Bsanp ! •'*'%' * ‘ kvg. HC ^3 ^se%; P |M IsKI NOVO Št. 4 Leto lil 1. maja 1974 časopis kolektiva industrije motornih vozil ■■■ IHNH / *mmrn IMV na beograjskem avtomoilskem sejmu Katrca ima svoje občudovalce. Njene sposobnosti so kupcem znane, zato o njej govorijo spoštljivo. Od 15. do 21. aprila je bil v Beogradu 13. mednarodni sejem avtomobilov, na katerem sta se javnosti predstavila 302 razstavljal-ca iz Jugoslavije in tujine. Iz 19 tujih držav je pokazalo svoje izdelke 125 proizvajalcev, na sejmu pa so razstavljali avtomobile, opremo, rezervne dele, pribor, avtomobilsko tehniko in vse, kar je v neposredni zvezi z avtomobilsko proizvodnjo. V dvoranah št. 7 in 8 je imela svoj razstavni prostor novomeška Industrija motornih vozil, ki je v sodelovanju s francosko firmo Renault pokazala v Novem mestu narejene in iz konsignacije vzete tipe vozil, mimo tega pa vse bolj popularne ADRIA prikolice, ki jih zdaj v večji meri prodaja tudi na domačem trgu pa kajpak vso ostalo proizvodnjo, ki sodi v novomeško, največjo dolenjsko tovarno. Razen v obeh dvoranah je novomeška tovarna razstavljala tudi na prostem. Letošnja novomeška predstavitev na beograjskem sejmu je obenem 15. obletnica, odkar je IMV začela razstavljati na tem mednarodnem sejmu, enem izmed devetih evropskih avtomobilskih sejmov. Novomeška tovarna se je namreč prvič pojavila na 3. mednarodnem sejmu tehnike 1959, ko je razstavljala svoja dostavna vozila. Odtlej je minilo 15 let in IMV je postala ena izmed največjih jugoslovanskih avtomobilskih tovarn, hkrati pa med največjimi svetovnimi proizvajalci kamping prikolic. Letos, 15 let po tistem, ko so v Beogradu prvič videli plodove dolenjskih rok, je novomeška IMV spet v središču pozornosti jugoslovanske avtomobilske javnosti. Letos bo iz proizvodnih dvoran IMV prišlo 25.000 vozil: 12.000 popularnih katrc, ki so cenjene zaradi cenene in udobne vožnje, 10.500 osebnih avtomobilov R-12 in več kot 2.500 dostavnih vozil. Proizvodnja osebnih vozil poteka v sodelovanju in po dolgoročnem dogovoru s francoskim Renaultom, dostavne avtomobile v Novem mestu na osnovah lastne konstrukcije in dokumentacije: skratka, dostavni avtomobili so plod 15-letnega študija teh avtomobilov. To, kar so obiskovalci videli na beograjskem sejmu, je bilo presenetljivo za mnoge pa je bilo še bolj presenetljivo, ko je generalni direktor tovarne sporočil: „Gradimo tovarno za 50.000 osebnih avtomobilov! “ Po načrtu naj bi bila ta tovarna narejena do konca 1975. leta in že naslednje leto naj bi naredili v Novem mestu 50.000 avtomobilov. Hkrati s povečanjem proizvodnje potniških avtomobilov povečujejo v Novem mestu tudi zmogljivosti za proizvodnjo gospodarskih vozil. Upajo, da bodo do 1978. leta povečevali proizvodnjo tako, da bi od takrat naprej lahko naredili po 20.000 takih avtomobilov na leto. Medtem ko je avtomobilska proizvodnja usmerjena na domače tržišče, pa se je novomeška tovarna v zadnjih letih zagnano spoprijela tudi s tujim trgom. V ostri in številni konkurenci je prodrla s kakovostjo in cenenostjo svojih avtomobilskih prikolic. V zadnjih osmih letih so domači strokovnjaki razvili kakovostno tehnologijo kamping prikolic, kijih zdaj ves svet pozna pod imenom ADRIA, Na mrzlem skandinavskem severu ali v vročem pesku naftnega Kuwaita, med pedantnimi Nemci ali originalnimi Francozi, med tradicionalističnimi Angleži in vročekrvnimi Italijani — povsod je znano ime ADRIA. Elemente za proizvodnjo prikolic delajo v specializiranih tovarnah IMV, finalizacija pa je v Novem mestu, Brežicah in v tovarni IMV v Belgiji. Poceni in udobna vožnja, to so prednosti naše KATRCE Novomeška tovarna izvaža prikolice v vse evropske države, prodajajo pa jih lastne prodajne organizacije, kar je prav gotovo tudi uspeh sposobne poslovne politike. Letos bodo v tovarnah IMV naredili 35.000 prikolic, ki jih bodo v veliki meri prodali na zahodnoevropski trg. Še posebno uspeva IMV v Franciji, kjer računa letos prodati kar 12.000 prikolic. Letos je tovarna posebno pozornost posvetila tudi domačemu trgu in upa, da bo z geslom „Poceni počitnice za delavce — v prikolicah ADRIA“ osvojila domači trg. Na domačem trgu bo mogoče kupiti vse tiste prikolice, ki jih sicer IMV izvaža. „Naš kolektiv je ponosen na rezultate svojega dosedanjega predanega dela in bo še naprej storil vse za nadaljnji razvoj podjetja in torej tudi za napredek vse naše