PoSttitiaplgčpna' vqotovtni IZHAJA vsak ponedeljek ut> 4 zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din. polletno 20 Din — V Ljubljani Maribora in Celja dostavljen na dom mesečno t Din več. — Za Inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljeva aL 5« telefon St. 2034 2072 2804. UPRAVA v Ljubljani Prešernovo al 54+ telefon št 2036 INSERATNI ODDELEK v Ljubljani Prešernova al 4. telefon ft 2492 Po sobotnih krvavih dogodkih je včeraj vladal v Zagrebu mir V soboto zvečer je prišlo na Jelačičevem trgu do krvavih dogodkov, noč pa je potekla mirno - Včeraj ni prišlo do večjih incidentov - Odmev v Beogradu in ostalih pokrajinah - Danes popoldne pogreb žrtve Zagreb, 2. decembra. V soboto je prišlo povodom proslave 1. decembra do krvavih demonstracij. V katedrali bi se imela vršiti svečana služba božja. Malo pred 9. uro pa so omladinci izvesili na stolpu katedrale tri žalne zastave. Nepričakovana demonstracija je izzvala splošno zmedo. Ko so policaji omla-dince aretirali, je prišlo do demonstracij proti policiji. Na vogalu Jelačičevega trga in Petrinjske ulice je prišlo do krvavega spopada, v katerem je bil 18 letni Stanko Petrič ustreljen, 4 osebe pa težko ranjene. Orožništvo in policija sta končno razgnala demonstrante in vzpostavila mir. V mestu je zavladalo silno razburjenje. Zvečer je ponovno prišlo do demonstracij, vendar pa v manjšem obsegu Dogodki v Zagrebu so napravili samo v vsej državi, marveč tudi v inozemstvu silen vtis ir \ kakor vse kaže, imeli dalekosežne posledice. Zagreb, 1. decembra, n Tekom popoldneva je prišlo v raznih delih mesta do manjših spopadov s policijskim! in orožniškimi patruljami, ki so hodile po ulicah ter po hišah zahtevale, da se odstranijo črne zastave. Proti večeru je situacija postajala zopet resnejša. Ob 6. zvečer ie skupina demonstrantov šla po [lici in preko Jelačičevega trga ter vzklikala: »Slava Stjepanu Radiču, doli srbska hegemonija!« Ko so demonstranti prišli na vogal Jurišičeve ulice, iim je prišla nasproti policijska straža, ki iih je pričela razganjati. Tu je iz vrst demonstrantov nastalo streljanje iz revolverjev, nakar je policija odgovorila s streli iz karabink. Ob tej priliki je bil ranjen 51 let stari soboslikar Nikola Lončarič. ki je bil zadet v usta. Zgrudil se ie takoi brez zavesti na tla ter so ga prepeljali v bolnico. Ob 8. zvečer je vojaštvo priredilo bakljado z godbo na čelu, ki ie svirala patrijotične pesmi po ulicah. Bakljado je spremljala policija. Na Jelačičevem trgu so demonstranti pričeli metati na vojaško godbo kamenje. Tamkaj postavljene policijske patrulje so pričele streljati nato s puškami v zrak ter so demonstrante razgnale. Ko se je vojaška godba vračala skozi Prilaz je nekdo ustrelil iz neke hiše. Ranjen ni bil pri tem nihče. Policija je takoj blokirala oni del ulice ter pričela preiskovati, iz katere hiše se je streljalo. Vlada hoče zatreti pojave z 1 w«a« 1 v zakonom o zaščiti države Beograd, 1. decembra p. Ze opoldne so se sestali ministri ter so razpravljali o zagrebških dogodkih. Prevladalo je mišljenje, da je treba kar najostreje postopati. Opoldne je bil ministrski predsednik Korošec v dolgi avdijenci pri kralju. Ministrstvo notranjih de! ie nocoj izdalo obvestilo, da so državne oblast! v Zagrebu prejele nalog, naj se podvza-mejo kar ntjosrtejše mere proti povzročiteljem današniih demonstracii v Zagrebu kakor tud' prot! onim. ki so demonstrirali proti državnemu prazniku in razobesili črne zastave na svojih hišah. Oblast! so prejele nadalje nalog, nai postopajo proti onim. ki so sodeloval' ori tvornih napadih na policijo, po predpisih zakona o zaščit! države. Tu ie nocoi razširjena vest. da so pr5 današnjih demonstracijah v Zagrebu dozdevno sodelovali v glavnem fran-kovci in komunisti. Zaradi današniih dogodkov v Zagrebu sta bila poooldne ponovno v dvom predsednik vlade dr. Korošec ?n minister vojske in mornarice general Hadžič. Dosedanje ugotovitve o postanku in poteku krvavih dogodkov Zagreb, 1. decembra n. O neposrednih vzrokih žalostne katastrofe se širijo vsakovrstne vesti. Doslej se je moglo v glavnem ugotoviti, da je do prelivanja krvi prišlo na naslednji način: Generali niso šli takoj v cerkev, temveč so čakali prihoda velikega župana dr. Trelca. ki se je za devet minut zakasnil. Ko ie veliki župan dospel, so civilni predstavniki oblasti odšli za njim v cerkev, dočim so generali in oficirji ostali zunaj, češ, da prej ne vstopijo, dokler ne bo odstranjena še tretja črna zastava, ki se je biila zataknila. Šef policije dr. Vragovič je sam šel v zvonik. Demonstracijo so pričeli omladinci, ki so prišli iz zvonika, ter :so pričeli klicati Jco so zagledali generale in vojaštvo: »Doli lažno ujedi-njenje! Živela svobodna Hrvatski! Doli Beograd!« itd. General Uzun-Mirko-vič, ki ie videl, da so policijski stražniki razburjeni in da ne uradujejo, je šel nasproti omladincem, dvignil roko m zaklical »Stoj!« S tem je hotel preprečiti, da bi omladinci, ki so v zvoniku izobesili črne zastave, ne pobegnili. V tem trenutka se ie pričela množica kakih 500 do 600 ljudi približevat; oml;»d'ncem, ki iih ie general Uzun-Mirkovič zaustavil. Ko so voiak; videli, da stoji general pred množico 7 dvignjeno roko. So mislili, da ga hoče množica napasti. Zato so brez povelja sneli z ramen puške, iih pričeli polniti s patronami, natikati nanje bajonete ter se pripravljati na naskok. V tem trenutku ie prihitela uniformirana policija, ki ie pričela zastavljati demonstrante. mesta general Radovanovič ie obenem ustavil voiake in iim zapovedal. nai se vrnejo na svoje mesto. Ker še ni bila odstraniena tretja črna zastava, ki se ie zapela na zvoniku, ie komandant armije zapovedal. nai vojaštvo ne gre v katoliško cerkev, temveč nai takoi odide v pravoslavno cerkev. To se je tudi zgodilo. Na policiji pravijo, da je do intervenci.ie vojaštva došlo le vsled nesporazuma. General Uzun-Mirkovič je mislil, da ni nikogar, ki bi omladince aretiral, čeprav so bili že aretirani, ker so bili poleg niih detektivi v cvilu. Ostala publika. ki ie videla, da Se vojaštvo pripravlja na naskok, se je razbežala Izpred cerkve. Črne zastave po Zagrebu Ob pol 9. dopoldne se je odslužila v pravoslavni cerkvi služba božja brez vsakega incidenta. V istem času so se vršile službe božje tudi v starokatoli-ški cerkvi, evangelisiki cerkvi in v židovskem hramu. Že dopoldne so nekateri meščani izobesili raz h:š črne zastave. popoldne pa so se pojavile črne zastave po vseh delih mesta. Medtem je policija pričela križariti po mestu ter odrejala, naj se odstranijo črne zastave in zopet odoro gostilne !n kavarne, ki so iih lastniki zatvorili v znak žalosti Ob priliki tega posredovanja policije ie prfšlo do velikih In burnih demonstracij po raznih delih mesta. Policija, ki ie hodila od hiše do hiše, jfi oi&čfcna z orožnistvom. Ustreljeni Stanko Petrič Ljublj ancan Stanko Petrič, ki je bil ranjen v Pe-trinjski ulici, je brivski pomočnik, ter je umrl v bolnici dve uri kasneje, ko so ga prinesli tja. Stanko Petrič je rodom iz Ljubljane ter ie star 16 let. Krogla mu je prodrla skozi možgane ter so mu zdravniki mogli samo glavo zavezati. Drugi težki ranjenec je policijski stražnik Josip Korenič, ki ga je krogla zadela v ledja. Krogla mu je ranila leve ledice. Star je 28 let in je njegovo stanje zelo težko. Tretji ranjenec je Mirko Djurek, mizarski pomočnik, ki mu je krogla prebila pljuča. Njegovo stanje ni smrtno nevarno. Lahko ranjen je tudi policijski stražnik Zimšek. ki ga ie krogla zadela v desno nogo. Ko je bil v bolnico, kamor so prepeljali ranjence, dovoljen vstop, je velika množica občinstva vdrla v prostore, v katerih se nahajajo ranjenci. Sprva uprava bolnice ni hotela dopustiti vstopa, ker pa je množica kategorično zahtevala, da hoče videti ranjence, je uprava morala popustiti in tako je bila bolnica takoj preplavljena od množice ljudi. Policija trdi. da so streljali samo demonstranti Kljub temu, da večje število očividcev trdi, da je Petriča ustrelil detektiv Jurič in da so stražniki streljali, zatrjuje policija, da nihče izmed policije ni streljal. Orožie ool;cistov ie bilo pozneje uradno pregledano ter je bilo ugotovljeno, da nihče izmed policije ni streljal. Policija ie ob 8. zvečer izdala tudi poseben razglas o tej stvari. V tem razglasu se Dravi, da ie zagrebški tisk objavil netočne onise dogodkov, kakor da so streljali policijski organi. Policija trdi v svojem razglasu, da je ugo- tovljeno, da nihče izmed policijskih organov ni oddal strela in da Je po izvidu kot sigurno konstatirano, da so streljali samo demonstranti. Končno ie bilo z zaslišanjem več prič ugotovljeno, da ie bil Stanko Petrič ubit od nekega mladega človeka, starega okoli 24 let, ki je bil oblečen v kratko zimsko suknjo s krznom na ovratniku ter ie imel klobuk potisnjen na oči. Ta mladi človek ie Po izvršenem dejanju pobegnil po Jurišičevi ufci. Razglas policije se konča z naslednjimi besedami: To se sporoča v splošno vednost meščanstvu, ki se poziva, nai odstrani črne zastave, ker pomenijo demonstracijo proti državnemu prazniku in da nai se izogiba vsakemu kršenju iavnega miru in reda. ker bo vsakdo najstrožje kanzovan po zakonu. Izpovedi prič o ustrelitvi Stanka Petriča Zagreb, 1. decembra, p. Izmed mnogoštevilnih prič, ki dajejo razne kon-tradiktorne izjave o današnjih krvavih dogodkih, pripoveduje ga. Vimpolšek, žena odvetnika dr. Vimpolška iz Jurišičeve ulice, ki je stala v bližini, kjer se je pripetilo krvoprelitje. da je z Jelačičevega trga policija vodila tri omladince proti Petrinjski ulici. Za policijo je šla množica manifestantov. ki so vzklikali KDK. Stjepanu Radiču. dr. Mačku in