166. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 23. julija
XVI. leto. 1883.
Ishftja vsak dan M»."'<er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za av str i j s k o-oge ri ke dež*l«-- Mi J« len mesec l gld. 10 kr. — /i>\\    jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 11 gld., za četrt leta a gld. 30 kr., za ;s;
10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta.  — Za tnje dežele toliko več, kolL.c Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jt-denkrat tiska, po 6 kr.   t/t m d Dopisi naj se  zvole frankirati.   •   Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v ljub!
C pravništvu naj se blagovolijo pošiljali naročniue, reklamacije, o/.narrila, t. j, v..->
'c leto 16 ;',lct., jm pol leta h uhl,. za četrt leta 4 gld., ta <au nies."      gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
• trat, ifi pu «i !i r., čc se trikrat ali veckr&t liska.
I f-r»!ia KoJraa.ja liifti „(iledaliftku stolbu". tdna usi %i  o« t.<ct»ii.
„Združenje Slovencev".
Podi tem naslovom čitali amo pretekle dni v par slovenskih listih članek, ki na široko razpeljuje ta velevažni tema in tudi navaja neko zdravilo proti razeepljenjn Slovencev. Ker smo zares vsi rodoljubi jedne misli, da je največja nesreča za Slovence, da so tako razcepljeni, pečali bi se bili takoj z omenjenim člankom, da neso prišli vrne« slavnostni dnevi, ki so zavzeli vso našo pozornost, vse naše delovanje.
Sedaj pa, ko smo si nekoliko oddahnili od radosti in truda slavnostnih dnij, hočemo vender bolj na drobno ogledati si omenjeni članek, ako n« iz družeča uzroka, vsaj za tega delj, da se ne poreče: „Qui tucet, consentire videtur. ■ In to bi nam ne bilo ljubo, kajti s projektom, ki ga je pred nas postavil pisec članka „Združenje Slovencev", ne moremo in ne smemo BOglasiti, ako nam je sploh kaj do nagega razvoja in obstanka.
Tudi treba zavrniti nekatere neist.nitosti in krive nazore, .s katerimi gospod pisec ni bil ravno skop.
Pečati se nam je s tem člankom tudi zaradi tega, ker pisec, pozivlje vse rodoljube, naj njegove misli preudarijo in prerešetajo, vsak po svojih nazorih in skušnjah.
To hoćemo tedaj storiti, a ne po svojih nazorih in skušnjah, temveč z obče-slovenskega stališča.
Iz omenjenega Članka vidno je pred vsem, da je pisec polu najboljše volje, a da mu bojazen pred pretečo germanizacijo kali vid in potrebno hladnokrvnost, ker bi ke danes rad izpeljano in dovršeno imel, kar BO nam je stoprv v bodočnosti nadejati. Pa da se pečamo podrobneje z razpeljavami ome njenega članka!
I&tinit je stavek: „Vsi zgodovinski ugovori in
(lokalne mržnje pioti združenju Slovencev — so le prazni predsodki, oziroma zgodovinske krivice." A ravno seatftdj tega še ni treba ideje zjedinjenja Slovencev I t raz krov nato narodne ladije. Tudi ne treba poudsVJAti antipatije mej Štajerci, Kranjci in Korošci, ker dan za dnevom bulj gine in je sploh pri nobenem razumniku, nlfci mej maso naroda več najti ni. Narodna ideja proSinilfl je že vse kroge tako silno, da separatizmu ni več mesta, masa naroda izrekla se je že tolikrat za zjedinjeno Slovenijo, proglasila jo soglasno naš»m političnim programom, da bi nikdar ne bili pričakovali, da bode kdo za<sel pisati proti t mu programu, ceš, ker Se do sedaj nesmo dosegli tega smotra, je ideja „'jedinjene Slovenije" sploh neizvrSl jiva. Naj bi se vender pomislilo, predno se kaj tncega pošje v svet. da se Rim tudi ni v jeduem dnevu sezidal da smo pa Slovenci, ako v aadnjih letih tudi nesmo dosegli vsega, kar nam je na srci, vender prav lepo napredovali.
Namestil, da bi vztrajno in dosledno zastav.li vse sile v dosego krasnega smotra, pa postaviti zopet nov projekt pred slovenski svet, in celo t»ik projekt ki bi mahom • uničil vse naše dosedanji' pridobitve! Ne moremo pomagati, a tak projekt spad že mej politično lahkomiselnost, Nemec bi morebiti celo rekel „Projektmacherei".
Pa čujmo, zakaj 30 piscu ideja zjedinjeno Slovenije zdi neizvršljiva. „Prvič, ker bi ta nasvet trčil ob   nasprotje   nemških Štajercev,   Korošcev  in primorskih Lahov in morda tudi Hrvatov;  drugič pa, ker naravnost nasprotuje politiki Cehov,   ki se opi rajo   na   zgodovinsko   pravo  in   nikoli   ne bodo podpirali   take  politike, po  katere)   bi   tudi nem« ški   Pemci   in  Šlezaki   dobili   pravico,  ločiti se od češke krone in snovati si lastne deželice. Podporo Čehov se torej v tem nemarno  nadejati,  bre.: njih pa ni? ne opravimo.   Strogo po narodnoBtl osno-1
vana „Slovenija" bila bi tudi za to nesmiselna (!), ker ne moremo iz nje izluščiti Kočevurjev, mest Celja, Maribor«, Ptuja in takih otokov na slovenskih tleh,"
Taka argumentacija v slovenskem listu rita se prav čudno, za to bodi nad al j no pretresovanje odloženo za prihodnji list.
Politični razgled.
Kotraujc <?■!«-/«-;- v.
V Ljubljani 28. julija.
0 znanem sklepu l>un;t tHBicga mestnega zbora glede praznovanja dvestoletnice tnrikega obleganja piše „I'esti Ilirlap" : „Y zvezi s svobodno Ogersko j<* Avstrija primorana svojim narodom večji dušek dati; In mej temi narodi so tud taki, ki neso Nemci. Vlada Tauffejeva daje pa tudi tem prostejie dihati in to je v očeh Dunajcanov velika pregreha. Oni slabo govore* o vsakem, k ti ter 1 ni pristaš vse poteptajocemu gospodoželjstvu nemških liberalcev. Da ne bi morah pr&znov ti spomin poljskega kralja, narede BB tako, kakor da jih čisto nie n«' briga {godovinski faktnm, da jih je bmi »;s kralj pred dvema stoletjema reail pogina. Slavnoat, pri katerej bi se čulo irne Sobieski, bila bi v njihovih očeh koneosipi za Galicijo i rt bi opravičevala ravnanje onega preklicanega Ttiaffeja, kiten mre bodočnost Avstrijt- stavit« samo na Dunnjčaoe in nemške centralisti*, nego na vse narode Širne Avstrije." — Za včeraj nameravan t* bil velik shod meščanov, gostilničarjev v Praterji in pa društva ga povzdigo večjega prometa s tujci, v katerem s?'4 naj bi posvetovalo, kako naj bi s»- vzlic sklepom mestnega gaatnpa priredila ljudska slavuost v dan 1 . septembri i. I.