skupnosti!" trdijo v novomeškem kolektivu, ki se je tudi na beograjskem avtomo- bilskem sejmu predstavil jugoslovanski javnosti v najlepši luči. J. SPLICHAL IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Splichal - Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST - Tisk: Tiskarna LJUDSKA PRAVICA Ljubljana Prvi maj ima izredno pomembno vlogo v zgodovini borbe delavskega razreda in naprednega človeštva sploh. Njegov pomen ni samo v njegovi zunanji podobi; to je od vseh proslav v drugi polovici 19. stoletja najbolj razgiban nastop delavskih sil, preizkus vsakega posameznika, neizprosno opozorilo razrednemu sovražniku. Zgodovina delavskega gibanja dokazuje, kako so se delavci 1. maja združevali v armado borcev za svoje pravice in za socializem. Z mednarodnim pomenom, z velikansko močjo, kakršne do tedaj ni imela nobena armada, z vzvišenimi cilji, simbolično izraženimi v prazniku ZK je iz leta v leto dosegal pomembne rezultate, ko je obračunaval s težnjami, ki so zavirale naš razvoj. Pri nas smo bili prvi, ki smo z razvojem samoupravnega socializma začeli uresničevati tudi Marxovo oporoko, naj podjetja upravljajo delavci. Ko letos proslavljamo prvi maj, prevzemamo nase zgodovinske obveznosti za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov, zasnovanih na svobodnem združevanju dela, samoupravljanju delavcev in delitvi družbenih proizvodov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Za zagotovitev teh zgodovinskih ciljev sta delavski razred in ZK politično obračunala Ob prvem maju! dela, so zlahka premostili jezikovne razlike, barvo kože, običaje in navade narodov in posameznikov. Letos delavski razred petinosemdesetih proslav ja svoj največji praznik. Spet se bodo milijoni delavcev zbrali v veličasten prvomajski sprevod, da bi izpovedali svoje zahteve po samoupravnem, demokratične socializmu, da bi zahtevali mir na svetu, enakopravnost med narodi, da bi pomagali odpraviti blokovsko razdelitev sveta ter osvoboditi narode, ki jih še tlači kolonialni jarem. Jugoslovanski delavski 1 razred ponosno ugotavlja, da je bil vedno v prvih vrstah borbe za demokratični samoupravni socializem. Pod vodstvom tovariša Tita in s tistimi silami, ki so malomeščansko svobodnjaško, administrativno birokratsko ali tehnokratsko etatistično poskušale potisniti delavski razred na stranski tir. Zato je nujno dosledno uresničevati novo ustavo in onemogočiti delovanje vsem tistim silam, ki skušajo zaradi osebnih interesov prikrito okrniti samoupravne pravice delavcev. Imamo torej zgodovinsko nalogo, da preobrazimo družbenoekonomske in idej-no-politične odnose v naši družbi. Ti morajo temeljiti na resničnem upravljanju delavcev s presežnim delom ter na delavskem upravljanju celotnega gospodarstva in družbenih procesov. Takole so si ogledovali novomeška dostavna vozila leta 1959 Beograd je bil med sejmom odet v naše zastave. Napisi IMV govore, kako je naša tovarna pomembna. ^ imv Delegacije so izvoljene HHMBBBBHHnBHHmHnnHBBBBIHMBBHHBmHBHnHHnB Ko smo sprejeli ustavo SRS, smo končali drugo fazo uvajanja ustavnih sprememb in z delavskimi dopolnili opredelili položaj delavcaf v združenem delu. Namen vseh teh sprememb je iztrgati korenine preživelim odnosom, ki so odtujevali rezultate dela. Te ustavne spremembe so tegale prilagoditev celotnega družbenopolitičnega in skupščinskega sistema. 28. marca letos smo v našem zbor združenega dela občinske kolektivu izvolili delegacije v skupščine. Na približno 360 za- poslenih smo imeli 1 mandat. Največ jih je bilo v TOZD Tovarna avtomobilov, kjer smo izvolili 25-člansko delegacijo. V zboru združenega dela novomeške občinske skupščine nas bodo zastopali: iz TOZD — Tovarna avtomobilov, Novo mesto: Redkokateri sejem vzbudi v Beogradu toliko pozornosti kot avtomobilski. 