Svetozarju Pribičeviču. No vogalu Juriš:čeve ulice, kjer je stal neki avtotaksi. je neki civilni človek potegnil iz žepa revolver ter pričel streljati na vse strani. Policijski stražniki so pričeli bežati in kmalu nato je začula hitro streljanje. Množica se je nato razbežala na vse strani. Tudi advokat Sim ger. ki stanuje na Jelačičevem trgu 24 izpoveduje, da je streljal neki civilni človek v kratki suknji z malim krznom na ovratniku in da je streljal v smeri, kjer je bil ubit Stanko Petrič. Zanimivo in ilustrativno poročilo avtentično informirane osebnosti našemu poročevalcu Zagreb, L decembra v. Vaš poročevalec je imel nocoj priliko razgovarjatl se z dobro poučeno osebnostjo, ki je oodala o današniih krvavih dogodkih naslednji nepristranski in politično ob-ektivni komentar: Ker se že ni izpremenil režim in z ozirom na razpoloženje v Zagrebu je Sik) na mestu, da bi se bile oblasti za-lovoliile s službo božjo v cerkvi. Ob-'ast pa je nasprotno poskrbela, da so bile velikanske množice prebivalstva nagn^ne na ulico in da so »radovedno pričakovale, kaj bo prišlo. Oblasti so namreč dale plakatirati pozive na proslavo in so tudi sicer z drugimi ukrepi ustvarile med meščanstvom in v omla-iini vtis. kakor da hočejo za vsako ^eno prirediti neka.i ostentativnega. Kljub temu pa bi ne bilo došlo do krvavih incidentov, da so oblasti tekom današnjega dne postopale z večjim 'aktom in da niso predvsem izgubile ?lave. Zlasti V se bile demonstracije 'ahko končale brez najmanjšega prelivanja krvi. Za razumevanje neljubih dogodkov e važno upoštevati naslednji moment, ki igra v poslednjem času veliko vlogo v razmerju med civilno oblastjo in tukajšnjimi predstavniki vojske. V Zagrebu ie znano, da obstoja spor med civilno oblastjo im vojaškimi krogi že precej dolgo in da je ta spor do današnjega dne latenten. Vojaške oblasti razpolagajo s svojo, vojaštvu podrejeno policijo, ki se predvsr— opira na privatna sporočila prenagljenih in nervozno razstrojenih tukajšnjih Srbijan-cev. Te osebe ne poznajo tukajšnje miselnosti in se v tukajšnje razmere še danes niso znašle. Neprestano se zato ponavlja, da so te informacije napačne in brez podOage in da izhajajo od pre-napetežev. V zvezi s tem je tudi dejstvo, da razcnlagajo vojaške oblasti z dobrimi telefonskimi spoji z Beogradom in da so vedno tudi najmanjše dogodke prikazovali beograjskim centralnim uradom mnogo prej in dostikrat v docela drugačni luči. kakor tukajšnje civilne oblasti. Na ta način je bil v Beogradu stvor jem vtis. kakor da so tukajšnje civilne oblasti nezanesljive in da stoje eventualno celo pod vpiivom opozicije. Tako je bilo omajano medsebojno zaupanje, ki je potrebno med civilnimi oblastvi in vojaštvom. Šele, ako se to upošteva, je mogoče razumeti današnje zadržanje oficirjev pred stolno cerkvijo in spopad, ki so ga imeli s policijo in z velikim žu-Danom. Frankovski omladinci, ki so bili odšli s črnimi zastavami na stolp katedrale. so imeli, kakor so pozneje izpovedali, počakati gori dotlej, da prične služba božja, tako da bi mogli razobesiti zastave šele v trenutku, ko bi bili vsi dostojanstveniki pri službi božji. Že so stopili civilni državni uradniki v cerkev in bilo je nekako ob 9., oficirji pa so še vedno stali izven cerkve in dozdevno čakali na prihod velikega župana. Nenadoma pa so se začele viti raz stolpa stolnice navedene črne zastave. Ko so oficirji zagledali črne zastave, so se silno razburili in niso hoteli stopiti v cerkev. V tem trenutku je prispel veliki župan ter je pri tej priliki došlo do živahnega rankon-tra med velkim županom in posameznimi prisotnimi višjimi oficirji in generali. Ugotovljeno je. da je prisotni general pozval velkega župana dr. Zrel-ca k redu in mu očital, zakaj policija ne posluje in zakaj ni vzpostavila red. Dr. Zrelec je ostro odvrnil, da je policija že odšla na stolp in da bodo zastave takoi odstranjene. V tem §e je pridružil tudi šef policije, nakar so civilne oblasti opozorile generale, naj prepuste skrb za mir in red njim ter da bodo že same znale ga vzpostaviti in vzdržati. Prišlo je pri tem do debate o čl. 123 ustave, ki pravi: »Za vzdrževanje notranjega reda se sme uporabiti vojsko le na zahtevo pristojne civilne oblasti.« Nekateri oficirji pa so smatrali, da ie situacija taka. da je ootrebna intervencija vojaštva. Veliki župan dr. Zrelec je nato prekinil svoj razgovor s prisotnimi vojaškimi dostojanstveniki. naglo okrenil ledja in od-šefl v cerkev. Nato so vojaški poveljniki sklenili da se ne udeleže službe hožie v katedrali im so z vsemi vojaškimi oddelki odšli v pravoslavno cerkev. Policijski uradniki so medtem izvršili povelja svojih predpostavljenih in aretirali omladince, ki so razobesili črne zastave. Policija pa je nato storila več težkih pogrešk. Najnaravnejše bi bilo, da bi bili detektivi naročili najbližji avto, vanj strpali aretirane omladince, ter se ž njimi odpeljali na policijo. Ce bi bili to storili, bi ne bilo došlo do krvavih dogodkov, ki so se nato odigrali pred zgradbo Srbske banke. Tako pa je policija vodila aretirane omladince od trga pred katedralo do Jelačičevega trga in dalje do Petrinjske ulice, kjer se nahaja policijski urad. Policija je morala skozi goste špalirje že razburjenega občinstva. Naravno je, da je moralo pri tem priti do ponovnih incidentov. Občinstvo je zahtevalo, naj policija izpusti omladince. ki sta jih vodila dva detektiva v spremstvu štirih docela neoboroženih in le s pendreki opremljenih redarjev. Sprevod areti-rancev je bil predmet stalnih medkli-cev ter ostrih nastopov razburjenega občinstva. Očividci pripovedujejo, da je usodne strele sprožila neka tajinstvena oseba, o kateri se sumi, da ie hotela s tem izzvati krvave dogodke. Ta oseba je pričela divje streljati in ni nehala dokler ni opravila svojega krvavega opravila. Le tako si je lahko razlagati, da so bile vse ranjene osebe nastreljene od zadaj. Pri tej priliki Je padel tudi Slovenec Petrič, ki se ie v tistem hipu mirno razgOvarjal z nekim postrešč-kom. Da zagrebško prebivalstvo ni izzivalo in da ni imelo tega namena, se je izkazalo tudi kasneje, ko se je v pravoslavni cerkvi vršila služba božja brez najmanjšega incidenta. Tekom popoldneva je policija prejela iz Beograda strog nalog, naj prepove razobešenje črnih zastav, ki jih je meščanstvo pričelo razobešati, da s tem posvedoči svojo bolj nad današnjimi krvavimi in docela neumestnimi dogodki. Policija ie skušala izvršiti to povelje iz Beograda, toda kmalu je sama uvidela, da je povelje neizvedljivo. Tako so njeni organi prišli v Seljaški dom in ukazaii odstraniti črno zastavo, ko pa so se odstranili, je bila zastava ponovno razobešena. Policija pa se topot ni"mogla vrniti, ker so medtem že zaklenili vrata Seljaške-ga doma. Razbita predstava v Narodnem gledališču Zagreb, 1. decembra, p Zvečer je bila v Narodnem gledališču slavnostna predstava »Prodane neveste«. Komaj je bila odsvirana overtura, so pričeli hrvatski omladinci, ki so se zbrali v parterju na dijaškem stojišču, klicati: Slava Stjepanu Radiču, živela svobodna Hrvatska, ne damo gledališča, ko se preliva hrvatska kri, doli ubijalci itd. To je izzvalo veliko paniko med občinstvom, ki se je takoj razbežalo. Demonstracija je bila tako hitro končana, da policija ni imela niti časa aretirati koga. Okoli- 100 omladincev, ki so priredili demonstracijo, se je razbežalo takoj in ni bil nihče aretiran. Situacija o polnoči Zagreb, 1. decembra o polnoči, č. Noč poteka do sedaj mirno. Stanje težko ranjenih je neizpremenjeno. Po poročilih z dežele vlada povsod i mir, ako-ravno so dogodki v Zagrebu prebivalstvo silno razburili. Razpoloženje v Beogradu Beograd, 1. dec. p. Vest o krvavih do* godkih v Zagrebu je izvala v prestolici naj« mučejši vtis. Prve podrobnosti o teh do* godkih so sporočile prestolniškemu občin* stvu beograjske redakcije z letaki na vseh važnejših prometnih križiščih. Kmalu nato so se na ulicah pojavile že posebne izdaje. Meščanstvo se je kaT trio in ruvalo števil, nim kolporterjem izdaje «Vremena», «Poli* tike in ostalih beograjskih dnevnikov iz rok. Občinstvo je živahno in razburjeno ko» mentirak) dogodke in obžalovalo, da so se na današnji državni in nacijonalni praznik mogli v Zagrebu pripetiti in odigrati tako krvavi in žalostni dogodki. Ker je bila današnja proslava državnega praznika in 10. obletnice ujedinjen ja v Beogradu neobičajno mlačna, so vesti iz Zagreba le še pojačale in poglobile splošno vladajoči pesimizem v prestolici. Poročila zagrebških listov o dogodkih Zagreb. 1. decembra. Prve avtentične vesti o dopoldanskih incidentih je objavila »Riječ«. kj je izdala posebno izdajo. Kmalu nato so priredili tudi ostali zagrebški listi posebne izdaje. Občinstvo je kar grabilo korporterje in raznaša cem liste iz rok in hlastno prebiralo podrobna poročila. »Večer«, »Hrvat«, »Obzor« in Narodni val« objavljajo poročila, ki vale glavno krivdo za dopoldanske krvave dogodke na policijo in na ob!asti. Po poročilu teh listov so se glavni krvavi dogodki odigrali pred gradbo Srbske banke. Detektivi, ki so aretirali omiadince v stolpu katedrale, so pripeljali areti-rance na križišče Jelačičevega trga, Jurišičeve in Petrinske ulice. Občinstva se je polastilo silno razburjenje in ogorčenje in je po zatrdilu policije na tem mestu hotelo oprostiti omiadince in jih iztrgati iz rok policije. Detektivi pa so odgovorili s streli iz revolverjev. Občinstvo je nato v divji paniki planilo narazen in se razbežalo n3 vse strani. »Hrvat« objavlja svoja poročila s celostranskimi naslovi: »Zopet kri«, »Krvavi 1. december«. »Meščani izvesite črne zastave v znak žalosti«. List opisuje, da je do prvih burnih incidentov pred katedralo došlo na ta način, da je neki general v hipni razburjenosti pozval vojake naj vlože naboie v puške, nataknejo bajonete in jih tudi pozval na naskok na občinstvo. »Hrvat« pravi, da so se cula odločna povelja »Napred, vojnici«, a general sam, o katerem pravi »Hrvat«, da je bil general Vešovič, je oo-tegnil sabljo in pričel mahati proti občinstvu, ki je demonstriralo proti Beogradu. proti vladi in tudi sicer izražalo svoje nezadovoljstvo nad aretacijo zagrebških omladincev z ostrimi vzkliki. Občinstvo je reagiralo z neprestanim vpitjem: »Doli velikosrbski centralizem«. »Živela svobodna Hrvatska.