Komisija za dogmnje '#.15 iiiIk-i^ e^a vprašanja, katera obstoji na oger»ko-hrvaflkej strani iz zastopnikov Taray-a, dvornega svetnika Badi-n ovca m okrajnega načelnika Gregorifta, na avstrijske) strani pa iz tna čaka Suvinšeka in okrajnega glavarja Jagri&a, seSla bc bode v dan
LISTEK.
Deželna razstava v realki.
(Dalje.1
Ko natopimo v veliko dvorano, nam pred vsemi drugimi predmeti pada v oči cesarjevi, Ljubljanskemu mestu podarjeni, po Tilgnerji na Dunaji ume-teljno modelirani doprsni kip na visokem stalu. To je pravi umotvor, ki nam predstavlja preljubljenega vladarja ljudomilo lice in bode trajen spomin prelepih, nepozabljivih slavnostnih dnij.
V istej vrsti pa leži na ogled tudi knjiga, katero je poklonila „Matica Slovenska" Njegovemu Veličanstvu. Smelo izrečemo, da tako izredno krasna knjiga, kakor je Matični „Spomenik", še ni na Slovenskem zagledala belega dne, kajti ne glede na bogato in namenu prikladno vsebino, s katero se tu ne moremo pečati, je cblika dovršeno lepe. Po načrtih mestnega inženirja g. Durle-ja vezal ie knjigo dvorni knjigovezec L. Groner na Dunaji in vsak, kdor si ogleda ta proizvod, bode nam pritegnil, da je pri tem delu združen izboren okus z elegantnim delom. Kaseta, v katerej se bode hranil „Spomenika,
vreti.ua je posebne pozornosti; v njej kaže se gmaga domačega dela, domače obrti. Po BOglasnej sodbi veščakov uiti Dunaj kaj lepšega ne zmore Mizarsko delo dogotovil je g. I. Mathiuu v Ljubljani, čudovito fine rezbarijo pa g. Anton Mlakar v Ljubljani, ki je pri tej kaseti skazal he zares ume-teljnika. Knjiga in kaseta sta tako dovršeni, da se sme „Matica" ponašati l njima.
Tik „Matične" knjige stoji darilo cesarja strelcem Ljubljanskim. To je srebrna, močno pozlačena ročka (majolika) z masivno taso. Ročka kakor tasa olepšani sta z raznimi arabeskami, prva tudi s prizori iz lovskega življenja, tasa pa ima v sredi podobo patrona lovcev, sv. Huberta z jelenom, z raz pelom mej rogovoma. To je pravo cesarsko darilo!
Od teh treh predmetov, ki neso v kalu logu, a razstavi v posebno diko, obrnemo se v prvo stransko sobo, kjer so razstavljen', starinski in kulturno-historični predmeti, počenši s številko prvo. Lipa vrsta lepih slik vidi se ob stenah, sredi sobe pa je postavljen kosten, ki je vreden zanimanja vsacega Slovenca. Pod kataloga štev. 267 razstavila je namreč naša lieealna knjižnica del svojih redkosti), svojih zakladov, zbirko rokopisov in knjig in to tacih, da naj si jih vsakdo, ako ne  iz radovednosti ali
uka&eljnostl, vsaj iz pijetete natančno ogleda Tu je zibelk« našega Blovstva in dosledno nafiega gibanja, našega razvoja, kajti razstavljen'1 so za nas premie-nitne knjige Truberjeve, Dalmatinove, Kante lečeve, T. Chrii nove, S C h b D1 e b e n o v e , S pa\n genb er go ve, Vrameczove (kronika), Roarerijeve i. t. d. in sploh vsi proizvodi za nas toli važne reformacijske dobe v tako lepo ohranjenih izvirnikih, kakerini so le ličen!ni knjižnici na raspolaganje, Etažen tega vidi se Vodnikova nVelika Pratika" z Vodnikovim lastnoročno pisanim životopisom, rokopis Linhartove zgodovine Kranjske. Vodnikove „Kuharske Bukve", Linhartova „Županova Micikt" z I. 17i»0 itd., vse vkupe zaklad tnko dragocen, kakor bi bil z zlatom in biseri kovan. Na drunej strani vidi »e lastnoročno p i s m o Primoža T r u b a r j a do kranjskih Stanov (lastnina t-emeniške knjižnice), lastnoročno pismo <lto. KiHlin^en 10. januarja 1572, v katerem ,.uutertheniger, dienstgellissener" M. (Jeorgius Dalma-tinus — saeraruni literarumin sehola Tubingensi studi-osiis — stanovom krani.-kim ponuja s loven-k» (in wiu-diseher sprache) prevod sv. pisma. Na dalje pismo Otoka rja 11. z leta 12 70., v k* tereni ^e dovoljuje samostanu Kostanjeviškemu pobiranje desetine, pismo
24. julija v Metliki. — Prvi vzajemni deželni proračun hrvaški za I. 1884. je dovršen; budget za bivšo Krajino je povišan, vender pa preostaje iz njenih dohodkov še 30 odstotkov za skupne potrebe.
VnaitJ«" države.
Jeden član ruske komisije za razni o t rivanje židovskega vp -ašanja odpotoval je po naročilu predsednika temu odseku, grofa P ah I ena, v inozemstvo, da se natanko informira o civilnopravnem stališči, kojega zavzemajo zidovi v Nemčiji, Angliji in Franciji ter da sestavi o tem spomenico, v katerej se ima ozirati tudi na zgodovinsko stran tega vprašanja. Grof Pahlen sestavlja vsa protislovja v postavah, utesnujoča indi-viduvalno in politično svobodo zidov. On hoče z židovskimi izvedenci pregledati vse postave, v kolikor se tičejo verskih zakonov židovskih, v kolikor pa zadevajo politične pravice Židov, bode jih obravnavala posebna upravna komisija Razven tega bode poseben juridičen pododsek imel baviti se s pravnimi razmerami zidov, posebno z domovno pravico, dovoljenjem trženja, s kupom in upravo nepremičnin itd. — Car vzprejet je te dni deputacijo avstrijske kolonije v Moskvi, katera mu je bila ob kronanj: izročila svojo voščilno adreso.
