaj. Zasledovala je v prvi vrsti zemljepisne in zuanstvene svr-he. Z Nansenom je delil slavo raziskovalca severnega tečaja Američan Pearv. ki je skušal dokazati, da je Groenlandija .samostojen kontinent. Pearv je bil baje prvi, ki se mu je posrečilo priti najbližje severnemu tečaju. Danes priznavajo to tudi raziskovalci, ki so imeli več sreče od njega, še pred leti pa se jo tej stvari veliko dis- | kutiralo. Peary j a so dolžili celo »leparstva in mu očitali, da je vodil svet za nos- Pred petindvajsetimi leti se je podal na raziskovanje severnega tečaja ahruški vojvoda. Vse te ekspedicije pa so bile nepopolne. Se danes je približno 1700 kilometrov dolžine polarnega ozemlja neraziskanega in baš to je, kar najliolj žene Amundsena in njegove tovariše v neznane pokrajine. Poglavitni problem, ki ga je treba rešiti, se suče okrog vprašanja: ali je na tečaju suha zemlja, ali je ni f Ce je. lahko domnevamo, da se nahajajo v nji neizmerna bogastva, morda premog ali kake druge rude. Cilj Amundsenove ekspedicije torej ni .samo znanstven, geografski. marveč v prvi vrsti praktičen. Zato tudi vidimo, da se za posest tega neznanega o-zemlja že vnaprej bijejo tolike države. Poleg vsega pa bo pokazala Amundsenova sedanja ekspedici-jat če in kako je mogoče rešiti problem zračne zveze med Evropo, Ameriko in Severno Azijo pre-severnega tečaja. Že Nansen je tozadevno projektiral zračno linijo z naslednimi oporišči: Amsterdam, Kopenhagen, Ljeningrad, Arhan-gelsk, Nome, l/nmiak, Yokohama, Vancouver, San Francisco. Trajanje take vožnje je predvidel za pičel teden dni. Ljudje so se za dosego severnega tečaja posluževali različnih sredstev. Najprej so v ta namen uporabljali ladje. Toda običajne ladje niso bile kos vsem pretečim nezgodam. Zato je zgradil Nansen posebne vrste ladjo "Pram", ki ji niso mogli škodovati mrazovi in katere niso mogli •streti ledene plošče. Pearv se je poslužil drugega sredstva : sani, v katere so bili vprežepi psi. Vendar se ni izkazalo niti prvo, niti drugo sredstvo. Šele moderna doba z najnovejšimi iznajdbami je pokazala, da se je treba poslužiti povsem modernih praktičnih pripomočkov. Tako se je ]>olagoma rodila misel raziskovanja severnega tečaja s pomočjo letala, odnos-no zračne ladje. Andre, ki je nesrečno končal 1. 1897., je zgradil balon 4500 kubičnih metrov obsega. Dvignil .se je ž njim v zrak in letel proti Spic-bergom. Njegovega povratka ljudje niso učakali. Baje je padel na tla, Eskimi so ga ubili, dele njegovega balona pa uporabili zase. Andrejev konec je bil do zadnjega nepojasnjen in šele lani se je začelo nekaj svitati. Čisto pojasnjena pa ni ta zadeva niti dandanes. V zadnjih letih je postal najznamenitejši raziskovalec severnega tečaja Amundsen. Še pred njim je poskušal svojo srečo Američan Hellmann. Imel je volj i v zrakoplov, katerega je vodil z veliko lahkoto, a uspeha ni bilo. Letalo se je ponesrečilo na nekem poskusnem poletu še preden se je utegnilo približati cilju. Z Wmundsenom, lahko rečemo, je začela nova epoha v raziskovanju severnega tečaja. Potem ko je mož proučil razmere, ki vladajo v polarnih pokrajinah, je začel mislit i na sredstva, s katerimi 'bi se dal težki eilj doseči. Prsel je do zaključka, da je letalo edino sredstvo, ki more roditi dobre sadove. Lanska skspedicija Amundsena in tovarišev se ni obnesla z željenim rezultatom. Posadka je prebila dvajset težkih dni in dvajset noči v smrtno nosnem polarnem ledu, dokler se ji ni po strašnih naporih posrečilo ozpet se dvigniti v zrak 2« takojšnji po v ra tek. Ali ste tudi vi opazili - nenavadno število moških, ki so prenehali kaditi druge cigarete ter pričeli kaditi Chesterfield? _ r Chesterfiel Chesterfields izdeljuje Liggett & Myers Tobacco Company ----U —-j- Takoj po lanskem povratku pa je začel Amundsen kovati nove načrte za zavojevanje severnega tečaja. Priredil je v Evropi nekaj predavanj in je zbiral denarne prispevke. Spoznal pa je, da ga obubožana J2vropa pri tej akciji ne bo mogla podpreti. Zato se je napotil v Ameriko. Tam so ga lepo sprejeli, na predavanjih so ga slavili in obenem zbirali dolarje. Tako je prišlo do tega. da se vrši letošnja ekspedicija pod dvojnim imenom: Amundsen - Ellsworth. Ko je raziskovalcu priskočila na ( pomoč !e Italija z zračno ladjo, ce le nekaka razširjena žila, ki je je bil problem novega poleta ^saj del osrednje prsne žile. Stene srca v glavnem rešen. Zračno ladjo so obsojajo iz debele plasti jako ela-Italijani preuredili po Amundse- stične in močne mišice, skoraj ta-novih navodilih in če pojde stvar ko debele kot dlan. Kadar velika po sreči, se je pričel zopet čas one- žila privodnica vlije svojo kri v ga velikega pričakovanja, ki je to malho, .se mišice srca skrčijo in držalo že lani v napetost ves svet: 1 priženejo kri v veliko žilo od vod-pričakovanja o ugodnih ve.sleh nice, takozvano aorto. Krčenje in 44 Norginega " poleta, pričakovanje širjenje srčnih mišic provzroča o-o tem, kako bo človek zavojeval no znano utripanje. Delovanje še najsevernejše točko naše zemlje srca si prav enostavno predstavi-ter postal vsaj v nekem pogledu ' mo, ako denemo roko v posodo vo- gospodar planeta, na katerem živi in se giblje. KAJ JE KRVNI PRITISK? Danes, ko že vsakdo govori o "krvnem pritisku" (blood pressure), je tem bolj potrebno svariti ljudi pred raznimi napačnimi informacijami, ki prevladujejo v tem pogledu. V tedniku, ki ga izdaje ei-kaški zdravstveni urad, priobču-je njegfc načelnika, dr. Dundesen, jako primerno razpravo, ki poljudno razpravlja o pomenu krvnega pritiska. Med drugim članka r pravi: Ena izmed stvari, proti kateri se zdravstvena znanost mora neprenehoma boriti, je napačna in. formacija glede zdravstvenih zadev. Vzlic