« Nato so se množice začele valiti "roti križ;šču Jelačičevega trga, Jurišičeve in Petrinjske ulice, kjer je došlo pred zgradbo Srbske banke do strahovitega prizora. Tu je hotelo občinstvo po zatrdilu policije osvoboditi aretirane omiadince, čemur pa se je policija z vso sik) uprla. Ko so demonstranti navalili je policija odgovorila z revolverskimi stre'i. f?n strel ie pogodi komai 181etnega Stanka Petriča v sence. Krogla je prodrla lobanjo in se zarila v rulo modne trgovine »Zagrebški ma- gazin«, ki sc nahaja v poslopju Srbske banke. Druga dva strela sta ranila čevljarskega pomočnika Mirka Djuriča. Prvi strel ga ie zadel v levo pljučno stran, drugi strel ga je ran:] na desni roki. Pri tej priliki je bil ranjen tudi redar št. 401. po imenu Korenič. Krogla ga je zadela od zadaj v hrbtenico, šla nato skozi telo in trebuh. Govori se. da sta te strele oddala detektiv Račič in redar št. 151. Po drugi verziji je 5 strelov oddal detektiv Ju-ričič. Alarmantni dogodki pred katedralo in na Jelačičevem trgu so opozorili re-darstveno poveljstvo, ki se je nahajalo v katedrali, na izredno kočljivo situacijo, nakar so bile izdane obsežne varnostne mere proti demonstrantom. Zanimivo je, da se svečana služba božja v katedrali ni vršila. Povelje za prekinitev iste je dal general Matic. Ko je komandant armije videl, da je položaj opasen, je odredil, naj se služba božja odpove in naj vojska z oficirji vred odkoraka pred pravoslavno cerkev, da se temkaj udeleži za kasneje napovedane službe božje. Ko je bila v pravoslavni cerkvi služba božja končana, se je hotela vojska z nataknjenimi bajoneti vrniti v svoje vojašnice. Pri univerzi je došlo do ponovnih demonstracij proti vojski. Bilo je točno ob 10.15. Na univerzi se je nahajala ogromna množica omladincev in akademikov, ki je pričela demonstrirati proti Beogradu in vzklikala svobodni Hrvatski. Komandant vojaških oddelkov je odredil, nai se vojska ustavi. Vojaki so se razporedili z nasajenimi bajoneti. Medtem je policija s silo raz-gnala omiadince, nakar je vo-jska odkorakala v vojašnice. »Obzoir« objavlja svoje poročilo pod debelimi naslovi »Proslava 1. decembra v znamenju 2 mrtvih ter večjega Števila ranjenih in premlatenih.« List poroča tudi že o poraznem vtisu, ki so ga dopoldanski dogodki v Zagrebu izzvali v Beogradu. Vsi listi so kmalu po dogodkih priredili posebne izdaje. Redakcije so na eksponiranih mestih v središču in na periferiji Beograda takoj izobesile kratke informacijske letake. Občinstvo se ie kar trgalo za posebne izdaje. Na Terazijah in po vseh glavnih ulicah so se zbirale velike gruče ljudi, ki so strastno komentirale dogodke v Zagrebu. »Obzor« zatrjuje, da je bila večina publike sovražno razpoloženje proti Zagrebu in Hrvatom in da je po ulicah vladalo isto razpoloženje, kakor po krvavem dogodku v Narodni skupščini. Danes pogreb ustreljenega Petriča Pokopan bo v skupnem grobu povodom nettunskih demonstracij ustreljenih žrtev. — Odmev zagrebških dogodkov v Slavoniji in Dalmaciji. Režimski listi že zopet hujskajo Davidovičeva «Pravda» zahteva najostrejše mere proti Zagrebu. Aca Stanojevič predvideva težke čase, a zagrebški dogodki naj bi bili povod, da se radikali zopet — pobotajo. Davido-vičev govor in kako ga komentirajo. tiska naperjena proti dr. Korošcu in njegovi vladi. Zlasti Davidovičevska »Pravda« ga napada, da je premalo energičen in zahteva, da se postopa proti Zagrebu kar najostrejše. Korošcev režim imenuje »Pravda« keren-ščino, ki mora končati na enak način, kakor je končala akcija Kerenskega. V poročilu o politični situaciji ugotavlja list, da je vlada sicer izdala neke ostrejše naloge, smatra pa, da je to še vse premalo in da je treba vajeti močneje nategniti. »Vreme«, »Pravda« in »Politika« se tudi razburjajo, da je prečanski tisk premalo poročal o beograjski proslavi 1. decembra in vidijo v tem protidr-žavnost. (V Beogradu seveda nočejo vedeti, da v Sloveniji obrati 1. decembra počivajo in da tudi tiskarne redno ne delajo ter da izidejo redne izdaje listov še le jutri. V ostalem pa je bila vsa beograjska proslava več nego skromna ter ni o njej skoraj ničesar po-rati. Op. ur.) »Pravda« se huduje tudi na dr. Trumbiča in pravi, da je samo zato odšel v inozemstvo, da od tam hujska proti državi in podžiga Zagrebčane k nepremišljenim dejanjem, ki naj bi bila voda na njegov mlin. List zahteva, naj oblasti dr. Trumbiču sploh odvzamejo potni list. Danes je imel sejo radikalski glavni odbor. Razpravljal je najprej o dgod-kih ter v zvezi s tem o splošni politični situaciji. Seje so se po dolgem času udeležili zopet enkrat vsi člani, kar je izzvalo splošno pozornost in je dalo seji nekak poseben značaj. Udeleženci so bili po seji zelo rezerviranj in so novinarjem odklonili podrobnejše izjave. Izvedelo se je le toliko, da je Aca Sta-nojevi na seji poudarjal, da je situacija z ozirom na naraščajoč razkol med Beogradom in Zagrebom po zagrebških dogodkih skrajno resna ter je pozival radikale, naj bodo složni in naj puste medsebojne prepire, ker se bližajo težki časi. O seji ni bil izdan običajni komunike, baje zato, ker se bo seja še nadaljevala. V nekaterih krogih domnevajo, da se pripravljajo važne stvari. V vladnih krogih je opažati veliko vznemirjenost in zbeganost in širijo se celo verzije, da stojimo neposredno pred prelomom situacije. Beograd, l. decembra, p. V političnih krogih je bil danes opažen sestanek, ki ga je imel koj po prvih vesteh iz Zagreba^ predsednik radikalne stranke Aca Stanojevič s svojimi ožjimi prijatelji. Govori se. da so na sestanku razpravljali o polit:čnem položaju, nastalem po sinočnem govoru Ljube Davido-viča in po zagrebških krvavih incidentih. Skoro istočasno se je vršila na drugi strani konferenca med predsednikom vlade dr. Korošcem in predsednikom radikalnega poslanskega kluba Veljo Vukičevičem. O tem sestanku se zna, da je veljal sinočnemu govoru Ljube Da vido viča. o katerem se trdi, da napoveduje krizo vlade. Govor Lj. Davidoviča, ki je predmet tako žive pozornosti je bil izrečen na sinočni politični večerji demokratskih prvakov, pravi v bistvu: »Mi hočemo sporazum z Zagrebom. Tudi oni ga ne odklanjajo. Toda zaenkrat se še ne moremo pogoditi. Oni postavljajo pogoj, da se naj Narodna skupšč'na razpusti in izpremeni vlada. Mi demokrati nismo nerazdruženo zvezani niti s sedanjo vlado niti s sedanjo skupščino Mi se tudi ne bojimo volitev, kakor se ne zoperstavljamo zahtevi, da se naj sedanja vlada izpremeni. Za to ceno smo mi pripravljeni na sporazum. Ne verujem v to. da bi oni ne hoteli priti v Beograd. Brez sporazuma ni obstanka in sigurnosti. V naši zajednici je moč, če pa smo s'ožni. smo tudi varni.« Beograd, 2. decembra. Vse pozornost političnih krogov je še vedno obrnjena na dogodke v Zagrebu, ki so predmet najrazličnejih komentarjev. Vlada ie danes izdala komunike, v katerem na glaša, da bo podvzela najod-ločnejše korake, da prepreči slione incidente. V vladnem predsedništvu se vrše neprestano konference med ministrskim predsednikom dr. Korošcem in vojnim ministrom ter pomočnikom notranjega ministra dr. Ziko Lazičem. Slednji je bi danes dvakrat v avdijenci na dvoru, kier je poročal kralju o uradni preiskavi radi zagrebških dogodkov ter o ukrepih, ki jih je odredila vlada. Zvečer se je mudil na dvoru tudi dr. Korošec, ki pa je bii. kakor se zatrjuje, samo referiral ministri! dvora. Beograjski tisk objavlja obširna poročila, ki so več ali manj tendenciiozno prikrojena. Poleg napadov na KDK in Hrvate pa je glavna ost beograjskega Zagreb, 2. decembra. Pogreb smrtne žrtve 1. decemberskih demonstracij v Zagrebu Stanka Petriča se bo vrši! jutri popoldne ob 3. Za pogreb se vrše velike priprave. Truplo je bilo že v minuli noči prepeljano iz bolnice v mrtvašnico na Mirogoju. Mestna občina je bila zaprošena, naj dovoli pokop Petriča v skupnem grobu ustreljenih omladincev Jerbiča in tovarišev. Kakor se naknadno izve, so bile posebne izdaje zagrebških listov in tudi vseskozi objektivno poročilo «Riječi» konfiscirane radi poročila, v kolikor se je nanašak) na vojsko. Cenzurna oblast je bila očividno mnenja, da se ne sme ničesar pisati o vojski. Današnji listi v glavnem prinašajo skoraj ista poročila o poteku dogodkov, vendar niso bili zaplenjeni. Dogodki v Zagrebu so našli odmev tudi v provinci. V Sisku je prišlo sinoči povodom vojaške bakljade do demonstracij, ki pa so jih oblasti kmalu udušile. Ko je korakala vojaška godba in četa vojakov z bakljami po Dugi ulici, so začeli omladinci vzklikati proti režimu, dr. Korošcu in Puniši Ra-čiču. Policija je aretirala 6 oseb. Tudi iz raznih drugih krajev na Hrvatskem, v Slavoniji in Dalmaciji prihajajo poročila, da je potekel 1. december v razburjenem razpoloženju radi dogodkov v Zagrebu. Iz Splita poročajo, da je tamošnji občinski svet imel danes dor>oIdne daljše posvetovanje, pri katerem je bil izdan na prebivalstvo poziv, naj se strogo pokori navodilom vodstva KDK v Zagrebu, da bi režimovci ne dobili povoda za še hujša izvajanja svoje na-silniške politike. Zaplemba zagrebških listov Po nalogu ministra Korošca. »Da ne bi se Zagreb še bolj razburil Beograd, 2. decembra. Nekateri današnji listi so bili zaradi poročil iz Zagreba konfisdrani. Zagreb, 1. decembra r. Tekom popoldneva je policida prejela iz Beograda nalog, da prepove posebne izdaje listov. Tako je bil najprvo zaplenjen »Večer«, medtem ko ie poiicija pripu- « stila, da so kolporterji mirno razpeča-vali posebno izdajo »Riječi«. Kmalu nato pa je prišlo povelje iz Beograda, naj se kratkomalo zaplenijo vsi listi ne glede na to, ali je njihova pisava v navzkrižju z javnimi interesi, češ, da se mora Zagreb očuvati še večjega vznemirjenja. Beograiski listi o prvodecemberskem krvo- prelitju v Zagrebu Vsi beograjski listi so o dosrodkth v Zagrebu priobčili v svojih nedeljskih številkah dolga poročila. Id Pa mestoma že zavzemalo stališča beograjskih političnih krogov in prehajajo s tem lz okviria objektivnega poročevalstva. Zlasti je to opaziti pri »Vremenu« in tudi »Politika« se v uvodu trudi, da bi skonstruirala zvezo med zagrebškimi demonstracijami in vodstvom KDK. češ: »Deseta obletnica uiedinlenia je bila proslavljena v Zagrebu tako. kakor se je moglo pričakovati po izjavah voditeljev KDK in po sedanji psihozi, ki vlada v teh krajih.