Glede podonavskega vprašanja poroča „Memom. Dipl", da pričakujejo zastopniki ve-levlastij v Londonu prihoda novega francoskega poslanika, da bi sprožili privatno konferenco, h katerej bi se povabil tudi romunski zastopnik knez G hi k a. Na tej konferenci se bode razsojalo vprašanje o Londonskej podunavske) pogodbi ter prijaznim potoni vse se odstranilo, kar daje Rumu niji sedaj povod K nezadovoljnosti in posebnemu stališču v tej zadevi. — Ob jeilnem pravi list, da je loru Granville izrekel željo, kmalu konferirati z novim francoskim poslanikom, ter da je zagotavljal, da bi rad v duhu spr.-.vljivosti in prijateljstva dognal vsa nerešena vprašanja.
Španski listi pišejo o vojaški zaroti, katero je odkril maršal Quesada /e dlje časa je baje ta maršal opazoval revolucijonarne spletke in intrigue, izhajajoče od pregnanca Ruiz Zorrilla, živečega na Francoskem. Opozoril pa je vojaške kroge ekstremno federalistični shod, ki je bil meseca maja v Saragosi. Maršal Quesada nastopil je potovanje, da si ogleda gamizlje ob francoski meji in pa v Navari. V mestih Calahorra in Logrono v Ebroškej dolini dalje zapreti jednega kapitana, devet sergean-tov m štiri može Savoyskega pehotnega polka zaradi revolucionarnih ruvanj ter jih dejal v trdnjavo. Sicer pa je vojska in so generali udani kralju in maršal Quesada ne pripisuje temu posebnega pomena. Večina prebivalstva v severuej Španiji pa je katoliška in royalistična, torej nepristopna vsakej revolucijonarnej propagand!.
Do i
MSI.
lika cesarska zastava in trobojnica. Jednake zastave izobesile so tudi druge hiše in Čitalnica. A tudi šolska mladina z učiteljstvom pripravila se je dostojno za slovesnost. Ozaljšala je šolsko poslopje, katero je za slavnostni dan naš krajni šolski svet dal prenoviti, z zelenjem in postavila pred šolo lep slavolok; posebno pa je okusno okinčala šolsko sobo, v kojej se je imela vršiti slovesnost. Drugi dan nam je na vse zgodaj svirala domača godba budnico; o l/a 8« ur' P* s™0 imeli veliko sv. mašo, katere so se udeležile razne korporacije: kakor c. kr. uradi, občinski zostop, krajni šolski svet, učitelji s šolsko mladino, Čitalnica, požarna straža in kljubu nujnemu delu na polji dosta občinstva, ki je ganjenega srca poslušalo prelepo cesarsko himno, kojo je šolska mladež — nad 300 otrok — po „Ite missa est" navdušeno zapela.
Po sv. maši podali so se šolski otroci v šolo. Tu je gosp. predsednik krajnega šolskega sveta po zdravivši prišle goste, nagovoril otroke in jim razložil pomen slovesnosti ter končal svoj govor s trikratnim živio- in slava-klicem, katere klice so otroci in pričujoči gostje ponovili. Potem Be je začelo petje raznih patrijotičnih pesnij in deklamovanje. Govori kakor tudi petje vršilo se je dostojno in je občin stvu zelo dopalo. Videlo se je otrokom na obrazu, koliko da jim je na tem, da bi se vse točke obširnega vzporeda izpeljale velikemu prazniku primerno dobro in natančno. Gosp. T., velik prijatelj šoli in sploh zavzet za vse blago in lepo, podaril je pri tej piiliki deklici Lenasijevi za izvrstno de-klamovanje „Materina dežela in domovina" lep dar v srebru.  Slava vrlemu možu!
Po dovršenem vzporedu razdelila se je mej otroke knjižica „Habsburški rod", katero so naši darežljivi gospodje iu prijatelji šolske mladine v 300 iztisih bili naroČili. Naj bode zato vsem p. n. gospodom dobrotnikom, osobito pa g. predsedniku izrečena na tem mestu srčna zahvala.
V nedeljo 15. julija pozdravila je uaša šolska mladina Nj. Veličanstvo tudi na železnici nad Verdom.
Posebni odbor olepšal je v ta namen stražnico in prostor pri njuj.
Ob 5. uri zjutraj zbrali so se otroci v Verdu pred g. Kotnikovo hišo praznično oblečeni, deklice v belih oblačilih s šopki v rokah. Pred odhodom pripele so se otrokom na prsi še slavnostne svetinje, dečkom podale cesarske iu narodne zastave. Ob (i. uri stali smo na določenem mestu ter željno pričakovali preljubega očeta.
Ko se je dvorni vlak približal, zaorili so srčni živio- iu slava-klici; zastave nagnile so se k t lam in naš mladi tambor — učenec IV. razreda — in
'i, \ rlniike 21. julija, [Izv. dop] Spomin 600 letnice obhajal se je tudi v  našem  trgu prav slovesno. Zvečer pred pomenljivim dnevom korakala je  naša   godba  po trgu ter naznanjala z igranjem I trobentar prizadevala sta si po moči pokazati svojo veseli praznik.   Hiše odlifinejih tržanov so bile pri-! izurjenost.
merno olepšane.  Raz cerkveni stolp vihrali sta ve-
Nj. Veličanstvo presvetli cesar,  vidno ganjen,
nemškega cesarja Henrika II. z 1. 1004, s katerim se Briksenskim škofom prisoja posest Bieda, in pismo cesarja Henrika IV. z leta 1073, pismo grofa Ulriha Celjskega z 1. 1455, denarji in svetinje, katere je zgotovil v IG. dan decembra 1711 v Uudol-fovem porojeni in G. decembra 1787 v Monakovem kot dvorni medailleur umrši Fran Andrej Šega itd., s kratka: v tej male j .shrambi je toliko za nas pomenljivega blaga, da se je težko ločiti; jezikoslovec, zgodovinar, uumismatik, rodoljub kakor tudi priprost radovednež, vsak nahaja dovolj zanimljive iu izredno redke tvarine.