2e na vhodu v Beograd opozarjajo napisi in zastave, da se dogaja nekaj pomembnega. Servisna postaja IMV je stalen gost beograjskega sejma in mnogi poslovni ljudje se odločajo za nakup. Demonstracija: pranje, mazanje, hitro servisiranje in nudenje tehničnih nasvetov še posebno privlači obiskovalce. Slavko Beg, Milan Burger, Vlado Bursač, Mihael Črnič, Alojz Gazvoda, Franc Gregorčič, Anton Hren, Jože Hren, Anton Jakše, Franc Junc, Darko Kastelic, Marija Kos, Polde Kužnik, Peter Likar, Jože Luzar, Kristina Mihalič, Drago Mokric-ki, Franc Piltaver, Jože Poldan, Jože Povh, Leopold Ribič, Rudi Sever, Peter Suhorepec, Peter Šušteršič, Jože Tomšič: iz TOZD — Komericiala, Novo mesto: Alojz Boltar, Stanko Kušljan, Vanda Lintner, Milan Mušet, Ivan Pezdirc, Jože Rozman, Anton Šepec: iz TOZD — Razvojni inštitut, Novo mesto: Peter Bračko, Branko Čulig, dipl. inž. Radovan Gačeša, Alojz Kruh, Darko Perko: iz TOZD — skupne službe, Novo mesto: Andrej Dular, Branko Košir, Anton Kovačič, Franc Šuln, Jožica Vidmar: iz TOZD - tovarna „Podgorje" Šentjer- nej: Janez Grgovič, Franc Lu-štek, Polde Tomšič, Franc Vencelj, Jože Vrhovšek: iz TOZD — tovarna servisne opreme, Beli Manastir: Pavle Voj tek, Radovan Milinkovič, Božko Zrilič, Dušan Talijan, Josip Blažeka, Pero Dvornič, Janika Kner; iz Tovarne avtomobilov — obrat Suhor: Franc Cimer-mančič, Marija Car, Milan Gu-rovič, Bernard Jelen, Olga Jerman, Ivan Krašovec, Drago Krštinc; iz TOZD — tovarna opreme, Mirna: Jože Bartolj, Anton Drčar, Ivan Rugelj, Anton Hočevar, Ciril Kodrič, Milan Komestado, Milka Bevc, Avgust Fink, Zofka Pavlin, Boris Žnedaršič, Slavka Škarja; iz TOZD — tovarna opreme Črnomelj: Franc Lozar, Martin Simonič, Mimica Cvitkovič, Ivan Štukelj, Jože Zore, Vinko Vipavec, Alojz Radovič, Ivan Šinkovec, Pepca Malešič; iz TOZD -tovarna avtomobilskih prikolic, Brežice: Ivan Arh, Anton Dimič, Zdenka Koželj, Franc Piltaver, Alojz Požar, Ivan Ro-gulič, VeraStjepanovič, Zdravko Tomše, Štefan Vrečar. Delegati imajo mnogo dolžnosti in veliko pravic. Z njihovo pomočjo se mora skupščinsko delo preseliti v naše temeljne skupnosti, v delegacije. Odločanje o našem delu, o plodovih dela, o usodi presežnega dela mora postati znatno bolj kot doslej naša pravica, prostor v skupščinah pa odprt za zdrave in napredne cilje, ki jih želimo uresničiti. Izvoljenim delegatom iskreno čestitamo! In kako uresničiti delegatske odnose? ZVEZNA SKUPŠČINA Delegatski sistem, začrtan v novi ustavi, s čim dosledneje uresničevanimi delegatskimi razmerji med samoupravno organizirano bazo, njenimi delegati in središči usklajevanja, dogovarjanja in odločanja, je idealen model, h kateremu kot socialistična samoupravna družba težimo. Uveljavljanje tega sistema v družbeni praksi pa je odvisno od celote družbenih odnosov in vzajemnih odvisnosti, od realnega razmerja družbenih sil ter od porazdelitve ekonomske in družbene moči, od bolj ali manj samoupravnega položaja delovnega človeka, od njegovega znanja in sposobnosti, politične kulture, družboslovne izobrazbe itd. Delegatski sistem zahteva ob njuni medsebojni povezanosti samoupravnih skupnosti med drugim tudi njihovo dovolj široko samostojnost: zahteva, da se omejijo funkcije in pristojnost vseh središč za sporazumevanje, dogovarjanje in odločanje (zlasti skupščin družbenopolitičnih skupnosti) na tiste naloge, ki so določene z ustavo. Delegatski princip temelji tudi na odnosih solidarnosti med ljudmi, ob upoštevanju in racionalnem obvladovanju nasprotij med različnimi skupinami in interesi. Uresničevanje delegatskega sistema in razmerja pa je odvisno tudi od opredelitve pristojnosti republiške in zvezne skupščine. Pristojnost teh skupščin mora sloneti predvsem na tistih skupno ugotovljenih interesih, katerih delovni ljudje ne morejo zadovoljevati in uresničevati neposredno v temeljni družbenopolitični skupnosti, ampak le na ravni republike in zveze. Gre potemtakem za kvalitetno spremembo v skupščinskem sistemu, v njegovi še večji demokraciji, in za to, da se skupščine razb remene vseh tistih zadev, o katerih bi se družbeno dogovarjali in sporazumevali tudi po drugih samoupravnih poteh, zlasti v občinskih skupščinah, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih oblikah direktnega sporazumevanja. Da delegatski sistem ne bi ostajal neživljenjska konstrukcija in da bi delegatski odnosi ne bili le odnosi med posameznimi vplivnimi interesnimi skupinami v temeljnih samoupravnih skupnostih in v središčih odločanja, bomo morali zagotoviti več pogojev. Zagotoviti bo potrebno demokratično, samoupravno izoblikovana stališča (interese, potrebe), samoupravno organizirane baze pred vsemi pomembnimi družbenimi odločitvami, s kar največjo možno neposredno udeležbo vseh zainteresiranih in prizadetih ljudi. Poudariti je treba, da mora biti delegat nenehno delovno povezan z bazo in s središčem odločanja, da bi se pri oblikovanju interesov kar najbolj razvijalo stalno in uspešno medsebojno vplivanje med širšimi in, ožjimi skupnostmi. Izoblikovanje