« Na to »Politika« nadaljuje: »Proslava v Zagrebu se ie vršila v znaku popolnega bojkota meščanov in ocorčenia o mladine. Pripetilo se ie ono. česar so se vsi bali: Proslava 10 obletnice edinstva ie bila izvršena v Zagrebu z metežem ta zapečatena s krvjo. Neprestana politična napetost med Beogradom in Zagrebom, vsaki dan poslabšana z neumestnimi naredbami z ene strani ter z odločnimi in žolčnimi gesli z druge strani, ie neizbežno dovedla do krvopreHtla Med tem. ko se policij, oblasti niso znale znalti. so predstavniki vojske s svoftm zadržanjem dosegli, da se današnje pogreške n3so izpremeni! e v nepopravljivo nesrečo. Z izjemo nekega generala. ki je aktivno sodeloval v metežu s tem. da Je prffel nekega omladinca. ki ie klical: Živela Hrvatska! Doli z razbojniki! so ostali oficir ji ohranili mir in s tem vzdržali red. Državne zastave so bile razobešene na vseh državnih zgradbah, med tem. ko državne zastave ni bilo niti na eni zasebni hiši Tudi hiša dr. Ante Paveliča. bivšega predsednika Narodnega Veča (in Prvaka Davidovičeve stranke), ki ie pred 10 leti vodil delegacijo Narodnega Veča in proglasil edinstvo s Srbijo, je bila brez zastave. Po naredbi velikega župana ie bilo zaprtih veliko število trgovin, toda skoraj na vseh trgovinah in razstavnih oknih so bili prilepljeni letaki z besedilom: »Zaprto po naredbi velikega župana«. Te plakate so redarji na nekih krajih potrgali. Dogodke pred kaitedralo. ko ie poJiciia prijela omiadince. ki so bili razobesili črne zastave na stolpu stolnice. ODisuie »Politika« naslednje: Med tem so detektivi privedli iz cerkve ona dva omladinca in iu odoetiali na poli- cijo. Njihov prihod s stolpa ie »ozdravila zbrana množica s klici »Živela omladina!« »Živela svobodna Hrvatska, doli z nasilni-ki!« Malo stran od tega mesta so stali vojaški oddelki v razvrščenem redu z gene-raliteto in pričakovali generala Matiča. komandanta armije. da bi se lahko pričela božja služba v katoliški katedrali Ker ie množica, ki je spremljala detektive in aretirane omhdince. neprestano žvižgala in protestirala ter krenila na ono stran, kier so bili razvršeni vojaški oddelki z genera-liteto. Je tu zdajci nastala velika gneča. Očividci trde. da je neki general potegnil sabljo in ukazal vo-jakom »Na gotovo!«, nakar so vojaki sneli puške in pričeli polniti naboje. »Večer« trdi. da ie to bil general Vesovič. drugj očividci pa pravilo, da Je bil general Uzun - Mirkovič. Voiaki so že pričeli zapuščati svoio vrsto. V tem trenutku Je planil prednje pomočnik komandanta armije. general Srečkovič. in komandirai: »Mirno!«. Nato pa: Nazaj v vrsto! Tel naredbi generala Srečkoviča se je treba zahvaliti, da je na tem mestu vse prošlo v miru in da ni prišlo do obračunavanja med vojsko in razburjeno množico. Med tem ie prisoel pred cerkev poveljnik armije general Ma-tič. Ko mu ie nato bil javlien raoort o incidentu s črnimi zastavami, ie zbral okoli sebe oficirje in po kratkem Dosvetu odredil, da se ne poide v katedralo k službi božji, temveč da generaliteta z voiaki odide k božji službi v pravoslavno cerkev. Nadaljnje incidente opisuje »Politika« takole: V trenutku, ko je prišlo na vogalu Petrinjske in Jurišičeve ulice do streljanja, ie prikorakala s Kaktola veliko vojaška po-vorka z muziko in generaliteto na čelu. Iz množice, ki se ie zbrala na obeh straneh Jelačičevega trga. ie nekdo vzkliknil: Dosti je te muzike! Tamkaj ubiiaio! Neki šofer oblastnega odbora pa ie klical: Živela Hrvatska! Policaji so takoj planili v smer tega klica, istočasno pa ie stekel tudi neki general (izredna izdaia »Narodnega Vala« trdi. da je bil to sodni general Vesovič) in ukazal detektivom in redariem. naj aretirajo šoferja, ker ga ie osebno spoznal in našel v množici, v katero se je med tem šofer skril. Po tem incidentu ie vojska nadaljevala svoi pohod z muziko in odšla pred pravoslavno cerkev... Žalosten vtis zagrebških dogodkov v Ljubljani PnnnHollotf" vitujtv j ji viiVMvijun LJubljana, 2. decembra. V Ljubljani se je oficijelna proslava 1. de« cembra izvršila po običajnem redu. Ob pol 9. je bilo svečano bogoslužje v pravoslavni kapeli, ob 10. pa v stolnici. Na obeh krajih so prisostvovali predstavniki vojaških :n civilnih oblasti, nakar se je v vladni palači vršilo čestitanje. V lepem vedrem vremenu je m&j*u imelo dokaj prazničen izgled. Po ulicah je ves dan vladalo živahno vrvenje, občinstvo se je v gručah zbiralo pred okusno aranži ranimi miklavževimi izložbami. Polni so bili vsi javni lokali, posebno obiskana je Sila tudi predstava v operi. Okrog 11. dopoldne je redakcija «Jutra» prejela prva poročila o krvavih dogodkih v Zagrebu in jih afiširala na oglasnih tab« lah Narodne tiskarne. Naglo so se začeli zbirati ljudje in novica se je bliskoma raz« širila po mestu. Pred afišami «Jutra», zla6ti pred pošto, so se zbirale goste gruče ter ži« vahno komentirale obžalovanja vredne do« godke. V prvih dveh popoldanskih urah je nato naraščal promet v osrčju mesta, posebno po Selenburgovi, Aleksandrovi in KiaPjevi ulici. Pred Narodno tiskarno so stotine me« ščanov pričakovale posebne izdaje. Ko je nekaj pred tretjo uro stekel rotacijski strej, so bile prve zaloge kolporterjev mahoma razgrabljene. Na ulici skoro nisi videl člo« veka brez posebne izdaje «Jutra», ki se ga je tekom ene ure razpečalo tudi po vseh javnih lokalih v celem mestnem okolišu preko 10.000. Velika naklada posebne izda« je je odšla z večernimi vlaki tudi v provin« co, odkoder so se že tekom popoldneva vrstila neprestana telefonična povpTaševa« nja, kaj se dogaja v Zagrebu. V Ljubljani je izčrpno poročilo «Jutra» čen vtis in culi so se mnogi iskreni izrazi pomilovanja. Najvidneje se je depresija prebivalstva pokazala ob večerni bakljadi, ki jo je priredilo vojaštvo. Dosledno vestno izvršujoč svojo informacijsko službo je »Jutro« tudi danes zjutraj izdalo ponovno posebno izdajo s podrobnimi poročili o ponovnih krvavih spopadih na zagrebških ulicah. Tudi ta naklada je bila v Ljubljani hitro kol po rti rana in razprodana, najbolj pa je ustregla razburjenemu podeželju, kamor je bila razposlana s prvimi ponočnimi in jutranjiimi vlaki. Splošno je nedelja v Ljubljani potekla brez vsakih ekscesov, o splošni kroniki pa poročamo na drugem mestu. Kakor nam poročajo iz Maribora, Celja, Ptuja, Kranja, Novega mesta in ostalih drugih krajev Slovenije, se je proslava narodnega praznika povsod izvršila na dostojen način. Izčrpna poročila jJutra« o zagrebških dogdkih so povsod vzbrdila najboljši vtis. Naklade posebnih izdaj so bile mahoma razprodane. Danes bo vlada sklepala o nadaljnjih ukrepih Beograd. 2. decembra. V vladnih krogih se je nocoj zatrjevalo, da bo Jutri sklicana posebna se|a ministrskega sveta, na kateri bo vlada sklepala o ukrepih, ki jih namerava odrediti glede dogodkov v Zagrebu. Smrt v vagonu Zagreb, 2. decembra. Davi so našli v splitskem osebnem vlaku v oddelku III. razreda nekega moža ki je ležal mrtev na klopi. Policija je ugotovila, da gre za nekega Antona Dvornika, težaka iz Dalmacije. Hotel je potovali v Zagreb v bolnico. spotoma pa . mu je postalo slabo in je umrl, predno ie napravilo na vse prebivalstvo skrajno mu« vlak dospel v Zagreb. Demonstracije zagrebške omladine Dijaki se niso udeležili šolskih predavanj o pomenu I. decembra, marveč so po mestu manifestirali za hrvatski narod >Politika< objavlja iz Zagreba dolgo poročilo o dijaških manifestacijah 1. decembra v Zagrebu, v katerem piše med drugim: Včeraj ob 8. zjutraj bi bili morali dijaki vseh zagrebških srednjih šol prisostvovati predavanjem o 10-letniei ujedinjenja. Tik pred 8. uro se je zbrala na trgu 29. listo-pada, kjer je veliko število strokovnih in srednjih šol, večja gruča dijakov iz raznih zavodov in razpravljala o tem, ali naj dijaki prisostvujejo tem predavanjem ali ne. Večina dijakov je sklenila, da ne pojde k tem predavanjem. Med tem so prispeli detektivi in žandarji, ki so pozvali dijaka, naj grsdo v šole. toda dijaki so se zaceli razhajati. V tem trenotku so prispeli na trg hrvatski omladinci z dijaki. Med prepevanjem hrvatskih pesmi so omladinci na to zbrali gimnazijce, ki so se takoj uvrstili v povorko omladincev in z njimi odšli pred zavode, zahtevajoč, naj se predavanja odpovedo. Ko so prispeli pred šole, so dijaki videli. Kako pozivajo ravnatelji in profesorji dijake v zgradbo, nakar so pričeli klicati »Slava Stjepanu Radiču!