Ako se od teh predmetov obrnemo po stenah, zazremo marsikatero lice  dostojanstvenikov,   ki so
samostan v Kamniku (Schell de Schellenburg in soproga), J. Hočevar in drugi. Največ predmetov, okoli so, naklonil je razstavi g. Eduard pl. Strahl iz svoje prebogate zbirke, a vsi ti predmeti so po svojej kulturno-zgodovinski pomembi tako zanimljivi in poučni, da bode omenjenemu gospodu vsak hvalo vedel.
Mej slikami iz deželnega muzeja dopada ne katerim posebno po gospici Oblakovi zgotovljeni portrait Hladnikov, drugim pa št. 47, ki predstavlja ribji lov na Cerkniškem jezeru v prisotnosti kartu zijancev z Bistre; strokovnjakom pa so bolj po godu št. 5 do 9 in še par drugih slik od slavnih umet-jnikov. A vsacega oko nahaja dovolj paše, žal, da
posegali v zgodovino naše dežele. Tako nam štev 5. j so razstavi odmerjeni le kratki dnovi in se bodo (lastnina  knezoškofa  Pogačarja)   predstavlja  škofa vsi ti umotvori v kratkem zopet raznesli na vse
Chrdua, čegar obraz se odlikuje po nekem posebnem izrazu vojevite euergije, sliko Herbarta Turjaškega (iz Belvedera), grofa Kobenclja (lastnik dr. Vok) kot otroka in kot doraslega, Katarine Luka u čičeve, škofa Brigida, Čopa, grofa Frana Hohenvvarta, Hladnika, IIacqeuta, izmej katerih so nam nekatere že iz deželnega muzeja znane, druge pa so razstavili gg. Eduard pl. Strahl, baron Lichtenberg, Janko Urbančič, nunski samostan v Ljubljani, frančiškanski
strani, na svojih skrbnih lastnikov domove.
Da se nam pa ne bode več treba vračati v to sobo,   naj  si vsakdo še ogleda razno muzikalno orodje,   katero je razstavilo filharmonično društvo muzej, gospa Bučarjeva, Preglova in g. Fr Po v še t a predalnik, v katerem je 862 lepih kamej (Št 2G8).
(Dalje prih.)
odzdravljal je otrokom in ljudstvu. Jednako pozdravljali smo Nj. Veličanstvo cesarja popoludne, vrača-jočega se ob '/a 7. uri v Ljubljano.
Popoludne isti dan napravili so dobrotniki šolarjem še posebno veselje. Ne daleč od železne ceste v prijetnej senci pogostili so vso šolsko mladino, nad 300 otrok, s štrukli i, klobasami, črešnjami, vinom in pivom.
Ganljivo je bilo videti, kako so se gospe Kot-nikova, Lenarčičeva, Janžekovičeva in gospice Kot-nikove po domače sukale krog bornih otrok ter jim delile jestvin. To je bil za uašo mladino v istini vesel dan, ki jej ostane nepozabljiv. Da so otroci pri tem prepevali vesele pesni in se razveseljevali, ume se samo ob sebi. Le škoda, da se je veselica nekoliko pozuo začela.
Po kratkem nagovoru g. predsednika in po trikratnem živio-klicu na presvetlega cesarja, podali so se otroci, polui hvaležnosti do svojih dobrotnikov, veselo prepevaje zopet k svojim starišem domov.
Vemo sicer, da velikodušnim dobrotnikom ni za hvalo, kajti sladka zavest, da so razveselili nedolžno mladino, jim je za njihovo srce zadostno plačilo. Ne moremo si vender kaj, da bi spomiujaje se izreka, da je hvaležnost Bogu in ljudem ljuba, ne objavili konečno vsem, ki so k tej veselici pripomogli, posebno pa gori omenjenim gospem iu gospicam, kakor tudi gospodom najiskrenejšo zahvalo! —v—-.
Iz Rudolfovega 20. julija. [Izv. dop.] Pogostem donaša „Slov. Narod" vesti, često malenkostne o Celjskem, Mariborskem gimnaziji idr. — Duma, v lastni deželi imamo gimnazij, drugi na Kranjskem, ki mrgoli nedostatkov, koji ga kmalu, preje ali pozneje pokopljejo.
Velika je korist, ki jo ima Novo Mesto od svojega gimnazija. Vsaj je tu mnogo obitelij, kojim so dijaci življenja pogoj! — Želeti bi biio torej, da bi obiskovalo naš gimnazij prav mnogo dijakov.
A stara je pritožba, da je tu premalo dijakov. Ako kedaj, na mestu je ta tožba danes iu sploh zadnji čas, od kar je zavodu na čelu mož, ki ni kos svojej nalogi.
Število dijakov za njega, vzlasti 2 leti, grozno peša, da — ako kmalu ne bo pomoči — doživimo propad našega gimnazija.
O tem Be lahko prepriča vsakdo, kdor pogleda v „statistisehe Uebersicht der Schiileru v zadnjem letnem poročilu.
Tu čitaš: v začetku šolskega leta prijavilo se je 17 9 učencev (tujci se ve da neso bili sprejeti); tekom leta izstopilo jih je 2 0, tako da jih ostaja konc.m leta le 15 9. Torej dvajset jih je zapustilo gimnazij, — lepo število; preveliko, da mu ni drugje para!
Ako računimo za vsakega dijaka 150 gld. na leto, iznaša vse skupaj 3000 gld. — lepa svota, ve-ika izguba za revno Novo Mesto.
Pa morda se ti drugo leto nadomestijo'? Kaj še! Lahko vestjo rečem, da jih bo še 30 manj. Vsaj jih je samo iz 6. šole sedaj prijavilo izstop iz tega gimnazija nič manj ko 10, tako da jih pride v sedmo 4 — 5.
O druzih razredih višjega gimnazija ne znam nič gotovega, toliko vem, da se jih je primeroma ravno toliko grozilo, da jih Novomeški gimnazij ne vidi več. Osmi razred bo skoro že prihodnje leto zaprt, ker, kakor čujem, ostane tu le trojica; in še izmej teh pojde prej ko ne jeden v Pazin ali kam drugam. Vidno je torej, da preti propad, pogin!
Kdo je temu kriv? — Gospod ravnatelj FiBcher ! — Kako ? O tem drugič!
la Lužah pri Ž en t Juriji IG. julija. [Izv. dop.] Obhajanje G00 letnice osrečilo je tudi našo gorenjsko stran z navzočnostjo presvitlega cesarja. — Dne 16. t. m. je Nj. Veličanstvo pri potovanji iz Kamnika v Kranj dospelo na Luže. — Vkljub neugodnemu vremenu prihitelo je ljudstvo iz daljnih krajev, pozdravit svojega preljub Ijeuega vladarja.