lahkoti, s katero je dandanes mogoče dobiti poljudne informacije iz poklicanih virov, ven-darle občinstvo ima še vedno mne, go napačnih naziranj o zdravoslov-ju- Tako je tudi v pogledu krvnega pritiska. Kak pa je pravzaprav krvni pri- krvni pritisk? Seveda mora vsak človek imeti krvni pritisk, ravno tako kakor mora imeti temperatu-ro ali utripanje žile. Krvni pri -tisk ni nič drugega nego naj>or, k ga srce vrši. ko pumpa kri v žile in zopet va-se nazaj skozi obtočni Isstem. Kar ljudje pravzaprav mislijo s takim-Ie vprašanjem je to, da-li je krvni pritisk nenormalen, to je: da-li je previsok ali prenizek. Abnormalni krvni pritisk je pa simptom bolezni, ravno tako kakor bolečina ali ka-šljanje ali bruhanje so znaki, da nekaj ni prav. Najprej naj razložimo, kaj je normalni krvni pritisk. Srce je o-srednja pumpa. ki na jako znamenit način skrbi za to, da se kri pretaka po vseh delih telesa. Srce je votel mišičasti organ, ki se nahaja na levi strani prs in ki ga vsakdo zna zlahka najti po nje- de in jo hitro zatisnemo, pri čemur b voda izbrizgnila iz stisnjene pesti. Narava je jako previdno preskrbela srce z nekaterimi malimi 'zaklopkami ali ventili, ki se nalia-jjajo znotraj srca in ki se odpirajo. da izpustijo kri. pa se potem brž zaklepajo, da kri ne priteče nazaj. Srce pumpa dva toka krvi ob istem času, enega skozi pljuča in enega okoli vsega telesa. Da to stori, je srce razdeljeno v dva dela. Manjši in tanjši, namreč desna polovica srca, je oni del, ki ptrmpa srce v pljuča. Leva polovica pa pumpa očiščeni zrak, ki se je vrnil iz pljuč, skozi ostali del telesa. Srce se napolnjuje in izpolnjuje okoli 75 krat v eni minuti — od 120 krat pri dojenčku in 90 krat pri sedemletnem otroku do 80 krat pri odrasli ženski in 72 pri od raslem moškem. Žile odvodnice ali arterije so votle ccvi, ki prenašajo kri, katero je srce vanje pumpalo, na vse de le telese. Čimbolj oddaljene so arterije od srca, tem manjše postanejo, se neprestano razvijejo v čim dalje tanjše žilice, ki se razprostirajo po vsem telesu in tako prinašajo hrano in kisik vsem stani cam telesa- Arterije se v nor- tiakf Ljudje vprašujejo: Imate-li govern utripanju. Dejanski je sr- malnem stanju mehk^ in stisljive. Kadar srce pumpa kri v žile za obtok skozi telo, se pritisk, ki ga povzroča skrčenje srca, prena&a tudi na žile in se občuti po vsem obtočnem sistemu. Ob zapestju lahko občutimo utripanje srca in pritisk na tej točki zovemo puis (žilno utripanje). Ko govorimo o pritisku krvi se moramo tudi ozirati na ob 1st i. Ob-Isti imajo nalogo preecjati kri in odstranjati iz krvi obrabljene snovi. Te snovi telo potem izločuje kot sek ni normalen in se najde vzrok za to, pravilno zdravljenje odloži prera-on starost in prepreči prerano smrt. Važen zgodovinski spomenik. Beoprpj.ska "Pravda" poroči iz Moistarja, da ko našli tamkaj izredno intefesaaten zgodovinski spomenik neopsredno ia dobe po veliki bitki na Koaovesn polju leta 1389. Na spomenika se nahaja sledeči napis: "Ko smo se v. nit POMEN ZRAKA ZA ŽIVLJENJE Tudi ozračje mbiuo vpliva po e«r drugih faktorjev t »ko ua ži v-je-aj** jwvsameznih živih bitij, zla-'ti pa na člor^eka samega, da mu prepnrri njegov obstoj. Da -o najwvje višine na zemlji ne-na-eljme. je treba v prvi vrsti pripisovati pomanjkanju !k4dka. Kisiitn «ki^kar poltem kot ogljikov dioksid oddajamo iz pljuč. Vendar pa menjav?* mroužine kisika v zraku, itn siet«* v mejah, ki je za življenje še zauostna. ni tolike va/iio-ti kakor dejstvo, da se pri večji množini kisika v zraku s tem zmamjšiii imvžina ogfjikove-pa di<»ksida in drugih škodljivih ■juri ni eni. Ra.vino taico j«* cc ozonom o K«ten jn -te naviidno ^li^i. tla je za «*ryra niz«-m zelo zrl ra v i len. 0-v0)i je sam po sebi zelo <*tnupen •plin. zdravilen ipa le v >toiliko. v 'kolrkor zmanjša njegova prisot-jkm >tevilo bakterij. Ozona se zlasti [»• štev»iik. ko se jkviI vplivom Nolenih žarkov razkraja ta dioksid v ogljik in Ikisik. Tu opažamo tiorej obraten proces Kot pri elovekni i.u živalih. Ako bi v zr;«ku nabralo preveč oglji-tkovega dioksid«. inielo to lf za tflovO Kubična računica, — po meterski udi olj! lo.Mia. tx|do Ave prrzore posneli na film. da 1a»ko ostane vse a* živih slikah zapisano, ker je veliko Kratka srbska gramatika ...... Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........K) Ljubavna in snubilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 : Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 ; Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko................... .65 Psihične motnje na alkohola ki podlagi ..........................75 . . .75 . 3.00 . 1.— vee vredno ktfkor dotlge. ^uhojvir- ne in m« « vtisi avtorjev oprem-} Praktični računar............ lj«»ne knjige. *ki torej ve8kra* ni- j Praktični sadjar trd. vez. ..., v -taom >podath čitat \iaJ.>*t\taim (tajtU Iirko Pošten j akovič.................30; Mož z raztrgano dušo. Draina na morju. (Meško) ................... 1.— ............ ' Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25; Notarjev nos, humoreska..........35; Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 j Naša Vas, II. del, 9 pov.............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80; Naša leta, broširano ...............60 Na Indijskih otokih ...........50 Na Preriji .......................30 Nihilist ...........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notbnrga ...................35 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana................70 Othclo ..............................70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: St. 27. Fran Erjavec; Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, SO str., broš..........35 Št. 29. Tarzan, sin opice...........90 St. 31. Roka roko.................25 Št. 32. Živeti .....................25 St. 35. Gaj aiustij Krisp: Vojna a Jngurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 £t. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str.......................6? st. 37. Domače živali .............30 št. 38. Tarzan in svet.............90 št. 3f>. La Boheme................ 1. Št. 4 Magola .................. .401 St. 47. Misterij duše.............. 1.- Št. -1^.Tarzanove živali.............9C ^t. 49. Tarzanov sin...............90 šr. ."30. Slika De Graje............1.2C St. 51. Slov. balade in romance.....S( št. 52. Sanin .................... 1.5( št. .">4. V metežu ................ I— št. 55. Namišljeni bolnik...........5C St. 56. To in onkraj Sotle.........3( .št. 57. Tarzanova mladost.........9( SPILM ANO VE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................2J 3. zv Marij .na otroka, povest iz kar- kaških gora .................. 4. zv. Praski judek.................21 ..... NARODNA BIBLIOTEKA: I Kranjska čebelica.................90 i V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Babica .......................... 1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spisje .......................... -35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine ........ .35 Božja kazen .....................3b Napoleon L .....................75 Obiski. (Cankar). Trdo Tesano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v, .................... 1.30 Pesmi v prozi, trdo vas. ......v... .70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 Pariški zlatar .................... .35 Pingvinski otok tr. v............. J90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joanes tr. vez. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest is fesov Roko vn j ačev na Kranjskim..... .60 Poslednji Mehikaaec ............. .30 Pravljice H. Majar....... ....... &D Povest o sedmih obešenih...........70 Povesti Berač a stopnji« pri sv. Jtokn .85 Po strani klobuk, trdo vez......... .90 Požigalec ....................... <25 _ 1. zv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 8. zv. Pirhi...................SO 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Erata ................ 30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 &t. 2. Rado M urnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 Št. 5. Fran MilcisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, ▼eselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladisiav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broa..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš................. 35 Št. S. Akt št. 113 .......01...... Št. 9. Univ. prof. dr. Franc« Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-noizc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., bros............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš............. .3C Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodnogospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 j 3d .2 .3 z v. Tri Indijanske povesti....... 9 xv. Kraljičin nečak. Zgodovinska poveSt iz Japnske^a . .. ....... 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akharia Velikega ............ 11. zb* Rdeča in bela vrtnica, povest 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonOT v Koreji...............3 13. z v Boj in zmaga, povest........3C 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovina kanadske .. ,3t 15. z v. Angrelj sužnjcT. Brazil jska povest ....................... .21 16. zv Zlatokopi. Povest...........3< 17. zv Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............3< 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................3( 19. zv. Mlada mornarja. Povest .3( Tisoč in ena noc, trdo v-/...........9C Tik za fronto................%.....7C Tunel ...........................1.- Tatič, Bevk, trd. Tet...............7E Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .71 Tri povesti grofa Tolstoja.........5( Turki pred Dunajem .............. .6( Trenutki oddiha.................. Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš......... Višnjeva repatica 'ILevslik) vez. 1.-Vrtnar, Rabindranath Ttgora ^rdo vezano.................71 broš..........................6< Vojska na Balkanu, s slikami ____ Volk spokomik in druge povesti za mladino ..................... 1.0< Valentin Vodnika izbrani spisi___ Vodnik svojemn narodu ...........2 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.- Zmise] smrti ................... ...................6 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .6 Zadnja pravda, trdo vezana.......7 Zadna pravda ....................5 Zmaj iz Bosne.................... Zlatarjevo zlato .................. Za miljoni ........... Ženini naše Koprnele ............. Zmote in konec gospodične Pavle Zgodovinske anekdoti ............ Zločin v Orsevalu 246 str.........1.- ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... 2. zv. Hudo brezdno............... 1. zv. Vesele povesti............... t. zv. Povesti in slike ............ r zt. Študent naj bo. Nas vsakdanji kruh .................. dušev^o^T^vI^ko ISKANI SPIS! ZA MLADINO .30 2. z v. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... 3. zt. trdo rezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Pretnar, 80 str.. Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, Tesel o i-jrra t enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v p^-tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., bro«..