< >2ivel hrvatski narod«. Policija je nato razganjala dijake. Pred učiteljiščem je prišlo do spopada. Ker pa je bilo poslopje medtem zaprto, da bi dijaki, ki so že bili v učiteljišču, ne odšli na ulico, so omladinci odprli vrata in učiteljiščniki so se mogli neovirano pomešati mod manifestante. Na ta način narastla množica omladincev je šla v Meduličevo in Frankopansko iliro. vzklikala svobodni Hrvatski in prerivala >Lepo našo domovino« in »Još Hrvatska n: propala«. Demonstranti so nato odšli v gornje mesto pred žensko realno gimnazijo, toda na Ilici jim je prestrigla pot policija ter jih začela razganjati s pendreki in puškinimi kopiti. Dijaki so se začeli razhajat: med neprestanim vzklikanjem j Slava Stjepanu Radiču!« »Živel hrvatski narod!« »Živela svobodna Hrvatska!« Kasneje so se dijaki zbrali na univerzi, omladinci pa pred katedralo. Dru-ga skupina omladincev je odšla po Franko-panski in Mesnički ulici v gornje mesto na trg^ Sv. Katarine, kjer se je vršila služba božja v proslavo ujedinjenja. V cerkvi so 6e nahajali razni ženski zavodi. Ko pa so demonstranti pričeli peti »Lepo našo domovino«, so gimnazistke zapustile cerkev in se pomešale med manifestante. Odtod so omladinci s svojimi tovarišicami odšli pred magistrat, nakar so se ponovno vrnili v gornje mesto. Tu jih je zopet razpršila policija. Zanimivo je, da je imela ta povorka značaj manifestacije, ker so omladinci manifestirali le za hrvatski narod, za Hrvatski Sabor in za pokojnega Stjepaua Radiča, niso pa protestirali proti nikomur. Premeščen k: generalni direkciji za kazen Beograd, 2. decembra. V zvezi z zadnjo železniško nesrečo v Beogradu je bil premeščen postajenažolnik beograjskega glavnega kolodvora Dušan Gjorgjevič h generalni direkciji državnih železnic, za šefa beograjske postaje pa je bil imenovan dosedanji podiiačelnik Dragutin Kecmanovič. Vorošilov. vrhovni poveljnik sovjetske armade, ki ga Je Stalin prisilil da ie moral oodati ostavko na svoje mesto. Katastrofalen potres v Južni St. Jago de Chile, 2. decembra. Javljajo se podrobnosti o potresni katastrofi. Najprej se je javilo, da je 80 oseb poginilo. V Talci se je proglasilo obsedno stanje. Kasnejše oficijelne vesti, javljajo večje številke. Število mrtvih je najmanj 122, .-anjenih pa je 250 oseb. Po oficijelnih vesteh so trpela zlasti srednja in južna ozemlja. Natančno število žrtev še ni znano. Zveze so prekinjene. Na ozemlju pri Talci Curico in Chilen znaša število mrtvih približno 200. Buenog Aires. 2. decembra. Danes ob 1.25 zjutraj je bil v Čilu katastrofalen potres. Po dosedanjih vesteh je potres zahteval v mestu Talca, kjer je bil najsilnejši, 89 človeških žrtev. Odmev mehiškega procesa Mexico Cety, 2. decembra. Vrhovno sodišče le potrdilo smrtno obsodbo morilca predsednika Obregona in 201etno zaporno kazen proti nuni Conceotion. Zdravstveno stanje angleškega kralja London. 2. decembra. Zdravstveno stanie kralja ie neiznremenieno Krali ie Drebi! noč precej mirno. Davi je bila temperatura nekoliko nižia. V infekciji je zaznamovat' nekaj izbolišania. Bombna eksplozija Melbourne. 2. decembra. V crškem klubu se ie dogodila bombna eksplozija Dri kateri je bilo 15 oseb ranienih Policija ie aretirala Pet oseb. a zborovanje. Na zborovanie so prihajale iz vseh bližnnh in dalinih vasi orearnzacne SDS in HSS skunno v stmienih vrstah. Ko so tako pristaši KDK iz vasi Bre-zina šli sko7i vas K"kunievac. je bila povo^ka zadržana. Srečki poglavar je namTeč izdal pod pritiskom rad;kalo_v nalog, nai se prc^eio vsi. ki odhaiakt na zborovanie KDK v Pakrac. ali ima-h vri sebi orožie. To ie izvršil v vasi Kukrmjevac famošnii radikalski žunan s tremi žandari;. Zdairi na ie pričelo oadatf kamenje, ki so ga metali radikali iz Kukunievca. Pristaši KDK so se postavili v bran. Pri tem spopadu je bil težko ranjen Marko Božič, pristaš KDK, in triie do štirje radikali. Ranjenci so bili kasneje prepeljani v bolnico v Pakracu. Ko so za ta dogodek čuli Pristaši KDK v Lipiku, so hoteli oditi v Kukunievac. Le prisotnosti duha in intervencij1!' poslancev Juraja Deme-troviča in Kra'carja je pripisati, da so se pristaši KDK pomirili in odšli na zborovanje v Pakrac. Govor predsednika Mačka. Zborovanju je prisostvovalo 4 do 5 tisoč ljudi. Shod je otvoriil pravoslavni prota in predsednik SDS v Pakracu, Danilo Podunovac, nakar je dal besedo dr. Mačku, ki so mu množice priredile v'harne ovacije. Dr. Maček je nagovoril rrmo^ro z b^edami: Bratje seljakl, Srbi In Hrvati, Hrvatice In Srbke! Današnja velika skupščina Je zopet znak, da se kmečki narod, da se Hrvati In Srbi v naši Hrvatski vedno najdejo ramo ob rami, ko nastopajo odločilni časi. Nato Je dr. Maček govoril o tem, da so vsi nasllniki brez pameti, ker mislijo, da labko oblast temelji na nasilju. V resnici pa Imamo stotine primerov, da Je doslej propadla še vsaka oblast, ki Je slonela na nasilju. Propadla so velika evropska carstva, rusko, nemško In avstro-ogrsko, toda narod Je večen ]n nepremagljiv. Bog ne plačuje vsako soboto. Pa tudi narod ne plačuje vsako soboto, <-e pa plača, tedaj plača tako, da zaleže. Hrvati, Srbi In Slovenci zahtevamo ravnopravnost in odklanjamo podrejenost. Borba KDK ni lahka, toda: »Kad se bratska srca slože, I olovo pll-vatl može». Dr. Maček Je končal svoj govor z vzklikom: Naj živi naš hrvatski, slovenski in srbski narod! Govor predsednika Pribičeviča. Nato je ob burnem pritrjevanju in dolgih ovacijah povzel besedo Svetozar Pribičevič: Ko so prošlo nedeljo zborovali v Pakracu radikali, Je bilo na njihovem shodu več žandar-Jev nego ljudstva. Na današnjem shodu pa so le ljudje Iz naroda, Je le ljudstvo, ki ne potrebuje žandarjev. Radikali vladajo le z nasiljem. Toda tudi radlkalsko nasilje bo nekoč vzel vrag. (Pri teh besedah Je došk) do drenja na strani, kjer se je nahajala skupina radikalov, obdana od žandarjev. Kmato je bil vzpostavljen mir, nakar je Pribičevič nadaljeval.) NI dovolj, da imamo nacionalno državo, kajti tudi Rusija Je bila nacionalna država. Toda v njej je bilo mnogo robstva. Švica nI nacionalna država, toda v njej vlada svoboda. Država mora Jamčiti vse svobodščlne vsakemu poedincu In vsem krajem, frlblčevič Je nato omenil, kakor Je v Beograda ie večkrat Izjavil, da se na Hrvatskem ne sme Padati tako. kakor v Makedoniji. Hrvati so tekom tisočletja ohranili svojo državo, prečanskl Srbi pa so z avstrijskimi cesarji sklepali po-Kodbe glede obrambe meja. Nato Je Pribičevič govoril o davčnih bremenih, td so neznosna. Radikali pa pravijo, da je prebivalstvu kljub vsem tem bremenom še vedno dobro. Sedaj so povišali državni proračun na 12 milijard, v kar bi poedlnec. ako bi v vsaki sekundi naštel dve števili, porabil ne da bi Jedel In spal 200 let, predno bi preštel 12 milijard. Vodilni krogi v Beosrradn pravijo glede včerajšnjih dogodkov v Zagrebu, da ne morejo menjati režima, dokler se dozajajo sllčnl Incidenti. Ako bi pa v državi vladal mir in red, bi zopet rekli, da nI potreba menjati režimov. Vidite, eno in drugo Jim Je prav, da utemeljijo svoj nadaljnl obstanek To Je kakor v oni po-slovlcl našega ljudstva: cAko uzjašeš, ubit ču te, ako ne uzjašeš, opet ču te ub:t» Beograd ni razumel misli edlnstva Srbov In Hrvatov, pač pa Je storil vse, da to misel zruši in pokoplje. Misel narodnega edlnstva Je prvič vz-nlkla v krajih, kjer žive Srbi In Hrvati zaeno. Vodstvo te misli Je sedaj prešlo v naše roke. Pri nas ie nastala velika Ideja ilirskega preporoda, misel hrvatsko-srhske koalicije, pri nas s<> vznlkla ona načela kmečke politike, ki sva Jo z Radlčem zastopala tudi tedaj, ko sva se borila drug proti drugemu Že tedaj nam Je postalo Jasno, da se Iz Beograda Izvaja načelo bivše avs^rmfjrske politike: Razdvajaj In vla-daj. Enkrat Je treba tolčl Radiča s Pribičevi-čem, drugič Pribičeviča z Radlčem. Ko je ta igra propadla, tedaj smo se združili ir. sklenili ustanovitev kmečke demokracije Sedai se za-vedamo, da se ne smemo več razdružltt. Pri- I blčevlč Je končal svoj govor z besedami: Naj ! živi naša kmečka sloga, sloga Srbov, Hrvatov in Slovencev.* Nato je govjril posl. Juraj Deme-trovič, ki je prisotnim obrazložil, kako težka bremena nalaga kmečkemu prebivalstvu novo sprejeti davčni zakon, ki še vedno ne izvaja ravnopravnosti in enakosti na davčnem polju. Popoldne se je vršil banket, ki mu je prisostvovalo nad 200 zaupnikov KDK. Na banketu je vladalo sijajno razpoloženje. Mnogi govornik"! so s priložnostnimi zdravicami slavili ustanovitev KDK, njene ideje in njeno borbo ter izražali globoko vero v njeno končno zmago. Ob 4. popoldne sta se predsednika KDK odpeljala do bližnje železniške oosfaje in se od tod vrnila v Zagreb. Izid včerajšnjih volitev v češkoslovaški Včeraj so se vršile po r«ej Češkoslovaški volitve v deželne zbore in okrajne zastope. — Napredek narodnih socijalistov in poraz komunistov. Praga, 2. decembra. Po dosedaj v Pragi znanih rezultatih o današnjih volitvah na Češkem, sta zanimivi predvsem dve dejstvi: 1. da so bili povsod komunisti poraženi in 2. da so se pozicije narodnih socijalistov bistveno izboljšale, ker so povsodi pridobili na glasovih. Izgube komunistov pridejo deloma v korist narodnih socijalistov deloma pa sociialnih demokratov. Dalje se mora povdarjati. da je češka agrarna stranka na deželi povsodi ohranila svoje pozicije, da pa je v nekaterih krajih tudi pridobila na glasovih. V mestih tudi v nemških krajih je razmeroma zelo porastla. V splošnem so poleg komunistov doživeli velik poraz tudi češka obrtna stranka in češki klerikalci. Narodni demokrati so v nekaterih krajih pridobili, v drugih pa zopet izgubili. V splošnem so vsekakor pridobili, vendar pa so padli njihovi glasovi v krajih, kjer so narodne manjšine. Dalje je zanimivo, da so rezultati v nekaterih krajih pri volitvah v okrajne zastope drugačni, kot rezultati pri volitvah za deželne zbore. Da se vidi razlika med posameznimi strankami, navajamo naslednje števil- ke: Kladno narodni socijalisti 2335 (leta 1925. 