interesov temeljne samoupravne skupnosti namreč v največ primerih ni odvisno le od nje same, temveč zlasti od njenega položaja v širši skupnosti, od stabilnosti te širše skupnosti, h kateri naj prispeva in naj bo zanjo tudi soodgovorna. Drugi nič manj pomemben pogoj za uresničitev delegatskega razmerja je v razvijanju občine kot resnične samoupravne skupnosti in temeljne družbenopolitične skupnosti, v kateri si samoupravljala sami določajo svoje delovne in življenjske pogoje. Prav v občini bi morali najprej doseči identifikacijo interesov samoupravljalcev v njihovih temeljnih samoupravnih skupnostih in njihovih delegatov ter organsko vključitev in povezanost vseh teh skupnosti v občinski skupščini. Za uresničevanje delegatskega razmerja je seveda nujna tudi stalna široka in demokratična izbira ljudi za opravljanje družbenih funkcij ob spoštovanju že sprejetih in dogovorjenih načel naše kadrovske politike, upoštevanje dogovorov za stalne kadrovske priprave na volitve, ki ga je sprejela republiška konferenca SZDL. Najbolj učinkovit vpliv delovnih ljudi na kadrovsko politiko se namreč lahko doseže ravno z evidentiranjem, z izbiro kandidatov in s kandidiranjem. Posebej bo treba izdelati sistem za izobraževanje delegatov, da bodo sposobni prevzemati nase dolžnosti, ki jih prinašajo delegatski odnosi, in da bodo za svoje delo lahko resnično odgovorni. Informacije, javno obveščanje in sploh komunikacije pred-I stavljajo živčni sistem vsake družbe. Samoupravljalci se bodo lahko kvalificirano odločali in dogovarjali samo v primeru, , če jim bodo na voljo vse pomembne informacije. Stalna komunikacija med samoupravnimi skupnostmi, delegati, središči odločanja in drugimi subjekti dmžbenopolitičnega življenja je temeljni pogoj za uresničitev zamisli delegatstva. Treba bo posvetiti vso pozornost sredstvom javnega obveščanja in drugim oblikam informiranja, predvsem pa razvijati kulturo komuniciranja v naši družbi. Delegatskega sistema, zlasti delegatskih razmerij ne bo mogoče uresničevati brez stalne aktivne vloge vseh organiziranih socialističnih sil, zlasti vseh družbenopolitičnih organizacij v političnem sistemu. Posebno odgovorna vloga pripada ZK, sindikatom in SZDL, kajti socialistične sile so notranja usmerjevalna in povezovalna moč sistema. Kako smo lani delali na Mirni? Na letni konferenci sindikata tovarne opreme na Mirni smo govorili o delu mirenske tovarne. Ugotovili smo, da smo naredili 21.000 prem, 40.000 kosov ravnega pohištva (miz, vrat, pokrovov, pomičnih vrat), 21:000 garnitur notranje opreme (blazin, zaves) in 21.000 garnitur elektroinstalacij. Za vsa dostavna vozila pa smo naredili tudi garniture lesenih elementov, tapetniške opreme in elektroinstalacij. Šivalnih strojev smo lani naredili le 1.300, predvsem zato, ker ni bilo šivalnih glav. Kljub majhnemu številu narejenih strojev smo ohranili stike s trgom. Če bomo v prihodnje obdržali program šivalnih strojev, bo to lahko pomožni del proizvodnje delov za avtomobilsko in prikoličarsko industrijo. Jugoslovanski trg namreč pokupi na leto okrog 110.000 šivalnih strojev, od tega jih Bagat naredi 95.000. Kajpak je ta proizvodnja vezana na kooperacijo s tujim partnerjem. Za proizvodnjo avtomobilov smo lani začeli delati elektro-instalacije za R-4 in tapetniške elemente za ta avto, prav tako tudi nekaj plastičnih delov za AP in PP. Razveseljivo je, da smo v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami vzpostavili dobre odnose na krajevni in občinski ravni. Lani smo razpolagali s skladom skupne porabe v višini 3 odstotkov od neto osebnih dohodkov. Ta denar smo uporabili za opremo obratne kuhinje — za nabavo plinskega in električnega štedilnika, električnega kotla in pomivalnega korita. Uredili smo tudi prostore in omogočili normalno obratovanje kuhinje, kar je stalo_30.l50 dinarjev. Iz sklada skupne pora be smo pomagali KS Mirna z 20.400 dinarji, KS Šentrupert z 18.000 dinarji, PGD Sevnica s 3.000 dinarji za nakup gasilskega avtomobila, 4.000 dinarjev pa smo dali za nakup opreme za mirensko zobno ambulanto. Sindikatu smo iz tega vira namenili 32.500 dinarjev, da je lahko normalno delal. Po številu zaposlenih in ustvarjeni proizvodnji smo postali med največjimi v občini. Zdaj zaposlujemo 324 delavcev in 16 vajencev. V lanskem letu Izdelava elektroinstalacij za prikolice (Foto: Vene) se je število zaposlenih povečalo