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompaoi in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, n., 73 str., bros. ......................... .2o Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bnlwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., bro«...........................W> Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 88 str. br. 35' 82 Cartlaadt Ht « . L- . ; > t (GANGL): Naročilom je priložiti denar, bodisi gotovini. Money Order ali po&tne po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v cenil Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" ■X.OVB&IC PWBTdSHIBG CO. JUflf Te GLAS NARODA. 24. APR. 1926. •r H*ary Mnrgar: LA BOHEME Slike is življenja ciganov. JAPONSKE CRESNJE V WASHINGTONU (N »dalje v»n>.) Ko jo minilo prvo veselje, ko j«4 'bila izbira gotova in računi poravnani, je RikIoI? na-nanil treip. zeovfawn, fiaij fse rpripnavkjo. c& poskušajo prihodtnjc jntro «avojo tlo v o oMefco. Timo «l-i na kineitc, — je rekel. — Lahka stvar! — je vzkliknila Mu«Me. — To ni prvič, da ku->p m, /.režem, wsijem nosim obleko i*tc£a dmc. Sieer pa imamo noč. Prrpra v'j<*nt- -bomo, -kajneda, dame T — Bomo. — -tta zaklicali hkrati Mv*ni in Kemija. Takoj so se lotile dela in sest ur »wo obtožile ne žkarij. ne šiva r.i!ce. Nadertnji dam je bil prvi maj. "iAi«nomi \7v0mavi (bVlt že pred nekaj dwc pomladi. Ko je zvonilo v bližnji ecrkvi MigeUko eeščen.je. mase tri prirlme jrizdalirfke, (ki so imele komaj tolrko ča-a. da *pa'.e nekaj ur. že »tale pred oglo-dlt'om in se še mikrat pogledale. ftile vse tri dratžef-*t.no, enaiko maipravljrtne. ma njčfi obra-zih je b'l >~tte je žamla le-.pot-». — iNibdar misem (biLi tako zadovoljna. — je rekla Marcelu: — zd i m- m i, da je do^wi Rog položil v to uro srečo svojoga življenja. in Am ji m tiiJo. — Ljubim sicer zeJcvije iin pečice. — je mkla, — a na kmetih ekw»k nikogar ne sreča in ne IkvIo mo.?*) itd »iti mojega ljubkega klotmkr« in ne moje krasne rblrke ( > 4)i vH na kmete na bou-levand ? Ob omiih 7ijjrtraj je bila vsa eeita ,po komo-u, ker je Sehannard •tmbil v rrrr v znam on j c odhoda. Y gredo mimo cigani. CoiMine. loi se je tnd.i udeležil, je >"el zadnji ter nosil damam fcoJnčnike. Ko ro r-e p<*rno -zvečer vrnili do-ararv, je Coiline, ki je otpra.v^jal čez dan. *iuwl>o blagajciika, izjavil, da «•<> porzabili potrosili šest frankov, »ter je |>oloži.l 0Ntamenes s4e gonpa grofica; (po-juMiiSnoem bo*t? mogoče gospa va f-tofMHee veOičtne. vrata vaših *®wj ho se >iednjič na s^ežaj odprla va-e'nt koradgom in «^«daj stopate v triuiufu vanje. Prejprieam som, da fcaste tako končali *e ali druge »oči. Sieer pa se je mor ado tafco *goodična >Iinii, --to ni lepo! Bila sem z varni vedno zelo dObras ko sem bila Rudolfov a ljfulrica, a če sem ga zapustila, je navsezadnje mjegova kri\xla. On me je Mkoraj breo: odloga otlslo-vil; in ipoil<*g tega. kako je ravna! z mejKij zaiknje dni. ki sem jih preži vela ž (t»jim! BiJc. sem zpIo nc-iw'na. Vi ine veste, kakšen človek je bil ta Rudolf; mačaj. znic--en iz jey.o in ljuboHiimnja. Ljubil me; je. .to dobro vem. toda nje-Sora Ijatibeizen je birla nprarna kot strelno orodje. . — Res, zelo -e je spremenil, — je odgovoril Marcel, — zelo spremenil. — Žalosten je, to je gotovo, toda kaj naj nr.pnfvint? Tem slabše zanj: tako je hotel; stvar se je s!ednj:č n»hnala 'kon<":iti. Tolažite ga vi! — O — je mirno odvrnil Marec}; — gtavttho io že storjeno. Ne vznemirjajte se. Mimi! HtUT MILLKK, WAIK O. C rada videla, in občudovala, kar j? "jsprevodaiik tsrtišal. Ko je vlak pri-isopihal na nn<*4to. odkotler je -ta razgled mogoč, je vlak na odprti progi o(bstal. aiakar je sprevodnik povedal, -ta tudi strojevodja in kurjač želela videti, k; lik o bo frčalo. Zato j .ie kurjač pret vezo. obrnjeno n? llf^alo, kajti kakor hitro je to I letelo, je bilo tudi mazanje ko nee. J Na R.i va:kjer z v:o mnogo ji v:r popijejo. jkilev vlak manj I -šib žele.Tinie pred vsake gostilne nstavi. ^'prava im-t-ta Tokio n^ Japojiskt.ni je pred pai-le.em ga videla na predvečer svn- sera čutila, kako so tellde soJze jega odhoda! liilo je v -pt-tek ; ni- moji-rami, .kauero so niaj]>rej žle, ]>ot(«m pa hlladdle kot led. V je.m novem ijruijčtbn. ker sem prar/- tem trenotku mi je bilo tii-ba vse novema in ker je peilek vla1» da :i. iiuoje srčnost i; potrelxrvaJa. sein — Ni>-ie imeli prav. ^^imi; v jo. Treba mi je bilo ksa.m*> reči ibe-Ijubez.ni je pettek dober dan. sedico, treba ibi mi bilo samo okre- — Ne vem, — je rekla Mimi in niti glavo, moja unta bi se bila nadaljevala : — Vrni'a sem se to- dotaknila Rudolfovik ust in sprave j od Pr.vflTi, -našla so«m Riwlolfa. vila bi se ibiia, še mkrai. Oh. za k? me je čakasl na cesti, >toje" na trenotek sem res mislila, da mi 4n> "■ti-a-ži. Bi-k) je po/iino. čez polno- umrl v naročju ali da bo zblaznel. in trpela sem glad. ker sem Že sem ga hotela pni vit i v na roe iabo abedovaila. Prosila sem Ru- je, kajti v reKniei ne bi smela ime-dolfa. nad gne po kalko stvar za ti duše. da bi ostala neobčutljiva večerjo. Č^eiz jpol ure se je bil vt» toliko 1k>1 eč.ino. A sjpomni- nil; veViiko j<» l^ftial. «pa ni prinesel la sem se l>esed. ki mi jih je rekel Bog ve kaj; krulil^ vina, «a.ndinjprej»nji večer: — Nimaš srca, če sira in jabolenik. Za njegove od- ostrneš 'pri meni, kajti ne tju-sotnoHtii ?seim bila legla, zato je bim te več. — Oh, ko sem pomiHi-poprmsil miLzo poilej; posteilje; na-;la na te trvle besede, če bi b«ila ledila ^em «e. k vt da ga ne crle-'videla Rudolfa, da umira, in ee dam. ipa sem ga dobro videla: bil (bi bilo 1reba samo enega mojog-i je bled kot smrt, trc.