1315), soc. demokrati 1758, (1596). narodni demokrati 1340 (1470), komunisti 2886 (3902). agrarna stranka 388 (159). klerikalci 511 (633), obrtna stranka 96.3 (1092). Praga VIT. (delavski del): narodni socijalisti 9007 (leta 1927 pri obč. volitvah 7546), soc. demokrati 5273 (4235). narod, demokrati 5140 (5556), komunisti 4078 (5678), obrtna stranka 1633 (1974), klerikalci 1166 (1372), agrarna stranka 1126 (nekai sto glasov). Vinohrady: agrairna stranka 2397 (leta 1925 1032), narod, demokrati 13.476 (12.974). klerikalci 3553 (3661), obrtna stranka 34S5 (3845), soc. demokrati 4776 (3841). narod, sociialisti 12.260 (8740), komunisti 2873 (3711). V Pragi so končni rezultati znani le iz nekaterih okrajev, vendar pa se more že iz teh rezultatov sklepati, da bodo narodni socijalisti najmočnejša stranka. Iz Moravske. Slovaške in Pod-karpatske Rusije rezultati še niso znani. Volitve so povsod potekle popolnoma mirno in brez incidentov. Preiskava radi umora pred poroto v Pragi Morilec Vučitrn zatrjuje, da ni bil od nikogar najet. — Sum proti Gani begu, ki ga je policija aretirala. Praga, 1. decembra g. Danes dopoldne je bilo zaključeno zasliševanje Bebijevega morilca Vučitrna, ki je izjavil, da je storil svoje dejanje brez premišljanja in da ni imel nobenih komplicev. Ko je slišal in videl, kako drzko se Bebi zagovarja pred sodi« ščem, se je naenkrat spomnil na svojega prejšnjega gospodarja. V tem trenotku mu je prišla misel, da bi Bebija ravnotako usmrtil, kaker je on Cena bega Ko je bila nato razprava prekinjena in ko je videl, ka> ko izzivalno stoji Bebi pred sodniki, se ni več zavedal. Ne more se niti «pi>minjati. ali je imel revolver pri sebi in ali je sploh streljal. Kar se tiče revolverja, ga je pred odhodom v Prago zamenjal v Tirani s sta* rim revolverjem Že več let nosi s seboj orožje. Vučitrna so po zasliševanju izročili deželnemu sodišču, kjer bo obtožen zavrat* nega umora. Brat umorjenega Cena bega, Gani beg, je pri zasliševanju izjavil, da je zaradi tega prišel k razpravi, ker se je zanimal za to, ali bo Bebi pri razpravi povedal motive, ki so ga dovedli do umora Cena bega. Potrdil je, da je Vučitrna že dalj časa nosil revol= ver, ni pa mogel izjaviti, ali je bilo to ono orožje, s katerim je umoril Bebija. Gani beg je prišel že spomladi v Prago, ker bi se morala takrat vršiti razprava proti Be* biju. Kasneje pa se je vrnil v Beograd. Ker obstoji sum, da je Gani beg že prej vedel o nameri Vučitrna in da mu je v svrho iz» vršitve preskrbel vstopnico k razpravi ter da je denarno podpiral Vučitrna, je bil, ker je v posesti diplomatskih dokumentov, in» terniran na svojem stanovanju. Zdravstve« no stanje ranjenega italijanskega novinarja Andriana del Vezzo se je tekom dne zelo poslabšalo Predsednik porotnega sodišča je obolel, ker je dobil živčni šok. Praga. 2. decembra. Pri telesni preiskavi atentator|a Vučitrna so našli potni list ca njegovo ime, ki je bil izstavljen v Tirani, ter vstopnico v porotno dvorano. Anten ta tor je izjavil, da je 25. novembra odpotoval iz Heograda PLETENA OBLAČILA zmagala na »sej 0„„, t „,jl( Črti Ljubljani Protifrancoske demonstracije v Italiji «Smrt Francozom!» — Mussolini pravi, da je Italija hudo razžaljena. Moderna železniška postaja V Witzlebnu je bil v bližini razstavišča berlin« skega vzorčnega velesej* ma zgrajen nov kolodvor pod imenom «Ausstel» ung» (Razstava), ki bo otvorjen 10. decembra. Ker je tod pričakovati velikega prometa, je uprava nemških železnic opremila novo postajo z udobnim prometnim sred« stvom, s tako zvanim tibljivim stopniščem, ki utegne biti prva naprava te vrste pri nemških že« leznicah. Rim, 2. decembra. Krivdorek pariškega sodišča v Nardinijevem procesu je vzbudil v vsej Italiji veliko razburjenje in v vseh večjih mestih je prišlo do študentovskih demonstracij proti Franciji. V Rimu so trajale manifestacije in demonstracije vse dopoldne in dijaki so večkrat zaman poskusili prodreti do francoskega poslaništva ki ga je stražil močan policijski kordon Zastraženo ie bilo tudi iugoslovensko poslaništvo. Demonstranti so neprenehoma vzklikali: »Dol s Francijo, smrt Francozom! Živela Italija!« Pred hišo, kier je tajništvo fašistične stranke, so demonstranti tako dolgo vzklikali, dokler se ni pojavil na balkonu generalni tajnik Turati. ki pa se .ie zadovolji, s tem. da je množico pozdravil z iztegnjeno roko. Nato so demonstranti odkorakali pred grob neznanega vojaka. kjer so obnovili svojo prisego o pripravi ienosti za boj. Demonstracije so se nadalje vršile v Padovi. kier so se visokošolci zbrali na dvorišču univerze, v Napulju. kier so demonstranti hoteli iuriŠati francoski konzulat, a jih ie policija vrgla nazaj, dalje v Trstu, Bergamu. Modeni, Pisi in Turinu. V Bologni je rezervni nad-poročnik Ramponi poslal nazaj predsedniku francoske republike 'vsa odlikovanja. ki jih ie bil orejel za svojo udeležbo v bojih na Mami. V svojem včerajšnjem ekspozeju v ministrskem svetu se je Mussolini dotaknil tudi pariškega krivdoreka. Dejal je, da je razsodba pariških porotnikov težko razžalila ves italijanski narod. ker je bil morilec italijanskega konzularnega zastopnika v Franciji malone oproščen. Vlada dobro razume, je poudaril Mussolini. ogorčenie italijanskega naroda in ugotavlja z zadoščenjem, da so se spontane diiaške manifestacije odigrale v popolni disciplini. Tudi včerajšnji listi pišeio zelo ostro proti Franciji. »Imnero« preti, da bodo Italijani vrnili vsa francoska odlikovanja. ter napoveduje boikot francoskih vin. parfumov in drugih luksuznih predmetov. Arnoldo Mussolini piše v »Po-polu d' Italia«, da se manifestacijam ni čuditi, češ da je pariška razsodba obtožba Italije. S to razsodbo je postala že tak polna mca neskončnega ogorčenja prenolna. Toda prišel bo čas. ko bo napočila ura osvete ali revanže. Sokolska proslava prvega decembra Lepo uspele telovadne akademije na Taboru, v šiškf in pri Sokolu n. Ljubljansko in okoliško Sokolstvo ie >f'cs na svečan način proslavilo t. december kot državni in sokol ek i praznik. Na predvečer na rod n etra praznika se je zbralo zopet vse kar sokolsko čuti na Taboru, da prisostvuje slavnostni akademiii acnlnega Sokola 1. Akademijo so poleg Številnega občinstva posetili predstavniki JSS. dalje vojaških in clvflnih oblasti. Zlasti lena ie bila udeležba starih sokolskih borcev, ki so z navdušenjem sledili poteku prav lepe sokolske akademije. Nastonili so vsi društvi"! --'-Mki (razven dece). ki bo svoje vije izvedli prav •lobro in bili bnrno pozdravljeni od strani občinstva. Častno sta rešila svojo naloeo hidi društveni orkesler in fodalni kvartet. Zanosen govor o pomenu državnega in so-kolskega praznika ie imel starosta br. d r. Pes t o tn i k. ki je za svoja izvajanja žel živahno odobravanje občinstva. Gotovo najlepša točka večera pa je bila slavnostna scena: »Jugoslovensko ponižanie in poveli-Sanje«, ki so jo sestavili bratje dr. Lah, Ryška in Balatka. Scena ie napravila na vse navzoče globok vtis in zasluži io vsi sodelujoči pohvalo. Po akademiji je bil prav prijeten družabni večer s plešam, ki je po-telkel zelo animirano. Zelo lepa fe bila oficijelna proslava na državni praznik dopoldne v veliki dvorani sokolskega Tabora ki jo te priredil JSS. Udeležba Sokolstva in občinstva je bila prav številna. Oder fe bil nrav okusno okrašen z zelenjem in državnimi zastavami in kipom kralja Aleksandra. Točno ob 11 le otvorila slavnost godba Sokola L s fanfarami iz opere »Libuša«, nakar je sledil krasen govor staroste JSS br. G a n g 1 a, ki ie najprvo pozdravil zbrano Sokolstvo. nadalje zastopnika vojske polkovnika Milana R a d o j č i-č a in zastopnike občine. Prečital je nato spomenico >Naš 1. december« ter povdaril pomen 1. decembra za Sokolstvo in državo. Govor br. Gangla ie bil večkrat prekinjen z burnim odobravanjem vseh navzočih. Pevski zbor Sokolov je zanel nato »Bože nrav-de<. prapori so se sklonili in Sokolstvo je šteje poslušalo državno himno. Mali Soko-lič je nato samozavestno in čustveno dekla-miral Ganelovo nesem >Naša vstava«: eod-ba pa je zaigrala venec jueoslovenski^ narodnih pesmi »Zovi. samo zovi!« Tinlo spreieta je bila tudi deklamaciia naraščajni-c« Marice Pirčeve »Naši zemlii<, nakar so pevci zaDeli boino nesem >Hei trubaču« in ..Našo Marseliezoc. Sledil ie svečan akt zaobljube noveea članstva. Prisego je položilo nad 100 novih članov in članic in je ta akt nrivabil zlasti starejšim bratom solze v oči. Novo članstvo se ie vnisalo še v spominsko knjigo, godba Sokola I pa ie zaierala »Hej Slovani« ki io je stoje pelo vse Sokolstvo. Starosta br. Gan«rl se je končno zahvalil za lepo uspelo manifestacijo in opoldne zaključil slavnostno zborovanje. Skromno a enako prisrčno proslavo je priredil šišenski .Sokol na državni praznik zveier v svoji telovadnici pri Kregarju. Lepo okrašena telovadnica je zbrala res vse kar sokolsko čuti. Udeležba Sokolstva in občinstva je bila prav lena. Društveni orkester je zaieral »Sokolsko*. br. Jakob Jesih pa je v daljšem govoru orisal zgodovinske dneve v novembru in decembru 1918. Njegov govor je nanravil na vse globok vtis. Po himni se je pričela telovadna akademija, ki je obsegala 5 prav lepih telovadnih točk. Vsi nastopajoči so se Častno odrezali in želi burno pohvalo, zlasti so ugajale vaje članic s snežnimi kenami in pa »Carmenr moškega narašja. Končno je bil predvajan še film »VIII. vsesokol. zleta v Pragi 1. 