Pri krasnem slavoloku, pri uhodu na Luže, zbrani so bili zastopniki občin, duhovščina in učitelji s šolsko mladino iz Št. Jurja, Viševka, Vogelj
in Preddvora. — Omeniti je, da se je šolska mladež Preddvorska najbolj odlikovala; vsaki deček imel je slovensko zastavico, deklice vrhu tega lepe cvetlične šopke v rokah.
Ob 12 3/4. uri popoludne naznanili so možnarji Cerkljanski, Velesovski in Viševski srečni trenutek dohoda.
Zadonelo je iz tisoč grl „živio — Bog živi našega cesarja!" Precej, ko se je približal obilno zbranemu ljudstvu, zapela mu je najprej Preddvor ska šolska mladina cesarsko pesen; pri slavoloku peli so mu učitelji, duhovščina in šolska mladina. Presvitli cesar je osrečil vse gg. župnike, občinske zastopnike in učitelje z nagovori; vprašal po stanji cerkva, polja itd. — Najbolj dopadla Mu je šolska mladež, radostno je sprejel šopek, podarjen Mu od mladenci; in male šolarice.
Cesar se je, vidno zadovoljen z navdušenimi živio-klici, odpeljal — akoravno je začelo deževati — v odprtem vozu. — Po odhodu vršila se je veselica -olske mladeži Preddvorske pri g. županu, za katero so dobrotniki in prijatelji otrok zložili svoto, da so se dobro pogostili.
Mej petjem lepih Blovenskih pesnij in z burnimi živio-klici je minul ta slavnosni dan, kateri bo za te kraje nepozabljiv. y
Iz mt, Jurija pri Kranji 19. julija. V sredo 11. julija praznovala je tukajšnja šolska mladina in ž njo vred vsa vas GOOletnico. Slavnost se je pri čela že prejšnji večer. Priredili smo razsvitljavo. Ta je izpala jako povoljno. Več kakor se sme pričako vati na kmetih, storilo se je tu. Odlikovalo se je posebno stanovanje gosp. župnika, šola, prodajalnica gosp. Maurerja in pošta s svojimi transparenti in pomenljivimi napisi. Narodne in cesarske zastave vihrale so iznad hiš.
Mej pričeto  razsvitljavo  ustopijo  se domači fantje, kateri se zelo pridno v pet|i urijo, sredi vasi in zapojejo cesarsko  himno  in nekatere druge slo veuske pesni, sprejete z burnimi živio.
Potem zapojo še cerkveni pevci pod vodstvom gospoda Lavtižarja cesarsko himno. Zopet zagrme živio-klici. Umetaljni ogenj se prižge na treh krajih in razsvitljuje navdušeno množico.
V 11. dan julija se je pričela slavnost ob 9. uri. Strel topičev naznanjal je, da jo prišel dan, katerega je vsakdo težko pričakoval. Pred sv. mašo blagoslovil je g. župnik št. Jursko in Lokevsko šolsko zastavo, kateri ste se omislili v spomin slav« nosti. kar kaže napis na trakovih: „V spomin 6001etnice združenju Kranjske z rodovino Habsburško". Potem sledila je slovesna sv. maša.
Po maši zorala se je šolska mladina in mnogo občinstva v okusno ozalšani šolski sobi.   G. učitelj razložil je v primernem nagovoru pomen današnjemu dnevu, končevaje s trikratnimi živio-klici na našega vladarja in s!avno rodovino Njegovo. Na to so sledile deklamacije, pela se je cesarska himna, razdelile so se knjižice „llabsbuški rod" mej pridne učence. To je bil prvi del slavnosti. — Z veliko večjim navdušenjem pričakovali smo onega dne, ko se bo Nj. Veličanstvo peljalo skozi našo županijo.   V ponedeljek zgodaj začelo se je zbirati ljudstvo ob cesti, posebno na Lužah pri slavoloku, kjer je pričakovala Nj. Veličanstvo  č.  duhovščina   iz št. Jurija, Preddvora, Olševka in Vogeljan  in  učitelji s šolsko mladino. Pri lepo s cesarskimi in narodnimi zastavami olajšanem slavoloku  pričakovali  smo  Nj. Veličanstva. Strel topičev zagrmi, iz  bližnjih cerkev  se začuje zvonenje, približal se je zaželjeni trenutek. Krepki živio-klici zagrme od vseh stranij in cerkveni pevci iz št. Jurija v narodni noši  pod vostvom g. Lavtižarja zapojo cesarsko himno. Nj. Veličanstvo je sto-pilo iz voza in pozdravil Ga je vrli župan, slovenski. Cesar blagovolil je govoriti s čestitimi gospodi duhovniki, z vsemi štirimi učitelji in z nekateremi srenj-skimi odborniki. Po nepričakovano dolgem obstanku odpeljal se je proti Kranju, spremljevan z burnimi živio-klici.  K koncu naj le še  opomnim,   da so se narodni Šentiurjaui s svojo narodno zastavo, katero so napravili in v nedeljo poprej slovesno blagoslovili, udeležili slovesnega sprejema cesarjevega na Lužah. (Glej dopis iz Luž). —c.
Iz Seraiča 18. julija [Izv. dop.] [600 letnica). V sredo zjutraj ob štirih bila je budnica z godbo, katero je na svoje stroške preskrbel naš znani župan in graščak g. E. Kuralt; ob 8. uri bila je slovesna sv. maša z govorom, v katerem je gosp. katehet A. Zaman šolski mladini in mnogobrojnemu ljudstvu razkladal zasluge naših vladarjev za vero in pravico, ter sklenil z opominom, naj bodo vsi vedno iz srca udaoi tako pobožnemu, pravičnemu in milosrčnemu vladarju.
Po dokončanej sv. maši vršila se je šolska veselica, prirejena od občine in Čitalnice na pripravnem, cesarsko, deželno, čitalniško in šolsko zastavo in s cesarsko podobo okinčanem prostoru g. J. Šušteršiča. Le-ta kot namestnik župana pozdravil je navzočne, ter 3 krat „živijou cesarju zaklical.
Šolarji in šolarice so, ko so se bili nekoliko z jedjo in pijačo ojačili, narekali zgodovinske odlomke patrijotičnega obsega v vezani in nevezani besedi, vrste se s svirajočo godbo.