-lo ga je in [poljuba, 'bi bila dbrnifta v stran suki.1 fc je ipo sol>i kot človek, ki j morje u^tmiee iin bi ga bila pusti-ne ve. kaj naj >4tori. Ko je bilo la umreti. Sloo na poni. na pol 'zaspala. Se vedno sem slišala Rudolfa Fhteiti, i nprisežem vam, Marcel, to ihte-nje j<* trajalo vtsu> noč. In ko je naredil dain. m sem pogledala na posteljo, kjer sem ■zadnjikrat wpa- išinali samota. Redki oblaki. ki plovejo od časa do časa v višini 25,000 čevljev so podobni teri višini bi mogel še živeti člo_ v« k. Dalje pride v poštev strašni duhovom iz drugega sveta. Tuin- mraz, zoper katerega ne pomaga nobena obleka. Že v višini 35,000 tam naleti letalce na strahoten snežni metež. Sneg ne pride od V Beogradu je našel na dvorišču h:ic Šiv. 47 v Dalmatinski idles i 'it el j Jeremija Marinkovie trupli dveh o>o-b srednje starosti, ki Mta bili zakopani komaj par penli pod površino zemlje. Ker se je meso še dralo kosti, sta bili ^ * *„,. . > . . I trupli zakopaaii naj,• O najdbi je bila o!>- mnra pasi rat i višin- no je, če se dvigne letalec v zrak ) solnce zemljo. ( ski letale«* silen snežni metež me-| poleti ali pozimi. V tel. see.ii julija ali avgusta, ni to prav J vlada večna zima. medlo nie nenavadnega. Letalec in nje- j pa sije ves dan. Strašni mraz gov stroj sta v višjih sferah edini! vpliva tuli na letalo, kovinasti dve stvari, okrog njiju ni druge- deli se krčijo, vsled vibracije pa-ga kot redek zrak. Brnenje pro-; da jo ol njih koščki, kot da so iz pelerja ne najde nikjer nobenega krede. Ker sije solnee na telo brez odmeva. ščiteče atmosfere, se napravijo le- Vsled nenaravne samote mine- j talcu, ki se ne namaže z mastjo, va letalu čas zelo počasi. \z teh obrazu nemudoma mehurčki. ' v« -■•rena policija. O zagometaiom višinah1 n<'ai'u "vedene poizvedbe. •Najbrž je bil izvršen aločin. žailo^tno. Rudolf me je gledal, oči; 1a. in ljubimca, ki wm ga hotela mu <einem. — To je pogrdbšarna na j me .♦'tošilr. Rudolfov obraz. Vstal je kakor jaz, ne da bi bil ljubeuBfi. — mi je tiho rekel. Od- rekel be.<*e«k>, in skoraj bi bil pa govorila nitsem nič, to*3a nisem i-mela ^rčnc*»ti, da bi potegnila svojo roko iz njegove. — Zaspala sem, sem mu .končno dejala. — pojdiva sped! — Rudolf me je pogledal: da.s.a sem bila eno njegovih ovratmic na glavo, ^a fei se zavarovala pnoti mrazu ; vtzel mi je .to otvratnico z glr/ ve, ne da bi rekel besedico. — Zakaj t-fi do storil? — sem ga vprašala, — zebe me. — Oh. Mimi, — mi je tedaj reke1. — prosim te. ito te ne bo nie stalo, da j -za to noč še enkrat «avo- propra^to čepico na glavo. Rudolf me je zeio red vidftl v tej ipnogaiiti čepici, ia ga je spominjajo na nekatere 4e»pe noči, kajti tako srva štela svoje iepe dm eve. PiOan«!ala sem, da je to zadnja noč, ko bom spala pri njem ir se nisem upala odreči njegovi želji; vstala «aem in šla po progasto eepioo, ki je bila na dnu enega nrftjih ubojev; k previdnosti Nem pozabila poHta^nti zaslon na prcjfcije mesto; Rudolf je «to zapazil dn je tzopet ž njim eakrU zavoje, kot je bil že prej storil. — T^aHke noe, — mi je rekefl. — liahko »noč! — fc«n mu odeadra-\ila. — liKwHlr. sem. da me bo po. Ijnbil. in ne bi mu bila branila. « prijel me > samo za roko Vn io •ne*l k ovojim ustnicam. Raj ve-ite. MareH. Ikako rad mi je »poljubljal roko. Slii&la se »rnati* nribodniiA. po sobi pri iprvib 'korakuh. ki jih je napravil, tako je bil slab in po bit. Ve din ar se je zelo hitro napravil in me samo vjprašal, kak-je z mojo zadevo in ikdaij odidem Odgovorila sem mu, da nič ne vem. Odšel je. ne da bi mi rekel nasvidenje. ne da .bi mi "^i nil roko. Tako se razšla. Kako ?a je moralo zbasti v srce. ko m° o.i več našel, iprisedši domov, kaj 1 — Bal sem tam, ko se je Rudolf vrnil, — je rekel Marcel gospo-idčni Mimi. ki je bila vsa zcto-p-la. ikei; je *o(liko časa govOJ*ila. — Ko je šel po ključ h gospod'-n" mu je jo sobo, Ikamor sem mu tsiedil. ker se mse 4nicH bal, da se bo ka'j 35310 dilo; pa Jii bilo niecsaT. — Ker je prepoteno, da bi šlr. nocoj % najemat drugo sobo, bova napravHa to jultri zjutraj, — mi je rekei, — bova «?ia skupaj. Pojdiva obedovat! Misiil sem, da se hoee upija-niti. a sem se motil. Pre v skromno sva obedovala v restavraciji, kamor ate Sli neikaSertkrat jest z njim. Naročil sem močnega vina, da bi anaOo omaunil Rudolfa. višin letalec posameznih predmetov, avtomobilov, dreves, hiš itd. sploh ne vidi več. široke reke >e mu zde kot tenka žiča. jezera kot gumbi od biserovine. Veliko mesta so mu vidna kot male lise. katerih barva se od ostale pokrajne prav malo razlikuje. Že v višini dveh do treh milj se zdi letalcu, kot da se nahaja na drugem lika ob-s. ga ozemlje 19 kvadratnih milj. S posebnim aparati bi bilo mogoče z višine 40 do 50.000 čevljev fotografirati cele države. Vsega skupaj se je udeležilo do. j slej boja za višinski rekord talcev. V višini 30,000 čevljev je zrak že tako redek, da ne zadostuje več niti človeku za dihanje niti aparatu. Letalec, kot aparat, morala Ce jame letalcu primanjkovati kisika, ne more misliti več normalno. niti številk ne more pisati več pravilno, če mu kisika zmanjka, nemudoma omedli. NA MALIH ANGLEŠKIH ŽE LEZNICAH Kdor kaj ve o ANTONI* ZGONC. ki je bival sivoječasno v 01e\v-lanidu. O., g;:, pironim. da mi poroča. — J. Zgonc, Predob 20, ..pošta Staritrg, Lož-Rakek, Jugoslavija. ARETIRAJTE GA! •V aprilski izdaji nokega razširjenega dnevnika je priznani pisatelj objavU članek z naslovom "Vsakogar, ki ima želodčno bolezen, bi bilo treba aretirati**. Po našem mnenju bi bilo tr^ba to takole tolmačiti: Vsakogar, ki trni vsled želodčnih bolezni, bi bilo treba aretirati, ker j? .kriv kaz-njive zanemarjenOistti. Danes .ni treh*], mikomur trpe*i A-sletl ^eli ?)olezni. Tirnerjevo Grenko V"»no prodajajo vsi lekarnarji ali prodajalci zdravil (če ga ne morete dobiti v svoji ^osed-vini. pišite na Joseph Triner Company. Chicago, 111.). Trin je m* o Grenko Vino i čisti želoda. o*lst»*ani iz čreve.