za 37. Z ustanovitvijo TOZD smo si ustvarili trdno mesto v okviru organizacije združenega dela IMV in postali trden člen v verigi TOZD, ki tvorijo IMV. Imeli smo torej uspehe, ne smemo pa pozabiti težav. Z ustanovitvijo TOZD smo šele začeli ustanavljati novo organizacijo. Čaka nas še veliko dela, da bomo uresničili začrtane organizacijske spremembe. Tudi v proizvodnji bomo še imeli težave, saj nimamo dovolj izkušenj. To nas čaka pri proizvodnji notranjih oblog za avtomobile in izdelavi večjih plastičnih delov in profilov. Le če se bomo vsi zavzeli, bomo uspeli! Zavedajmo se, da smo na delovnih mestih odgovorni za dobro opravljeni delo. Mislim, da smo z lanskim poslovanjem lahko zadovoljni. Vztrajati pa moramo pri začrtanem delu, saj gospodarski položaj letos nedvomno ne bo j Inž. MAKS KURENT Nasvet iz prve roke je veliko vreden. Servisni inšpektor Stane Slapničar je imel na beograjskem avtomobilskem sejmu polne roke dela S Pusti ta dežnik pri miru! ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ * ■ Za dan žena je pozorni mož podaril svoji ženi katrco. | ! Takoj po prevzemu vozila v naši poslovalnici v Novem Sadu ■ S se je izpulila prestavna ročica in vozilo je obstalo. Razočarana žena, ki se ji je podrl načrt, da bi obiskala ■ 1 mamo, je takoj reklamirala okvaro. Sicer pa: le kaj bi ženski ■ ■ rekle sosede, da z novim avtomobilom sedi v nedeljo ■ ■ doma? ! J Napaka je bila majhna in mehanik jo je hitro popravil, j S Ženska se je razveselila in z možem sta takoj odpotovala na ■ J deželo. Ker je bila sprta s tehniko, je vozil mož, ona pa je S ■ nezaupljivo gledal vanj, ko je veselo prestavljal. Končno je ■ imela vsega dovolj in je zavpila na moža: „Kaj moraš res S stalno prijemati za ta dežnik, da ga boš spet pokvaril!“ Mislimo, daje komentar nepotreben. Protest! Pred našim paviljonom opozaijajo zastave IMV in panoji RENAULTA na jugoslovansko-francosko sodelovanje si pomagamo k uspehu lakirnic Lakirnica je pomemben člen linijske proizvodnje avtomobilov. Najvažnejšo vlogo pri površinski zaščiti ima vsekakor lakirnica s svojo tehnologijo in z delavci na ustreznih delovnih mestih. V vsakem delu posameznika je del končnega uspeha, operacije pa se dopolnjujejo. Če je delavec na svojem delovnem mestu opravil svoje delo po tehnološkem postopku, bo imel tudi naslednji delavec možnost, da bo svoje delo opravil kakovostno in pravočasno^- Kakor povsod je tudi v lakirnici pomembna kakovost opravljenega dela. Ni vseeno le, koliko je narejeno, pač pa tudi, kako je delo opravljeno. Prav to je pri lakiranju izredno pomembno. Vsako slabo opravljeno delo ali izpad delovne sile zato neposredno vplivata na uresničevanje načrta v lakirnici in s tem na zaslužek delavca v določeni delovni skupini. Z novimi samoupravnimi odnosi in ustreznejšim nagrajevanjem želimo doseči, da bi bil zares vsak plačan po opravljenem delu. Pri tem potrebujemo podporo delavcev lakirnice, da bi izboljšali odnose med sodelavci, do materiala, naprav in orodja. Ne smemo pozabiti tudi na disciplino, ki še vedno ni najboljša. Tudi red in čistoča na delovnih mestih lahko dobro vplivata na kakovost dela, delavčevo počutje, njegovo zagna- nost in končno na ugled lakirnice. Težave in slabosti, s katerimi se srečujemo v lakirnici, smo sposobni premagati sami, z dobrim skupnim delom in medsebojnim razumevanjem. To smo že dokazali: potrebno je še nekaj volje, da bodo kakovost, red, disciplina in zanimanje za delo postali vsakdanja praksa. Vodja lakirnice avtomobilov inž. Leopold RIBIČ V zadnjih dneh so se delavci IMV po vseh temeljnih organizacijah zbrali na protestna zborovanja in z ogorčenjem obsodili početje italijanskih šovinistov in iredentistov. Člane kolektiva so seznanili z vsebino italijanske note in našim odgovorom, o italijanskih apetitih po našem ozemlju pa so govorili tudi na sestankih ZK. Delovni kolektiv IMV je poslal italijanskemu konzulatu v Zagrebu naslednjo protestno brzojavko: ,,De-lavci Industrije motornih vozil, zbrani na protestnem zborovanju, z ogorčenjem obsojamo apetite italijanskih šovinistov in iredentistov po našem ozemlju, ki so ga osvobodili naši borci in aktivisti in ga vrnili naši domovini. Nota italijanske vlade ni le napad na dobre medsebojne odnose, ampak tudi hud udarec naši sosedski politiki, s katero smo uspeli premagati mnoge ostanke fašistične prefeklosti in ustvariti odprto mejo sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Delavci IMV se pridružujemo jugoslovanski noti in jo v celoti podpiramo, hkrati pa vas sprašujemo, komu služijo poskusi ponovnega razpihovanja neupravičenih teritorialnih pretenzij, saj to vendar pomeni neposredno ogrožanje miru. Delovni kolektiv IMV Posnetek je s protestnega zborovanja 21. marca v Novem mestu Kamera na sejmu Na beograjskem sejmu smo se predstavili z našim celotnim proizvodnim programom. Fotografova kamera je zabeležila tudi tele prizore: katrco je očistila naša naprava za pranje avtomobilov (zgoraj), sejem avtomobilov so preplavili naši panoji in naše zastave (desno zgoraj), pa tudi dostavni avtomobili, ki smo jih predstavili, so imeli dosti obiskovalcev (desno spodaj) lovo fnesTo novomesTo \mv servisna stanicu '•"Kp*- V/MAU.V MJ1<9 f ADRIA- serienmaBig kompleti inclusive MWSt, ‘Top ii\der o\u§wSl\I ‘Top ipder c9Vu§§tattung ^p giingtig ADRIA LuxuS 3,05-7,00 m Aufbaulange Das VVichtige kostet keinen Pfennig extra 62 I - Electrolux-Kuhlschrank, Truma-Heizuna. Doppelver-glasung (gefonte Scheiben), ab 5,50 m Aufbaulange Zentralvvarmvvasserheizung im Preis inbegrtf-fćn. ADRIA Luxus vollisoliert, al!wetter-fest, kinderfreundlich ab DM 5.145,-tn/otll serienmaBig komplett incl. MWSt. Unverbindlicher empfohlener Preis Sorglos wohnreisen im ADRIA - ein herrlicher Urlaubsplan. Verwirklichen Sie ihn! VVahlen Sie Ihren Caravan aus einerVielzahl von ADRIA-Modelten, ga'nz nach Ihren Wunschen. ADRIA ist bequem und geraumig.leichtzugig und.spurgenau. International erprobt. AD RIA - das sind die preisfreundlichen Caravans, die Sie ohne Zogern kaufen • kbnnen, ADRIA Fachhandel und Service in iiber 50 Stadten der Bundesrepublik und uberall in Europa. #1 I I J ’sd. ADRIA Junior 3,20 - 5,00 m Aufbaulange Viel Nutzen fiir vvenig Geld Knapp kalkuliert bei viel Komfori und solider dualitat. GemutlicH eingerichtet, praktisch in der Raumaufteilung. Neu: der Kin-derschlaflei! mit 2 Stock-Betten und Holzschiebeture. ADRIA Junior zum attraktiven Preis ab DM 2.995,- serienmaBig komplett incl. MWSt. IMV ADRIA Wdhnwagen Vertriebs-GmbH 8 Mitnchen 60 Landsberger Str, 487 Tel. (089)833807 GWert 4?/'' Qul.SCll.CiT A Sie erhaften kesteni Handiernachweis u In^ormationsmateriai. Dies Gutschein einsendi Absender nicht vergesst IMV ADRI A Wohnwag« Vertriebs-GmfoH, 8 Miinchen 1 Landsberger Str 4: Tel. t'089) 8338 Tudi v največji nemški reviji STERN so se sredi aprila pojavile prikolice IMV ADRIA. Naša prodana organizacija oglasa na celostranskem oglasu revije, pod kakšnimi pogoji in za kakšno ceno je mogoče kupiti prikolice ADRIA. Kot je znano, je naj« podjetje leto« začelo široko akcijo za prodno prikolic tudi v Jugoslaviji: prav doma smo prejšnja leta prodali najmanj prikolic! Naše geslo je: V ADRIA PRIKOLICAH POCENI DOPUST ZA SLEHERNEGA DELAVCA! Na fotografiji: reklama v STERNU Požarna varnost je pomembna! V Sloveniji število požarov zadnje čase občutno narašča, z njim pa tudi škoda, ki jo povzročajo. Leta 1972 je bilo 1071 požarov, škoda pa je presegla 29 milijonov dinarjev. To je bilo leto z najmanjšim številom požarom in najmanjšo škodo v vsem povojnem obdobju. Toda že v prvem lanskem polletju je v Sloveniji gorelo 799-krat, škoda pa je presegla vrednost 26 milijonov dinarjev. Tik pred koncem prvega polletja, 30. junija, je gorelo v celjski Cinkarni. Zgorele so filtrske naprave in škodo so ocenili na 30 milijonov dinarjev. Iz teh podatkov je očitno, kako resno moramo upoštevati požarno varnost v naši delovni organizaciji, če hočemo preprečiti požare. Prav zaradi tega smo naše objekte zavarovali z različnimi gasilnimi napravami. Da bi jih lahko dobro vzdrževali, smo ustanovili servis, ki ga vodi strokovno usposobljen poklicni gasilec. V naši delovni organizaciji imamo 123 petkilogramskih ročnih aparatov C02, 4 tri-desetkilogramske prevozne aparate, 2 C02 2 x 30 kg, 12 aparatov S-3, 168 S-6, 90 S-9, 14 prevoznih aparatov S-50 in 15 prevoznih aparatov S-100. Za gašenje večjih požarov ima poklicna gasilska enota mo- torno brizgalno, zmogljivosti 800 litrov, 255 metrov „B“ cevi in 585 metrov „C“ cevi. V proizvodnih prostorih je 24 zidnih hidrantov, ki so opremljeni s po eno 15 metrov dolgo gasilsko tlačno cevjo in enim ročnikom.. Čeprav dežurni gasilec v vsaki izmeni pregleduje vse gasilne naprave, ugotavljamo, da imajo nekateri delavci do teh naprav malomaren