Drugi katehet g. J Samide poudarjal je slavo avstr. cesarjev, pridobljeno v raznih bojih, s posebnim ozirom na križauske in turške vojske, in mladini razkladal, kako je današnja slovesnost sosebno njej namenjena, da bi tudi ona rastla, kakor na letih, tako tudi v ljubezni do presvitlih vladarjev. S spremljajočo godbo odpeli so otroci na to cesarsko pesem ter obdarjeni s 100 iztisi „'Habsburški roda se razšli in lepa slovesnost je bila *olo končana. Po-
poludne ob V24 so cerkveni zvonovi zapeli ter s tem naznanili, da je Nj. Veličanstvo prestopilo mejo kranjske dežele. Zvečer videli smo velikanskih kresov mnogo, v vasi pa je bila razsvitljava, katero smem za naš kraj jako lepo in dovršeno imenovati; ne le, da so bila vsa okna v luči, tudi lepih lam-pijonov in primernih transparentov se je dokaj videlo. Na šoli so bili v transparentih presvitli cesar, cesarica, cesarjevič in cesaričiua krog napisa „Živel Habsburški rod", na občinski hiši bila je simbolična podoba Avstrije z lučicami v raznih barvah obdana, tako tudi podobe Nj. Vel. cesarja in cesarice.
Pred to hišo igrala je godba za cesarsko druge narodne pesni med ponavljajočimi se gromnimi živio klici zbranega občinstva.
Da s smodnikom nesmo štedili, razume se, ker 142 krat so naši možnarji zagrmeli.
■*ri sv. Pavlu v SaviiiNltc-j dolini 22. julija [Izv. dop.] Znani, med Slovenci naselivši se Hackelberg, kateri je katoliško duhovščino mnogo žalil — imeuujoč jo n. pr. „Eu!en Itoms", in slovensko ljudstvo, po njegovem izrazu „dumme Bauern", več let kot „burgermeister" strahova! — padel je z županskega stola.
V kjub sdnej agitaciji za graščaka, o katerej Še danes v podrobnostih molčimo — podlegel je velikonemški baron, ter je v denašnjej občin-skej seji bil za župana izvoljen obče spoštovani slovenski kmet g. Zagožen, a za svetovalce gg. Za nier, Potočnik, Š raj nar in Mariuec, vsi naši možje.
Vender so ljudje,  hvala Bogu! sprevideli, da tujci ne gre. Zato: Svoji k svojim! Slovenci! ne pozabite, kdo je vaš pravi prijatelj! Živio naš novi župan!  Živeli zavedni odborniki narodnjaki!
leži večjih vojaških vaj. Nas ten j an je v bivšej slad kornici in po dolgem odmoru je zopet ves naš polk popolnem združen. Koncem avgusta prično se velike vojaške vaje in manevri, h katerim pride tudi 97. pešpolk iz Pulja, pa 7 pešpolk F. Z. M. v Dah-len iz Celovca, tako da bode z lovci, ki še do idejo, zbranih štirinajst batalijonov pešcev v Ljubljani, poleg njih pa še konjica in topničarji. Vaje bodo trajale do 13. septembra, potem odidejo vojaki, ki so doslužili tretje leto, na odpust.
— (Kosti Branka Radičeviča) pripeljale so se v soboto v Novi Sad. Srbska vlada je s početka v ta namen namenila državno ladijo „Deligradu, a ko je čula, da bode pri bauketu druga napitnica napita knezu Črnogorskemu, ojiorekla je prvotno ponudbo. Slavnosti udeleži se tudi „Matica Hrvatskau, Srbsko pevsko društvo Zagrebško in veliko vnanjih zastopnikov, mej katerimi jih je mnogo prineslo v srebrnih kasetah prsti za pesnikov grob.
— (Turek — piBatelj hrvatski.) Muhamed Beg Kapetanovu- Ljubušak izda v kratkem hrvatsko knjigo, obsezajočo vse po njem v Bosui nabrane prislovice. Stara rodbina Kapetanovičev je su-.er prestopila k izlamismu, a ohranila svojo hrvatsko narodnost. Priimek Ljubušak ima od svojih posestev v Ljubuškem v Hercegovini.
— (Prva letošnja obiskovalca Triglava) dospela sta 19. t. m. na vrh, in sicer dijaka Josip Korošec in Janko Kunovar. Pot je bil še s Bnegom pokrit in leden.
— (Toča) pobila je 19. t. in. na Krasu. Popolnem ves pridelek vzela je v Godnah, Krepljah iu v Križi, tri četrtine pa v Tomaji, Pepuljab, Velikem Brdu, polovico pa v Dutovljah, Dobravljah, Mrčah, Povirji, četrtino pa v Šinarji in Žerjah. Padala je pol ure iu tako obilo, da bi se je še ob 7. uri zvečer lahko nabralo cele vozove.
— (K ve ty ,) ilustrovani češki, našemu „Zvonu" podobni list, prinaša v zadnjem zvezku (za julij) prav lepo sliko uašega S. Gregorčiča, z obširnim životopisom, v katerem je kratek pregled naše novejše literature (Vodnik, Preširen, Levstik, Jenko, Stritar) in biografija Gregorčiča, povzeta iz Zvona. Sliko napravil je po fotografiji izvrstno Jan Patočka, tekst spisal pa je Joset Kouble.
Zahvala.
Hla^orodni gospod F r. K s. S on v hii , veliki trgovec v Ljubljani in tukajšnji posestnik, jo bla^odušno podaril v 11 dan t. iu. tukajšnjoj Šolsko) mladini 100 knjižic „Habsburški rod". Za t;i lopi dar izrekam v iuionn Šolske mladino prisrčno zalivalo !
J. iroj »r,
ravnatelj dvorazredno ljudske šole na Hledu.
Domače stvari.
— (Presvitli  cesar) prevzel je pokroviteljstvo društva veteranov v Idriji ter naklonil dru štvu 100 gold. za novo, z državnim orlom olepšano zastavo.
— (Za Štef. Kočij ančičev spomenik) je nabranih 44 gold. 50 kr.
— (Dijaškemu semenišču v Trstu) ki se otvori začetkom prihodnjega šolskega leta imenovanje ravnateljem g. Ivan Legat, profesor veronauka na gimnaziji v Trstu.