^-ia ves psaostali? materfjr.1. grajdi odpor ter poveča -plašno življen-sko živahnost.-Premaga "influen. eo \ v^Ied česar ga imejte v telr nevarnih dmeh v shrambi za zdravila._ (Ad.) Kdo kaj ve o mojem očetu JOHN STEPAMO? Pred dvema letoma je bil v MoKinfev, Min;:. Pm im eenje:ie rojaice, če kdo kaj ve. da mi poroča, ali naj se pa srjn oglu,vi svojemu sinu: John St.^fanich, Box 118, Crcighton Mine, Ont., Canada. (2x 24.26) Pridobil je 12 Funtov na Teži. Je zelo hvaležen. Rada bi želela kje se nahaja moj ' brait ANTON NOVAK ^lom-. !je dal° vaie zJravilo. Ne samo. da sem . ' * ' zopet ozdravil, ampak pridobil m 13 iz vasi Mailikoren. št. 11. fara funtov na ,eži- Zdaj imam c«-irto »tekte. K i. - rj t.--- • TT . ... Napa-Tone. Za življenje «=e imeni IKa pri ZiatlCIUl. v Amerrkl zahvaliti \ugn-Tone. zato sem z. io hva- je čez 20 let in svoječasffio je bri eitateiji v Joliet, 111. Prosim, če kdo v. bodo našli Xusra-T( I>a sam Oglaisi na naslov: na Želodec in Črevesje na prijeten način. Mrs. Anna Novak, 5118 Miller' *l,ca,-.Tone ,J'' jam0ena- ' več kot določene tri minute. Čez deset minut smo milili, da bo prišel vlak oil nasprotnic smeri, ker je železnica frarai le enotirna. Pet minut pozneje je vlak ros prfvozil in tzo-takorekoč dihati umetno. Letalcu | pfit od vozil, mi pa smo še vedno je v ta namen na razpolago tank [ čakali. Ko je preteklo še deset .s kisikom, pravtako ima aparat zato posebno pripravo. !>rez tega o-slabita oba že v tej višini tako, da ima letalec samo zmožnosti otroka, aparat pa, ki ima na zemlji na pr. 400 konjskih sil, ima v tej višini samo še kapaeiteto 28 konjskih m'aut, nekateri potniki izstopili, da po izvedo za vzrok. In kai je bilo ? Neka že.rca z otrokom v naročju je v vagonu poizaibila par zavojev, a ker se (ni spomnila«, v kat erean vozu se je vozila, so ji sprevodniki pomagali iskati zavo- .sil. Se višji gori pa postane zrak je vseb vaigonih. Ko so jih tako tenak, da ne zdrži več kril aeroplana, pra\*tako propeler nima dovolj opore, da bi obdržal a-nnrat v zraku. Meja, do katere more poleteti končno našli, je vfcik po 40 minul-ti" zamudi ikmčtfo odipeljal s postaje. Nekoč se je ta poinrk vozil s svojo ženo po iprogi, odkoiler se letalo, se da matematično izraču- .je lep) videl neki hrib. Žena bi ga V2IGANJE ZNAMENJ V 2IVINO ADVERTISE in GLAS NARODA . r , . t»T3g» " ; f. mmkmm. ■MtrriUAMMU' Vsako spomlad vžigajb renčarji na Za|x»du v svojo iivino posebna znamenja, da jo lahko ločijo od živine svojih sosedov. POZOR! Z ozirom na številna vprašanja, ki jih prejemamo glede pošiljanja denarja, smatramo u-mestno naglašati, da izvršujemo denarna nakazila ne samo v stari kraj, ampak tudi iz starega kraja sem. S pomočjo svojih zvez lahko vnovčimo hranilne knjižice, dobroimetja pri bankah in zasebnikih ter razne terjatve, ki jih imate v starem kraju v tamošnjem denarju ali v dolarjih. Vnov-čenje in prenos denarja traja približno en mesec. Kakor v vseh ostalih poslih obrnite se tudi tozadevno na zanesljivo — FRANK SAKSER STATE BANK 82 COJRTLAXDT ST., NEW YORK, N. T. Za izciščenje in očiščenje vaše krvi Je BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ vreden dej.4 BELE ROŽE KOMAjr v DVEH DELIH. Za "OIm Naroda" priredil O. P. r>« (Nadaljevanje.) — Bog obvaruj. — jc adkel ipiotfefcor, ki jc držal lris za roko. NV< -ar drugega m*etu Moril •Lot iskad pravo sled in na to sne in Nj>iav'il moj o i j «>lkdramni -»ie kot je potrebno, — je odsvruil zdravnik hi <«:»rnjen k n.p^to i-kifc,kujoeeann kne.au je nadaljeval : — OofvjH>tl kn«v., ne dvomim, da l*o vaša >g-oe»pa sopi-oga hitro jirtiua»aJa katastrofo ttir dkrevtila. Kot site pač opaizili ne gre tu- za tel >ao bolezen in tiuli ne za fizičen vzrok. Vaša žena ni vj>ri_ zorila danes zjutraj poskusa >amomora iz lastine micijtfive, temveč ped uplivom tuje volje. Knetf je stopil kotak nazaj. — Katko naj to raznmtsm .* Knez. težko ota<*»!>o moram izustiti tukaj, — obtožl>o, ki ».pada iiravneg« stališč pred ]>oroto. Nekdo je hipnotiziral vašo /»•no n v hipnoei ji jo irka/.aj -am oni or obenean z ukazom. naj pr»/.M-bi jva wr je hotel na širok naiein obrazložiti to hipotezo, a zdravnik mu je pomikal, naj «rre ž njim ven. Storil je svojo dolžnost ter dvignil zastor. Kar je preocvtaJo. je l>ila družinska zadeva in kar ju mogel «~touti. je lahko >toril tudi pismeno. Ko je otLsaiii nazaj v stol. — Ali poznaš sedaj glas? Ali se ga moreš Nipomniti! — je re- nežno in pri.sruno. — V^e je še 'tako zmedeno, — je ilite-la. — Meni se edi kot da je n kone.no dolf»o tega, ko se je vse pripetilo. iNe morem videti tako da Ice, a v ozadju visi rožna*a tapeta, posejana s srebrnimi cvet kam i. — Odkod poznam ro taijmto? — Iz tvojepa binioarja, draiga . . . Da. iz mojega budoarja, — je vzkliknila. — Zaspala sem v svojem hndoarjn. — vOeraj. — da veera-j. Ko scan se prebudila, — na tleh, sem prtvifkia»t čuda glas Ln . . . — I'io m odpuščanja, knez, le še eno besedo, — je re&el pro-fe.sor pri vratih. — No? — je reitel knez v. umljivo nestrpnostjo. Piofesor je vstopil. — Se nekaj hočem reči, — je pričel, — in pri tem je zdravnic nepotreben. Za kaj ibi ga |>oxtaivili na diod, na kateri nima kot zdravnik ničesar iskati i Pripovedoval je, kaj mu je povedal »služabnik dan poprej, pred-no je snnpil v sobo lris. Ko je (končal, jse je obrnil knez proti ^voji ženi, ki je v^a bleda slonela v stolu. — Ali je {»ostalo ja.snejše, Iris? — Ni jasnejše, — je odvrnila žalosttno. — Xe mogla ln povedati. kako je vm> prišlo in kaj se je zotpe* in ne bo počival, dokler . . . -- Ne bo se vrnil, — je rekel knez trdo. Ne poznaš ga, okrut je in brez usmiljenja, — jr menila Iris. — V meni bo našel mojstra, — je odvrnil knez. Tako je prav, — je rekel profesor ter odšel ven. .M a reel -e je -klonil navzdol k svoji ženi ter jo poljubil na e do. — Hodi potolažena. draga moja. — je rolkel. — Vse bo še dobro. Vse se l>o obrnilo, ko bova sama tukaj ter naan bo morje jelo svoje vcčiu* hiiuiu nad medlimi sanjami, katere si sanjala. Moja volja v tebi jt- starejša tu mogočnejša, — hoče te videti srečno in nič drugega. Sedaj pa me pu-ti rti, — le -za 'kratek eas te puščam saiuo, kajti napravili moram obračun. lris je proseče dvignila roki. — O. Marcel, .ne bodi trd ž njo. Pomisli na, ljubezen, katere sem bila deležna v h si njenih Marišev. — Jaz tnirslim na vse. lris, tudi na isvojo dobrohotnost, ki go-\-ni še .