192fi<. ki nas je popeljal v zlato Prago, k doslej največji sokolsla prireditvi. Občinstvo se je divilo krasnim sliakm in je bilo izredno zadovoljno s proslavo. Snoči pa je Sokol II. v telovadnici na realki proslavil državni praznik s telovadno akademijo ob polnoštevilni udeležbi Sokolstva in občinstva. Miklavžev večer Sokola II. za mladino bo v torek ob H 19. v telovadnici realke. Darila se pobirajo isti dan od lo. do začetka prireditve v društveni sobi na realki. Pozivamo vse starše naše mladine, da ob tej priliki obdarujejo svojo deco. — Zdravo! Miklavževanje na Taboru Sokol I. priredi tudi letos miklavževanje na Taboru v sredo, dne 5. decembra. Za mladino bo ob 16. uri po nastopnem vzpo-redu: Miklavžev prizor. Miklavžev nastop in obdaritev. Darila sprejema društvena pisarna v sredo od 9. do 15. ure. Za vsak komad se plača 1 Din. obenem se dobiio vstopnice. in sicer za sedeže po 5 Din, za stojišče po 3 Din. Za odrasle bo miklavževanje zvečer ob 8. Spored: Godba, skupine mo- škega naraščaja, vaje z obroči ženskega naraščaja. Miklavžev prizor, Antonov kuplet. Miklavžev nagovor in obdaritev, prosta zabava ples. — Darila sprejema društvena pisarna od 9. do 19. proti vplačilu 1 Din. Vstopnina 10 Din. Priredite^ se vrši pri pogrnjenih mizah. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Kronika nezgod v slavnostnih dneh Maribor. 2. decembra. Mesto ima zopet običajno lice Množice, ki so bile prihitele iz vseh strani Slovenije na proslavo desetletnice osvoboditve Maribora, so že zapustile mesto Na glavnem kolodvoru so se včeraj In danes vlaki kar vrstili in uradništvo Je vršilo naporno službo naravnost vzorno Niti najmanfšega incidenta n.i bilo na kolodvoru kljub ogromnemu navalu. Vsa čast našj prometni službi! Z vso požrtvovalnostjo so se udeistvo-vali ob prazniku tudi člani rešilnega oddelka. ki pa na srečo kljub silnemu navalu ljudstva in gnečam niso imeli preveč posla. Policijska kron.ika zadnjih dveh dni beleži le naslednie nezgode: Petdesetletni železničarksi uslužbenec T. I. se ie davi v svoiem stanovanju v času. ko se je njegova žena odstranila iz hiše. obesil za hlačni iermen Ko se ie žena vrnila v stanovanje, ie našla moža visečega na vratih Takoj ga je odrezala ter obvestila o dogodku policijsko stražnico fn reševalni oddelek. Moža so odprenrili v bolnico. kier bo kmalu okreval 34-letni brezposelni trgovski potnik E. P. si ie na državni praznik ob pol 12 uri dovolil nenavadno atrakciio Svoječasno le stavil z nekim gospodom, da do gotovega roka za 1000 Din skočil z državnega mosta v Dravo Obliubo fe izpolnil. Domneva pa se. da miu ni šlo za stavo temveč da ie tudi to bil obupen poskus samomora Mož ie svoj nevarni skok že parkrat poskusil, a so mu drugi še pravočasno preprečili nakano. Tokrat pa ie dobil orf svofem drznem skoku težie notranje poškodbe in ie bil od reši'nega oddelka odoeljan v bolnico Ob priliki shoda na Glavnem trgu se je zgrudilt 58-letni kmet iz Slivnice pri MarL boru. Stoik po imenu, nezavesten na tla. Rešilni oddelek mu fe nudil prvo pomoč Jn okrepčilo. — Voz je povozil v Kopališki ulici pred parnim mlinom 78-!etno starko Marijo Skrabljevo. Starka si ie pri tem zlomila levo roko. Z avtomobila Da ie padel udeleženec slavnosti. 27-!etn; kovač iz Clr-kovcev. Franio Trbovšek Potolkel se fe po glavi in ko ga ie rešilni oddelek obvezal, se ie odpravil domov. — Čez stopnice gostilne ie prišel v bolnico 62\etw kmet iz vasi Poljane pri Konjicah Mihael Konec Kajpak so bile ob priliki proslav vse gostilne natrpano oolne in prob večeru fe padal dež. Mož. ki ni imel pravega stanovanja. je ob tričtrt na 3. zjutraf padel po stopnicah neke gostilne ter se tako poškodoval. da so ga moral! odpremiti v bofarfco. Komunistično rovarenje Trbovlje. 2. decembra. V noči od petka na soboto so neznani storilci nalepili skoraj na vse hiše v delavskih kolonijah lepake s bufskafočo vsebino, v kateri poziva komunistična stranka Jugoslavije na oborožen umor Ko fe orožniška postaja zvedela za lepake lih le dala tako! potrgati ter ie v teku nreiskave. ki fe traiala ves dan. izvršila več aretacij. Dogodek ie vzbudil mnosro razburfenfa. ★ Otvoritev vodovoda v Laškem V soboto dopoldne se ie v Laškem vršila na slovesen način otvoritev novozgrajenega vodovoda Otvoritve se ie udeležilo mnogo povabiiencev. med nfimi predsednik okrožnega sodišča v Celiu dr Kotnik. prvi državni pravdnik iz Ce!ia dr Požar. šef hidrotehničnega oddelka v Krškem inž. Pitamic in šef progovne sekciie g Os-vaJd. Podrobnejše noročilo bo obiavila torkova številka »Jutra«. Žoganje z lopko V gradu Hampton Court je lopkališče — tenis, kakor govorimo z Angleži — prirejeno za vlade Henrika VIII angleškega lorej skoro pred štiri sto leti. fie dandanes se igrajo na njem. To je najstarejše lopkališče. kar se jih je ohranilo. Onkraj Rokava ka-nijo 1. 1929. slaviti 400-letnioo njegove zgradbe V I. dejanju II. prizora »Henrika V.< je Shakespeare popisal lopkališče naslaniaje se na podrobnosti v Hampton Courtu. A našo tivoliisko »Ateno« _ je li ie kdo ovekove-Čil na radost poznim zanamcem? J Velika proslava 1. decembra v Mariboru Udeležilo se je nad 25.000 ljudi. — Ogromen slavnostni sprevod. — Ovacije generalu Maistru. — Dan je potekel brez najmanjšega incidenta. Maribor, 1. decembra, j častniki. Za tablo z napisom «P. V.» je ko« otrn ri oco+o /Nnla^ni/tA ' r« l/rtlfi cUimtna noilr/ia« iih i k on - Za današnjo proslavo desete obletnice osvobojen j a Maribora je vladalo tako v bližnji, kakor tudi v daljni okolici Maribo« ra tako veliko zanimanje, da je današnjim prosJavam prisostvovalo najmanj 25.000 ljudi. Najprvo je bil v stolnici odpet slavnostni «Te deum», ki so mu prisostvovali vsi ci« vilni in vojaški dostojanstveniki, nakar se je vršila v dvorani Kazine slavnostna seja mariborske oblastne skupščine. Medtem pa je bil v mestnem parku odkrit spomenik. Pred spomenikom so tisočglave množice burno pozdravljale generala Maj« str a. Po odkritju spomenika se je formirala nedogledna povorka, ki je krenila na glavni trg. Sprevod so prvi efektno otvorili športni« ki s smučmi na ramenih in preko 100 ko« lesarjev v dresih od vseh mariborskih ko« lesarskih klubov. Nato so se valili tisoči navdušeno prepevajoče šolske mladine od 3. razreda osnovnih preko vseh meščanskih in srednjih šol. Za častitim praporjem «Tri« glava» so korakali akademiki iz Ljubljane in Zagreba. Sledila je sokolska konjenica in fanfare, 150 Majstrovih borcev, cela vt« sta pevskih zborov iz mesta in z dežele, delegati občin in drugih samoupravnih kor* poracij iz vse mariborske oblasti, Korošci in Primorci, iz vrst katerih so se glasile pesmi kakor «Trst, Gorica, Reka, svoboda vas čeka», potem dobrovoljci in rezervni rakala skupina nekdanjih apolitičnih sum« ljivcev». Sledila so razna druga društva in korporacije z zastavami. Sprevod je ob tri« četrt na 1. prišel na Glavni trg, kjer so se pričeli ob 1. popoldne z balkona mestnega magistrata slavnostni govori. Prvi je govo» ril general Majster, ki se je spomin j d do« godkov pred desetimi leti in ki ga je mno» žica dolgotrajno pozdravljala. Generalu Maistru je odgovoril podpolkovnik v pok. Cvirn, nakar sta govorila predsednik Ob« lastnega odbora dr. Leskovar, mestni župan je prečital brzojavna pozdrav kralju. Prof. Ribarič se je v svojem govoru spominjal neosvobojenih rojakov, nakar sta še govo« rila v Imenu Koroščev dT. Miiller in Šentilj« skih obmejnih Slovencev, župnik Vračko. Šele ob 2. popoldne so se začele razhajati množice. Ob 16. so zastopniki mesta in dru« gih oblasti položili vence na grobove umr« lih članov bivšega mariborskega narodnega sveta dr. Verstovška, prof. Voglarja, drja. Vončine in dr. Medveda. Ob 17. je bila v Narodnem gledališču slavnostna akademi« ja, ob 19. se je vršila po mestu bakljada, ob 20. je bil koncert Glasbene Matice v ve« liki dvorani Uniona, istočasno pa se je vršila velika veselica v Narodnem domu ter neštete zabave po drugih lokalih. Razpoloženje so motila popoldne dospela poročila o dogodkih v Zagrebu. Dan je v ostalem potekel brez incidentov. Dve uspeli lahkoatletski prireditvi v Ljubljani in Mariboru Tek Ujedinjenja in tek skozi Maribor za Vahtarjev pokal. — Ilirija zmagovalec v jesenskem pokalnem turnirju LNPa. _ Vojaška reprezentanca Ljubljane porazi Zagreb__I. SSK Maribor prvak mariborskega jesenskega prvenstva. — Gostovanje dveh zunanjih klubov v Mariboru. — Hašk jesenski prvak Zagreba. — Finalna pokalna tekma med praško Sparto in Slavijo je ostala neodločena. Tek ujedinjenja Krasen uspeli novinarske prireditve Doslej največji obisk elitnega koncerta v Unionu. — Najdo-stojnejša proslava narodnega praznika. Ljubljana, 2. decembra. Sinočnji novinarski koncert je znova potrdil tradicijonalni sloves najelitnejše družabne prireditve slovenskih novinarjev na praznik ujedinjenja. Navzlic splošni socialni krizi je krasni obisk te prireditve pokazal, kako najširši sloji ljubljanskega prebivalstva znajo manifestirati svojo simpatijo do novinarjev, ki se pa tudi vsako leto potrudijo, da širokemu občinstvu nudijo prvovrsten umetniški užitek z izvrstnim sporedom. Od 17. dalje je bila blagajna doslovno oblegana od velikih gruč občinstva, ki si ni utegnilo že v predprodaji nabaviti vstopnic. Okrog pol 20. so začeli prihajati najodličnejši predstavniki ljubljanske družbe, ki so jim bMa odkazana častna mesta v prvih vrstah velike dvorane, katero je do pričetka koncerta trumoma napolnilo ljubljansko občinstvo. Pogled na dvorano je nudil krasno, interesantno sliko celotne ljubljanske družbe. Od najvišjih funkcionarjev civilnih in vojaških oblasti do dijaka in delavca je bilo v dvorani zbrano vse, kar pojmuje