— (Deželni uradi) pričeli  so  se danes seliti iz redutnega  poslopja nazaj v deželni dvorec lltdutna dvorana pa se pripravi za zborovanje de želnega zbora,  ki se snide tekom   meseca avgusta
— (Vojaško.) V nedeljo zjutraj prišel j po železnici iz Kopra drugi batalijon domačega peš polka baiou Kuku  št. 17 v Ljubljano,  da Be ude
Lioterijiit»
V Trstu: 76,
V Linci: 77,
.*»■•«»<• li«' 21. julija.
ao,
68.
3, 48,
a,
61,
■19.
Meteoi olo^iciio poročilo.
a Q	(!as opazovanja	Stan jo barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo krina v nun.
21. julija 1	7. zjutraj popil, zvečer	7"J2:'>Kaim. 781*64 mm. 788*24 mm.	-1- i7-2j<: 4-22*8»C + ll>H°C	si. sov. hI. jz. al. j z.	d. jas. obL jas.	9'00 nun. dežja.
22. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	784*84 umi. 782*14m. 780*98m.	4-16 6° C 4- 84V0* 0 -f lil 4" C	T hI. jz. obl. si. zali. d. jas. hrezv. ol)l. 1		L7*50m dežja.
V soboto jo bilo nebo obhuno. ob 8. popoludne #ro-monosni oblaki in dež, zvečer «e je zjasnilo. —- Včeraj p« je bilo vremo zelo viharno; po noel iu popoludne ni j 2. iu ;$. uro obilo dežja, po '/,:'». uri ploha, zvečer blisk, Krom in gosti oblaki.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala -l- 1H'9" iu 19*7°; oziroma za 0-<i° pod iu za OT" nad normalom.
XD*\aja.eđ©3cst "borz. i
dne 23. julija.
(Izvirno telo|?ratično poročilo.)
Papirna renta.......... 78 Kl<1-
Srebrna renta .... ..... 79 »
Zlata ronta........ •   • 99 «
5°/0 marčna ronta......... 88 ,
Akciji- narodno banko....... 840 ■
Kreditne akcijo...... •   • ^92 •
iio 80 40 45
kr.
London........ • •
Srebro ... ........
Napol. . .........
C. kr. cekini. ...... • •
Nemške marke .....
4°/0 državo« srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz l. 18K4. 100 „
4°/o sivstr. zlata re: tu. davka prosta. .
Ogrska zlata lenta 6*/o......
4°/ ....
n     papirna renta 07,.....
štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg*. srečke 5% . . 100 gld. Zemlj. obe. avst". 4V„"/o zlllti KHBt- ,iHtl • Prior. oDlitf. Eli/.abetine zapad, železnice Priir. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo avstr. banke .        120 „ Tramunvay-drust. velj.  170 gld. a. v.
Tržne cene v ijnt>lja nt
dne 21. julija t. i.
120		-	n
d	• -1	60«/l	n •
5	B	64	r.
f>8	tt	50	a
119		25	1»
lti8	tt	50	n
99	n	45	
119	IT	80	1»
88	■»	50	1»
86	»	95	tt
103	M	—	tt
114		75	»
118		—	n
108	_	—	n
105	"1	50	n
171	n	75	rt
20		—	tt
1« 6	•t	50	r
221	n	—	n
Koleselj,
eleganten, za štiri ljudi, Jako priročen, malo rab'jen, proda se v ceno "v i .j 111 ► I j: 111 i. 1111 Bit. . J *ilcot>«l*o>»w
ti-^ii r>. (496—2)
Pšeniea, hektolirer . . . Rež, „ ...
Ječmen „ • •
Oves, „ ...
Ajda, „ .   . •
Proso, „ ...
Koruza, „ ...
Leča „ ...
Grah t ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . .
Mast, n Speta frišen „      . .
„ povojen, n . • Surovo maslo, r
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
(Joveje meso, kilogram
Telečje „ .,
Svinjsko „ „
Kostrunovo     ~ „
Kokoš.......
Golob .......
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ ., ■ ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
„    mehka, „   „       T ■
gld.1	kr.
7	80
4	55
3	90
2	92
4	71
5	69
	40
8	_
8	_
10	—
Kleparski učenec
(492—2)
se takoj sprejme pri
I \ S**. TVolli-ji.
Valvazor;ev trg št. 2.
Prevažanje Ijudij in blaga v
AMERIKO
najbolje in najceneje pri (238—9)
astnloz/.igasse 1
ARNOLD-u RElF-u, wlSi"
St. 10.402.
l*osiaiio.
94	
88	
72	
78	
85	
a*/i	
8	
: 60	
52	
69	
32	
40	
17	
1 16	
i 78	
! 40	
! 20	
4-21;	
Razglas.
(497—1)
Za 1882. leto je dru^a Anton Runbova usta nova 200 gld. na leto za oddati.
Pravico  do jedne  polovice  te ustanove ima ubožna in poltena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ubožca in dobro odgojena hči Ljub ljanskega meščana, ki je zaročena, in sicer koj po poroki.
Prošnje, katerim j« priložiti dokaze ubožtva, dobrega zadržanja in  meščanstva ulože naj  se do SfcO. i%\''i»u«ta t. I. pri podpisanem mestnem ma gistiatu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 17. dan julija 1883.
Župan : G r a s s e 11 i.
Hiša
GLAVNO SKLADIŠTE
]pnoNi^
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kan lzkušan llek proti trajnom kašlju plućevino i islsdoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
u,,p:rn'h" (PASTI LLEN)
im kod Hinke Mattonija ouaon wia
z gosp< darskim poslopji m. v sredini mesta I4r-Nkei;a stoječa, jednon.-ulstropn 1, v popolnem dobrem stanu, pripravna za katerokoli podjetje, se pod juko ugodnimi pogoji tJiJtos proda.
K t« j hiši spati» tudi nekij &euiljiS6a, ki se ali a hišo vred ali pa posebej proda.
Natančneje o tem /ve" se v Krškem v občin-I skem uradu   kamor naj s« tudi zadevna pismena
vprašanja pošljejo.
St. 401JI.
Ha ' (jlas.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
\ ♦ i
:
i ♦ ♦
♦
*
♦
Javna zahvala.
Dolgo p' bolehal moj sin na očeh in mislil sem, da bode zgubil vid. Sprosim si zdiav-stveno pomoči g. dra. Jeilko-ta v Ljubljani za njega in le ta ga je v kratkem času popolnem ozdravil, za kar g. dm. Jenko-tu izrekam pre-srčno zahvalo in tega zdravnika vsakemu, ki boleha na oreh, najtoplije priporočam.