-sedaj za njo. Ali jo hočeš sama videti! — Ne, ne. ne, — jc vzkliknila lris. — Bodi mirna, toga bi tmdi ne trpel. Kmv. je zapiu^il sol>o.* V veži nui je prišla nasproti madaana Križtoforovie. Ravnokar sem naročila voe, da me odvode na postajo, _ sc- v««,|a s tvojim privoljenjem, — je vtsklifcniila. žividino. _ Zdra^rik mi je zagotovil, da je z lris vse v redu. Vsleat . . . Torej 1 Bogom ! Madarna Kri^ioforovir je otlhitela i-n knez je odšel -trdnih korakov v krilo 7a tujce, kjer je ipol^kal na vrata Sigrid. Si grid je hodila nemirno, kot ujerf tiger v svoj« kletki, v sobi gorindol ter je obetala kot ohromljena. ko je stal -knez naenkrat v njfni «yl)i. Lz piwtoia kjer so ležali o^anki Marije Ravm^ierške. se je spi j. Ih, — kujti čuia je. kar je morala čaiti ter se ^natrala nato ne^ potrebno. Sedaj je bilo trefoa le še ugotoviti, če je iz^rubila igro ali .ie. ii^krinja Ne ni haLa. kajti svojtti hipnotičnih moči se je Eaveda-a *R vo[i* * b,i« potwo dosti močna. Treba jc bl!o sedaj le na Cast pokojnemu ministrskemu PREDSEDNIKU INFLUENCA moč živahnost k»l«r» ca« oilaUjraega in nrzmožncp. Zalčititc w pred njo s tem. da uu$Uvlte br*z Odai« preUladr. iu de PATN-EXPELLER VatUvmu onh Ur«. 13. S. Pat- O*. r prsi ali hH*t bo opravi! kri v kroženje, prr-pc«£il ugajanja krvi icr odpravil 20»tarcie prcldade. 35e. in 70c. r kkamaK SIDRO. INOCIIWOOe A UhMKNOeo, M. t. Po vsej japonski s*-' vrše slovesnosti v spomin grofa Kato. ki je bii vce let japonski ministrski predsednik. Slika nam kaže skupim, političnih voditeljev, ki tra%io na mizi Kato-v .kip. še pregledati, ivaj je ostalo tmpeJia za diugi poHkius. šedaj pa je stal knez naenkrat pred njo. Vaklik jirosenečenja pa jc zamrl na nje nih mM niča Ji, ko je zapazila v njegovem obrazu izraz studa, jtze ir, zaničevanja. Xajprvo ni govoiil. Oči vidno se je boril s samim seboj. da bi meja ne prelkoiačila človeške mere. Sig.rui je stopila korak naprej. — &i bližje, kajti pri riogu. lahko bi storil, četsa.r hi se moral .pozneje keisaiti — Kaj? — je vzkliknila hripavo. — Pobiiti te na tla kot steklega psa. — je izbruhnil. — Ti bedna. podla in hinavska zaivratna morilka, — f^pusti se na kolena in zalivali se Hogn. da ti ne ohremeuja duše smrt tvoje sestro, — da tvoje sestre. ^lorilin?, ki pride v tišini noči, .»111 zadišala dobro znan glas, ki se je tresel od razburjenosti. — Kaj se je zgodilo, Evgeuija Nikolajevna ? — sem vprašala mirno, ker sem bila že vajena njenega telefoniranja in tragičnega glasu. — Nu, zdaj je pa konec... vse je koneano. . . Danes se obesim. . . in. . . za božjo voljo vas prosim, nobenega sožalja. -. obesim se. saj sem vam rekla, da se obesim. Ali slišite ? — Da, slišim. — Ne gre, pa ne gre! Razumete: nič vee ne morem trpeti! To osamljeno življenje, ta praznota in brezupnost! Vse nogavice so ae raztrgale namesto kožuhovine se vpletajo okrog ramen nekake cunje. .. moje perilo ni ničemur več podobno. . . .steznik leze narazen. Dovolj je tega komedijantskega življenja.. . kako naj živim, ko pa imam samo tristo frankov mesečnih dohodkov. — Kaj pa ona dva stotaka, ki so vam ju nedavno poslali? — Razpršila sta se kakor dim; kupila sem klobuček in čevlje, dvakrat sem bila v operi, nu, potem še razne malenkosti, kakor parfum, puder, milo... Ah, strašno mi vse preseda! Šteti in tresti se pri vsakem groau-.. Ne, ne morem in nočem več prenašati tega gorja... Ponavljam, kar sem že rekla, da me čez eno uro-ne-bo več. — Ali ste se pripravili ? —Kaj bi -se pripravljala? Kljuko in vrv knam. Navdušeno vtaknem glavo v zanj ko in se osvobodim tega ponižujočega življenja. Slišala sem, kako lovi sapo in zadržuje solze. — Danes sem morala sama prati bluze... zdaj imam na rokah rdeče žilice, zbogom, draga moja.. vedno fete me bodrili... hvala vam za to. Zbogom, draga moja. od vsega srca želim, da bi bilo j vaše življenje najlepši praznik; jaz J.sem pa sita vsega... ali slišite? — Da. seveda, slišim. — Kaj hočemo! Če ste tako trdno sklenili. vas ne bom zadrževala. t'e ste ; se življenja naveličali, vam pač ne bom odsvetovala. — Da. da! vrv. grob. križ, mir in konec, vsega bo konec... Njeno vzdihovanje se je spremenilo v jok. — Čujte. Evgeuija Mihajlovna, •ali veste, da je treba vrv baje namazati z milom .' — Čemu ?. — Prav res ne vera, čemu. Najbrž zato, da bolje zaduši. Svetujem vam, storite tako. Poleg tega ■ pa ne smete pozabi na telovadbo j po Muellerjevi metodi. Vse poze morate napraviti. — Temu neki ? — Andrejev opisuje to v "Pol vesti o sedmerih obešencih". Naj- ('brž zato, da jc človek čil in da se kri dobro pretaka po žilah, sicer se lahko obešen je izjalovi. Če je 'obtok krvi slab, se začno roke tre-. st 1. — Mislite? — In še moj osebni nasvet; napi jte se vročega čaja s pošteno dozo konjaka. Ali ga imate? j — Da, imam. j — No, vidite, potem je pa vse v redu. Bog vam pomagaj! Pre-1 pričana sem, da bo vse dobro in da se srečno obesite. - Ali se norčujete iz mene? — Kaj še, nikakor ne! — Torej