odnos. Aparati so zanesljivo brezhibni le, če so zapečateni; če ni pečata, ne vemo, ali je bil aparat že uporabljen ali še ne. Takrat se ne moremo zanesti na zanesljivo uporabo takega aparata. Iz majhnega ognja lahko pride do katastrofalnega požara! Neod- govorno početje nekaterih delavcev obsojamo, saj nekateri delavci odpirajo zidne hidrant-ne omarice ter odnašajo cevi in ročnike iz njih neznano kam. Stroški, ki jih imamo, da spet spravimo aparat v brezhibno stanje, so veliki: meter gasilske cevi stane okrog 75 dinarjev, polnjenje aparata na prah pa okrog 100 dinarjev. Poklicna gasilska enota v našem kolektivu prosi vse zaposlene, naj pomagajo čuvati gasilske aparate v brezhibnem stanju, ker bomo le tako lahko očuvali družbeno lastnino. LADO MAROLT Ekskurzija skladiščnikov Po končanem šolanju za skla- f diščnike, ki ga je organiziralo naše podjetje, so se tečajniki udeležili tudi strokovne ekskurzije. 30. marca so si ogledali skladišče mariborske Metalne in TAM. V Maribor so se odpeljali s tovarniškim avtobusom. Predstavniki podjetja TAM so nas odpeljali v tovarno, kjer smo si ogledali proizvodni postopek. Zlasti je bil zanimiv oddelek za izdelavo ohišja motorjev, ki pa žal to soboto ni delal. Ko smo si ogledali proizvodnjo, so nas sprejeli predstavniki skladiščne službe ter nam obrazložili poslovanje, nato pa smo si ogledali skladišča. Zanimiv je sistem regalnih skladišč, v katere vlagajo material v paletah ali zabojih. Regali so oštevilčeni, pri skladiščenju pa uporabljajo sistem nestalnih odlagalnih mest. Prednost tega sistema je v tem, da posamezna mesta niso natrpana, pač pa material odlagajo tam, kjer je prostor. V regale ga dajejo z dvižnim viličarjem. Da bi lahko skladiščnik našel material, takoj zabeležijo v kartoteko, ki jo spreminjajo, kot se spreminjajo mesta skladiščenja. Material je skladiščen po delih, v vsakem oddelku pa so zaposleni skladiščnik, pomožni skladiščnik ter miner in pomočnik minerja, ki hkrati odvaža material v proizvodnjo. Po končanem ogledu v TAM smo si ogledali tudi skladišča Metalne, ki pa so večinoma na prostem. To je zaradi vrste materiala tudi razumljivo. Kaj mislijo o ekskurziji nekateri udeleženci? Milka Hruševar, skladišče rezervnih delov: „Ekskurzija je bila koristna, ker smo spoznali delo v skladišču v sorodnem podjetju, škoda, da nismo videli tudi skladišča rezervnih delov, ki bi me glede na moje delovno mesto zelo zanimalo. Želim si več takih ekskurzij!" Franc Blažič, vodja skladišča prikoličarske proizvodnje: „Ze- lo sem bil zadovoljen, saj sem ' videl dobre in slabe strani skladišča v podobnem podjetju. Re-galno skladiščenje omogoča dober izkoristek prostora, ki ga pri nas primanjkuje. Vsekakor morajo uporabljati viličar. Sistem nestalnih odlagalnih mest sicer omogoča, da material ni natrpan, toda v kartoteki morajo vedno spreminjati mesta skladiščenja in tu lahko pride do napak. Ekskurzija je bila zelo koristna za vse in bomo lahko znanje koristno uporabili na svojih delovnih mestih. Želim si podobnih srečanj z drugimi podjetji sorodne dejavnosti." BRANKO KOŠIR čakati v vrsti na ogled in le |$tl Strt* 12 IMV KURIR Št. 4 - 1. maja 1974 Zlata medalja v Sarajevu V športnem centru Skenderi-ja v Sarajevu je bil od 15. do 20. marca V. mednarodni sejem turizma in športa. Ob 40 drugih razstavljalcih smo se na tej tradicionalni prireditvi predstavili tudi mi. V veliki dvorani smo na 280 m2 razstavnega prostora pokazali 7 prikolic ADRIA CA-RAVAN ter JUNIOR, 2 katrci inDACIO 1300. Naš prostor je bil lepo urejen, notranjost prikolic je bila osvetljena, tako da smo imeli največ obiskovalcev. Z zanimanjem so si ogledovali naše izdelke in se zanimali za možnosti nakupa. Razen prospektov, cenikov in ustnih informacij smo obiskovalce obveščali o možnostih za nakup naših izdelkov tudi preko razglasne postaje- Največ zanimanja med vsemi izdelki je vzbujala ADRIA 700, za katero mnogi niso mogli verjeti, da je narejena v Jugoslaviji. Zanimivo je., kako se je poznala naša udeležba na sejmu: takoj se je povečalo število prodanih prikolic, še posebej pa osebnih avtomobilov R-4. Mislimo, da so take prireditve izrednega pomena, saj nam dajejo možnost, da javnost seznanimo z našimi izdelki. Ker je bil naš razstavni prostor najlepše urejen, smo na sejmu dobili veliko priznanje: diplomo in zlato medaljo. Katrca, po kateri kupci vse raje segajo — na tekočem traku