S spoštovanjem (487—3) posestnik.
t
(480—8)
(494—2)
Stavbe na ljudskem veselici pod Tivoli, namreč: 2 pavilona, kavurna /, gostil m ico, |>lesišče. gu-■ milnica,  2 kegli.šča.   1  trafiku, 3 visoki mlaji »n 3 (kabineti, se bode \se skupno ah posamezno prodale Dotične ponudbe naj se pismeno pošljejo oe želuemu odboru
do *6. Julija ■
Od deželnega odbora kranjskega,
v Lj ubija t i, dne 20. julijii 1883.
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želmlii,
in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, naplhne-nje. klalo podiranje, ičl-panjo, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus In bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ielodol, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
(»In vno zaloga :
Lekar c. Bm«ly9 Krcmsier, Moravsko.
Jedna akleinca z navodilom, kako se rabi, stane
&mW~      »r. "^Gl
Prave Ima s&rxs.o: V Ljubljani: lek;irna Gabri el  Pioooll,   na dunajskej  cesti;  lokat na
Josip Svoboda, na Proltrnovem trgpn, V Novem mesta: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip BergmanUi V Postojni: Anton Le ban. V U 0-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovldinii lekarna Mlohaol Guglielmo. V Celji: lekor J. K u ji i e rs e li 10 i e d. V K r a 11): lekar D V H g, Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Rob le k. V Sežani: kknr Pb. Ritschul.  VOrnomlji: lekar Ivan R laže k. V
Skofjej Loki: lekar Karo I Fabianl
ho v •/.:<.' m času nsiš Izdelek posticioljc iu ponarejal zato prosimo, naj se kupuje samit v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se OSObitO ta m ta znamenja: Prave Marijinoeljsiu; kapljice za žolodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Eohte MariazelliM- Magentroplen — llrady & Dosta] -- Apotbeker, sklenica mera biti zapeeaOMia z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo iu na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe atisneno sod-nijsko  Spravljeni. vnrKtv«»iio /imiHenj«' »" zavoj
mora biti zapečaten z našim varstvenim ziiam<>< ujom. Izdelki podobnega ali istega Imena, ki ne-majo teh znakom istinitosti, naj se zavržejo kot po-narejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo »odu jski ka/.uovaui izdelovalci in prodajalci (148—98)
kateri je v trgovini z mešanim blagom izurjen, dober prodajalec,   lepega in značaj nega  obnašanja,  sprejme  se pri
(488—8) Valentin Trevnu v Idriji.
Deček,
11 let star, doma na deželi, dovelj moian, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi priri v pouk h kakemu n>-kodcltu, naj Bi bo mizar, ključar ali kovač. — Kilo in od kod pove upravni št vo „S!ov. Naroda". («189—2)
3        rxt* x^
1
S. i, s-
m 46
Lepa prodajalnica
tik oerkve v K«»«f'i«iU€*iii lr«u (v /gornji Savinjski dolini) se koncem tekočega leta v miji-in <»«l«la. — Več pove
Janez Smodiš,
(479—3) posestnik na Rečici, pošta .Mozirje.
~ I
m
m c
s
B H
f 1 o!
P Hi '
n a-p
M^SJPi SJS;BJjSJjSJ.|^^^iC!sC<^^ ^)
saj delniška zavarovalna družba za življenje v
1. julija 18S;i : l.'tl.l.'ili 1. januvarja 188U do 1
I
C.
Stettinu.
polie z glavnico l.">7,147.00,'} gld. julija 18.SU: d 105
I
Lepa hiša
v tl<eiiy>ii blizu H nai u i lit«, zidana, z opeko krita, /.a vsako kupčijo pripravna, obstoječa iz .'1 velikih sob, 2 kuhinj, 1 sbrainbo za jedila, drugo za orodje, kletjo, magaci iiom in blitvom, vse obokano in s prizidano lepo, podom in kozolcem, lepim domačin vrtom in okolu dvoli johov njiv in travnikov, produ se za 'J.">l)0 gld. — Natančneje se poizve pri poa:odovalnem zavodu Florijuini Itogl-a, v I.jiibljard  (ios|»o<lske u iee it 7. 499—1)
Zavarovalno stanje dne in 161.768 gld. letne rente. Na novo zavarovanih jo od dne
oseb z.   .   .   .     *....•'.............. 7,145.738 gld.
Letni dohodki v premijah in obrestih 1. 1«S82.......... (5,117.890 „
Dražblno premoženje koncem I. 188*J............. 30UG0.892 „
Pomnosenje glavnice v I. 1882................2,4<u-448 n
Izplačane glavnice iu rente i/.za 1. 1 S."i7.............25,384.587 „
Z deležem dobička pri „(ionuanijiu zavarovani, katerim se je od 1. 1871 izplačalo .'{,299.912 gld., deležni so od nočetka svoj ga zavarovanja vkupnega dobička vsega podjetja in dobivajo dividende /e po dveh letih tako, da prejemajo po dividendnein obrisu A zavarovani dividendo po razmeri same letne premije, po dividendnein obrisu B zavarovani pa po razmeri vkiipne svote itplačanib letnih premij. Slednji dobivajo, ilržeč se doslej nastavljenih .'i0/,, vknpne svote vseh uplačanib lelnih premij, dividendo, ki počenja s 6°/o iu vsako leto narašča za .'J0,, uolaeane letne premije, n. pr.:
po 10 letih 20 letita 80 letih .'{5 letih_40 letih
80»/0 «oo/0 9oo/0 io670 " iao°/0
Oni, ki so po obrisu B zavarovani z dosmrtnim plačevanjem premije, neso le prosti plačevanja, kadar znaša dividenda već nego 100°/0 letne premije, nego dobivajo celo odslej rastočo dividendo v g«novini, dočim dobivajo s skrajšanim plačevanjem premije zavarovani že po uplačanej zadnjoj  premiji ono  dividendo kot dosmrtno rento, katera
jim pristaja s osirom na svoto uplacanih premij. Posojila za potrebne varščine (kavcije)
'daje „<o'i maniau pri njej zavarovanim uradnikom z najugodnejšimi pogoji.
Vsako pojasnilo podajeta radovoljno in brezplačno: (498)
4» hi vili /;tMo|»iEik       liarol Kausche^ in ujcft-a iBi   < siniL o. in/4-iiEi Emleh.
l/datelj m odgovorili urednik MakHO Armif.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne**.