se strinjate z menoj, da drugega ishoda ni. — Skoraj bi rekla, da imate prav. Zbogom. .. pogosto se vas bom spominjala. . _ Ah, da. že nekaj ; če bi pa slučajno predložili svoj sklep za en dan, pridite jutri k meni zajtrkovat. Povem vam nekaj zanimivega. — Kaj pa' — V tem tragjčnem trenutku vam vendar ne morem pripovedovati vseh čenča rji, ki jih iz-blebeta Nikita Rogozin. — Ali ste^ga videli? — Da, včeraj sem ga videla-Pravil mi je, da vas je videf pri operi, da ste imeli nov klobuk in da ste v .tem klobuku premotili njegovo srce. — Najbrž sem imela tistega, ki sem ga nedavno kupila. AH, kaj mi bo zdaj klobuk! Ničesar več ne potrebujem. .. In zopet sem slišala, kako ihti. — Tako torej, mila Evgenija Mihajlovna. Če svoj načrt preložite, vas čakam ob eni k zajtrku. Pridite zopet v onem klobuku, ker sera povabila itudi Nikito Ko-gozina. Odzvonila sem* in šla mirno sp3t. Drugi dan točno ob eni je planila Evgenija Mihajlovna vsa razgreta v mojo sobo. . . Prišla je v sivem, novem klobuku; bila je vse mikavnaj in razposajena. — Ali, mila moja, plfcv kar sem videla model!... PraviVn ti, nekaj čudovitega !•.. Vse iz črnega mus-lina, okrašeuega s krasnimi motivi— Kje je pa Nikita Rogozin? — Takoj pride. Evgeniji Mihajlovni so se za_ iskrile oči. O samomorilnih namenih prejšnje noči ni bilo več >^e-du. .. '■ t 11.1 Širetanje parnikov - Shipping Nem Jo£ OZDRAVLJENI RAK 29. aprila: Berlin. Bremen; Hamburg, Cherbourg, Hamburg. SO. aprtla: y LevIIathan. Cherbourg; Homarle. Cherbourg. 1. maja; Paris. Havre. 5. maja: Aquitania, Cherbourg; Pres. TTard-Ing. Cherbourg, Bremen; Oroa. Hamburg. 6. maja: Westphalia, Hamburg; Muenchen, Bremen. 8. maja: Olympic. Cherbourg. 12. maja: Berengaria, Cherbourg; De Grasse, Havre; George Washington, Cherbourg. Bremen. 13. maja: Albert BalUn, Cherbourg, Hamburg. 15. maja: Majestic. Cherbourg; France, Havre; Sierra Ventana, Bremen. 18- maja: Columbus, Cherbourg, Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 19. maja: Mauretanta, Cherbourg; pres. noo-•evelt. Cherhourg. Itrem^n. 20. maja: Thurlngla, Hamburg. 22. maja: PARIS. HAVRE; SKUPNI IZLET. 25. maja: Leviathan. Cherbourg. 26. maja: Leviathan, Cherbourg. 26. maja: Aquitania, Cherbourg; Cherbourg, Bremen. America. 27. maja: Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Deutachland, Cherbourg. Hamburg. 29. maja: Olympic, Cherbourg. 22. junija: MARTHA WASHINGTON, TRST: 8KUPNI IZLET. 0. julija: preside.nte wilson. trst; drugi skupni izlet. Profesor K. Slkrobaavski je de-mcinsitijirall. v ipetrograijakem narodnem, in giin<*kološikean društvu redki slučaj iraka na spodnjem -telesu žetnske. Zdravniki so že za-pisa.li 43*le/tno boluieo smrti, ker je seigala rakova o/tefolina do 'ko-"ti. Nesrečna zenwka je prosila, na ji bi se poskusita vse, kar bi ji rešilo iiviljenje. Visi znani načini zdravljenja iso odpovedali. Tedaj! je vtaknil iprofeisor Skrobanski v veiliko otekliino dve stekleni cevki z eananacijo radija. To je (povzročilo čudež. Oteiklina je izginila, rana se je zacelila. Ženstka se dolbro počuti in nžrva vse jedi. Zd ra.va je ie sikoro št i m mesece. Težko je poveda)ti, ali se ne bo povrnila ibole-zm pozneje. Za se-daj pa je nedvonwio bolnica rešena .sni rti. CUNARD JUGOSLAVIJO (preko Cherbourga) Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. V L J UBLJ ANO in nazaj na BEKENGARIJI) *9ln AQUITANIJI ) MAURETANIJI $206 8 In pol dne do Jugoslavije. Olplutja. ob sredah. Tukaj nastanjeni potniki »o prlpuSOenl. ne da bi bili podvrženi kvoti. Val potniki tretjegH razreda so v kabinah. NVprekoslJva člstof-a. Izborna hrana. Za podrobnosti vprašujte Jokal, agenta ali pa cunard 25 Broadway LINE New Y»rk Zlato v letalu. Viharno morje je prisililo angleško državno banko, da je poslala 3 tone zlata za nujna am- j sterdamska plačila z letalom. To' nalogo je izvrstilo največje letalo na svetu "Wanguard" sistema W i ckers- R oi"ls r oase. Srečno izvršitev te odgovorne naloge je 1 praznovala letalsko družba z zajtrkom za 12 Ofieb v letalu samem. Povabljeni so bili uradniki državne banke in časnikarji. Letalo jih je nosilo dve uri nad Kentom, najlepšo angleško pokrajino. Na mizi ni manjkalo niče«*ar, postrežba je bila točna in razpoloženje izboru o. NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Olevel&nd in >koiico Mr. LOUIS RUDMAN, o. da je natančno iMiu^en o potnih llstili. prtljagi iu drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselni.ške postave ki je stojiila v veljavo s 1. julijem. r.l"J4. zamorejo tudi nedržuvljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naseiuLški komisar v Washington, I). C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odj»otovunjem, ter se pošlje prosilca v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor 2eII dobiti sorodnike, aH svojee lz starega kraja, naj nam prej piše za ]>ojasui!a. Iz Jugoslavije bo pripnBCenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1024 naprej vsako leto po G71 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez. da bi bili šteti v kvoto. Sta riši in otroei od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvoti. Pi.site po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro-ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj iK»tovatl. FRANK SAKSER STATE BANK K CORTLANDT ST. NEW YORK V IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BAI_LIM deutschland hamburg Nafil parnikl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALt* THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POI> OSEBNIM VOPSTVOM $19S — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i" NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPL.UTJ A Za povratna dovoljenja ln