v naši proizvodnji ADRIA prikolice so obiskovalce sejma vsako leto izredno zanimive. Tudi letos so imele številne navdušene občudovalce FADIL SIJERČIĆ, poslovalnica IMV Sarajevo Takole so nas nagradili v sarajevski Skenderiji O MEĐUNARODNI SAJAM TURIZMA I SPORTA DODJELJUJE ZLATNU MEDALJU SARAJEVO 20.3. T ffhfi - ■ nff) ', 174 G^jjj DIR^TOR IM V - smučarski organizator Naša tovarna je bila organizatorica III. smučarskega prvenstva avtomobilske industrije Slovenije. Prvo prvenstvo je pripravila TAM, in že začetek je bil obetajoč. Oktobra lani pa se je zbral organizacijski odbor za srečanje v Črmošnjicah. Naš namen je bil povečati množičnost, povabiti kar največ podjetij ter dobro pripraviti tekmovanje. Zaradi mile zime smo morali tekmovati 23. in 24. marca na Veliki planini, nastopilo je več kot 100 tekmovalcev iz vse Slo- venije. Tehnični del smo odlično izpeljali s pomočjo kamniškega zbora smučarskih učiteljev — pohvalili so nas vsi. Naše zastopstvo je doseglo nekaj lepih uvrstitev kljub težki progi in sorazmerno majhni smučarski tradiciji Dolenjcev. Tekmovalni prostor je bil okrašen z zastavami IM V: tako smo dosegli tudi reklamni učinek, saj je bilo takrat na Veliki planini nekaj tisoč turistov — smučarjev. Naše uvrstitve: ženske: 3. Mojca Hren, 8. Majda Rebernik, 9. Katarina Turk. Ekipno: 2. IMV. Moški nad 45 let: 13. Anton Čefarin. Moški od 35 do 45 let: 8. Lado Marolt, 16. Tomo Windischer. Ekipno: 4. IMV. Moški do 35 let: 1. Jože Turk, 10. Matija Vilhar, 18. Miro Jasnič. Ekipno: 2. IMV. V skupni uvrstitvi, kjer so šteli po enega najboljšega v vsaki kategoriji, je naša tovarna zasedla 4. mesto, za Savo, Saturnusom in ljubljansko Avto-montažo. Najboljši so dobili medalje in diplome, ekipe pa pokale in plakete. Naslednje prvenstvo bo organiziral koprski Tomos, množičnost pa bomo skušali še povečati. Ob načrtnejšem delu, podpori vodstva podjetja in samoupravnih organov ter podpori družbenopolitičnih organizacij v podjetju lahko pričakujemo še večje uspehe. Organizacijski odbor se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so pomagali k uspešni izvedbi prireditve. JOŽE TURK, MATIJA VILHAR ijcecpi—KCjai—Jđ»x»iCiw»xvc»MiiPgcc^Ba»JiMi— MNMMNMBkVV *t*NM*l WNMNtN«» Nesreče pri delu marec Huda poškodba -zaradi nepazljivosti NESREČA Odstranitev ostružka z roko na krožni žagi — in huda poškodba leve roke! I ,xx>^^xx\xxx'e-*iw.'wć*^xxxx>xvcv>xxvxxxx>>.' Marca smo imeli 2b nesreč pri delu, 5 pa se jih je pripetilo na poti na delo ali z njega. V proizvodnji prikolic je bilo 10 nesreč, v skupnih službah 5 in v avtomobilski proizvodnji 11: v lakirnici 2, v montaži avtomobilov 6, po ena pa v mehanski obdelavi, presemici in karosemici. Na poti na delo in z njega so se ponesrečili: Milan Je-nič, Janez Hočevar, Anton Saje, Franc Pavlin in Albin Kumelj. In vzroki za nesreče? Neuporaba zaščitnih sredstev - 2, nepazljivost -4, neuporaba teh. zaščite — 4, tehnična pomanjkljivost — 4, nepravilen delovni postopek - 5, neustrezno delovno sredstvo — 3, neustrezno zaščitno sredstvo — 2, urez z ostrim robom — 2. Oglejmo si, kako lahko pride do nesreče pri lesno-obdelovalnem stroju, ki deluje na principu rotacije rezila. Sem štejemo krožne žage, rezkalne stroje, skobelnike in podobno. Pri delu nastajajo ostružki in večji ali manjši odpadki. Za odstranjevanje ostružkov imajo stroji navadno odseso-valne naprave. Še tako učinkovita naprava ne more odstraniti vseh ostružkov in odrezkov. Delavec praviloma odstranjuje odpadke s kosom lesa. Večkrat pa se zgodi, da delavec te odpadke poskusi odstraniti z roko — in nesreča je tu! Lahko si predstavljamo, kakšna je poškodba, če se z roko dotaknemo vrtečega se lista krožne žage ali rezkal-nega stroja: navadno gre za trajno invalidnost! Po podatkih o poškodbah na lesnoobdelovalnih strojih, ki so se zgodile v zadnjih dveh letih, je bilo 12 težjih poškodb, od tega v 9 primerih zato, ker je delavec z roko odstranjeval ostružke! Mislim, da je to dovolj jasno opozorilo, kako moramo ravnati: rezilu se ne približujmo z roko, pač pa odstranimo ostružke s priročnim pomagalom! Št. 4 — 1. maja 1974 IMV KURIR STRAN 15 ' ' f'.*Y&ms ^^-«?-i%»i»ryirffcrtr>*wrf*a agUHSKJ! Beograjski spomin Avtomobila naše proizvodnje sta zapeljala po servisni postaji, ki jo prav tako izdelujemo pri nas doma. Tako za avtomobile kot za servisno opremo je bilo veliko zanimanja. (Foto: arhiv IMV)