tri glavne momente, ki ustvarjajo vsakoletno novinarsko prireditev: zavest proslave narodnega praznika, simpatije z novinarji in splošna socijalna skupnost. V spremstvu sprejemnega odbora novinarjev so zasedli prve vrste: predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Rogina. veliki župan g. dr. Vodopivec, predsednik oblastnega odbora g. dr. Natlačen, mestni župan g. dr. Dinko Puc, mestni poveljnik general g. Popo-vič, starosta JSS Engelbert Gangl, ves konzularni zbor in mnogi drugi odlič-njaki. Koncert se je pričel točno ob 20. z nastopom najmlajših ljubljanskih glasbenikov in pevcev. Zbor meščanske šole na PruJah je pod vodstvom strokovnega učitelja g. Repovša podal idilično lepo uverturo. Mnogim je ta nastop izvabil solze iz oči. S frenetičnim aplavzom je bila nato sprejeta naša odlična solistka gospa Zinka Vilfan-Kun-čeva, ki je morala na splošno zahtevo dodati še dve pesmi. Izvrstno so se nato odrezali pevski zbor »Ljubljanskega Zvona«, »Grafike« in »Glasbene Matice«. Strogo sodbo o njihovih izvajanjih, ki so bila potom radija podana vsej široki javnosti, najobjektivnejši priči neprestanega odobravanja, prepuščamo strokovni kritiki. Na tem mestu izražamo samo globoko zahvalo vsem sodelujočim! Kakor še vselej doslej, se je po koncertu spontano razvila najprijetnejša zabava mnogoštevilnih gostov. Izvrstna, neumorno pridna godba Sokola 1. pod vodstvom gg. Kita in Švajgerja je nudila nebrojnim parom prvovrsten užitek. V obče je prireditev potekla v najkrasnejšem redu in znova dokazala, da znajo ljubljanski novinarji družiti na narodni praznik vse sloje v najboljši harmoniji. Kronika Miklavževe nedelje v Ljubljani Berači. — Jutro po novinarski prireditvi. — Blato in gostilne. Iz policijskih zapiskov. LiubUana, 2. decembra. »Kaj je res toliko revščine?« se je moral danes vprašati sleherni Ljubljančan. Pros-jaki so jo udarili na ulico že prav zarana. Nastavljali so se pred kolodvori, ustavljali pasante na cestah, nadlegovali goste po kavarnah, kupovalke na živilskem trgu in na Miklavževem sejmu na Kongresnem trgu. Med berači je bilo mladih ljudi, starčkov, žensk in moškh. Otrok, ki jih pošiljajo na ulico stariši, ne manjka. Policijski organi so aretirali celo kopo beračev, nekatere pa samo legitimirali. Največ teh revčkov, ki so deloma sami krivi svoje bede, dočim so jih mnogo zlomile tudi razmere, prihaja iz delavskih predmestij, mnogo starejših pa da tudi dežela. V Ljubljani je v nedeljo prevladovalo nekam dolgočasno razpoloženje. Po izvrstno uspelem novinarskem koncertu se je pač jutranji počitek silno dobro prilegeL Dočim je zgodaj zjutraj še snežilo in pozneje deževalo. se je nato zjasnilo jn je nastal dokaj lep pozno jesenski dan. Tudi megla se je kmalu razkadila in nekoliko je posijalo solnce. »Na zrak. ven v okolioo!« se je glasila parola vseh. Čim pa so stopili ljudje ven v blato, jim ie že skoro postalo žal. kajti blata je bilo skoro do gležnjev na Celovški, Dunajski in Tržaški cesti. Domala toliko, kakor tam ga je ležalo seveda tudi no vseh drugih potih, ki vodiijo iz mesta. In zopet so mestni avtobusi opravljali svojo polsa-maritansko službo. Pogovor v gostilnah se je sukal ponajveč o grenkih novicah ponovne posebne izdaje »Jutra« iz Zagreba. Ves dan, posebno še zvečer so sprehajalci po mestnih ulicah vsepovsod srečavai'i Miklavža. Seveda pa Miklavž gleda iz vsake izložbe, ves oprtan z najlepšimi in najiizbranejšimi dobrotami. Kakor letos se naši trgovci (od manufakturista. galanteri-sta do specerista) niso menda potrudili še nobeno leto po prevratu, da prikažejo bogastvo zalog in vabljive cene. ki se lih menda ne bo prestrašiti, vsaj ne onemu, fogar ima Miklavž le malo rad. Izložbe so zvečer žarele razsvetljene v lučeh najrazličnejših barv Na Miklavževem sejmu so ie pele šibe in dobre volje ie bilo na preteV Spričo deistva. da smo šele po prvem, se ie razvilo zvečer najboliše razpoloženi" tudi no kavarnah in gostilnah, kjer so veseli gostje uganili marsikako »flcfno*. V Vodmatu so se na ulici neki »dečki«, naliti dalmatinca, tudi čisto »fletno« steoli in se po hudem prepiru, v katerem ie šlo za mlado dekle, potipali tudi za kožo. Teklo pa ni mnogo krvi. kar se je dvema razbo-ritiima razgrajačema zdelo tako za malo. da sta skušala lopniti še po stražniku, ki jima pa je dal okusiti sladkost pendreka. Lep uspeh ie imeln policija davi v neki baraki v Vodmatu, kjer je policijski agent izvohal celo zalogo raznega tatinskega plena. V barako je spravljala blago znana tatica Danica Tomazinova, ki je bila aretirana že pretekli teden, vendar skrivališča ukradenega blaga to hotela izdati. Danica je skrivala v tej baraki razne obleke, ki jih je nakradla v različnih hišah po deželi, perilo, ki ga je odnesla pericam v Bizoviku: košare ter predmete v nijih. ki jih je odnašala iz raznih hotelov po Ljubljani ter celo nekaj denarja, ki ga je odnesla nekemu župniku na Dolenjskem. V Berlinu, na Dunaju in v Varšavi se divijo obenem z nami velikemu filmu nežne ljubavi Angel ulice V glavnih vlogah božanski ljubavni par JANET GAYNOR in CHARLES FARRELL Hitite in oglejte si ta umotvor pri pred« stavah ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Izredno čustvena godba. — Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. Roparski napad v Laškem Laško. 2. decembra. I V noči od petka na soboto sta napadla dva neznanca pri Anini kameli mešetaria Ferdiinada Kneza, vulgio Starca, ga Dobila na tla ter mu odzela uro in 3000 Din v gotovini. Knez ie rop takoi po dogodku javil orožnikom, ki so uvedli obširno preiskavo, j Pričakovati je. da bosta napadalca v krat-1 kem nriieta. Na državni praznik 1. decembra je ASK Primorje priredil pod pokroviteljstvom g. velikega župana ljubljanske oblasti »Tek Ujedinjenja«, ki je kot športna proslavna prireditev v polni meri uspel. Že samo. za naiše prilike rekordno, število tekmovalcev in v tehničnem oziru dobro organizirano tekmovanje in točnost, ki je nismo bili vajeni videti pri atletskih prireditvah, je dvignilo zanimanje pri ljubljanski javnosti, ki je z veliko udeležbo dokazala, da simpatije do lahkoatletskega športa v njej stalno naraščajo. Tekmovalna proga, ki je vsebovala dva dela, t. j. dolgi del proge za tekače na srednje in dolge proge, in kratki del za vse ostale sodelujoče športnike, je zlasti pri dolgem delu stavkala do tekmovalcev težke zahteve. Razen dolžine, ki ie znašala oca 5 km. je s svojim vzponom s Krekovega trga po Študentovsk' ulici na Grad in preko njega izključevala tekmovalce, ki niso rutinirani v crosscountry tekih. Kljub temu je borba v obeh delih tekmovanja od začetka do konca bila zelo ostra in se ie vodstvo stalno menjavalo: pri dolgoprogaših med Perkom. Kumerjem in Senčarjem, pri kratkoprosraših pa med Valetom. Škrabar-iem in Marchiottijem. Tekmovanje Je zla stf nudilo senzacijo na kratki progi, kjer si je pri pošti zasigural vodstvo popolnoma do sedaj v atletiki neznan športnik Majhe-nič. član Diska iz Domžal, ki si je po kras nem finishu priboril sigurno in efektno zmago z naskokom 20 m pred Marchiotti-iem (Ilirija) in Škrabarjem (Primorje), ki ie po ostri borbi zaostal za drugoplasira-nim cca 3 m. Pri dolgoprogaših si je rutiniran tekač Perko zasigural zmago že na Privozu z naskokom cca 50 m pred Senčarjem in Kumerjem. vendar sta imenovana proti prvemu v medsebojni ostri borbi do dlja preco zmanjšala diferenco. Zmage pa mu nista mogla odvzeti in je Perko cca 3 m prej rezal cilj. T>a ie na cilju bila tako mala razlika med prvoplasiraniimi. gre vsekakor na rovaiš kolesarjem. ka so Perkota od pošte do cilja nehote zadrževali, da ni mogel razviti svojega lepega fimisha. Sančaria oa je tik pred ciliem s krasnim rushom potisnil simpatični Kumer na tretje mesto. Rezultat, ki ga je dosegel Perko ln za njim Kumer in Senčar je za Drogm 5 km. ki ie imela dva precejšnja vzpona, zlasti oni na Grad — izboren in priča o ostri borbi na vsej progi in talentu imenovanih tekačev. Zmagovalec ie rabil od starta do cilja 18.50 minut in dve petini sekunde. — Star-talo ie 23 tekmovalcev. 6'anov klubov Ilirija. Priira>rje in Disk (Domžale); pole? tega sta startata dva smučarja, člnna SK Ilirije in dva neorganizirana športnika. Doseženi so bili naslednji rezultati: Dolga oroza. cca S km. startalo 8 tekačev. 1. Perko (Primorje). 18:50 in dve petini: 2. Kumer (Ilirija). — 3 m: 3. Senčar (Ilirija), — 1 m: 4. Zor ga (Primorje). 5. šporn (Ilirija): 6. Tinta (Smučarska Ilirija). Kratka prosa, cca 2700 m. startalo 15 atletov: 1. Majhenič (Disk. Domžale). 10 : 05: 2. Marchiotti (Ilirija). — 15 m: 3 Škrabar (Primorie). — 3 m: 4. Regally (Primorje): 5. Briški (Primorie); 6. Valančič (Primorje). Po tekmovanju se je vršil v prisotnosti g. velikega župana ljubljanske oblasti, zastopnikov komandanta dravske divizijske oblasti, športnih organizacij in športnih klubov: LNPa. Ljubljanskega Športnega kluba. SK Ilirije. ŽSK Hermesa. Kol. kluba Sava in prireditelja ter mnogih športnikov svečan vpis tekmovalcev v zlato spominsko knligo. G veliki župan je imel nagovor na zbrane sportaše o pomen,u Teka Ujedinjenja in lahkoatletskega športa zlasti za nas Slovence, ki so ga sportaši kvitirali z burnim aplavzom. Tek skozi Maribor za Vahtarjev pokal V soboto popoldne ie priredil I. SSK Maribor pod pokroviteljstvom generala Spasi-ča v proslavo 10. obletnice osvrbojenja Maribora tek skozi mesto na 2300 tn dolgi progi. Zanimanie je bilo zelo veliko in se je na ciliu na Glavnem trgu zbralo veliko število občinstva, pred vsem. ker je bila prireditev posvečena spominu narodnega borca Toneta Vahtaria. Tudi ob progi je bilo mnogo opazovalcev, ki so bodrili te- lc 3.^6 Startalo je 11 atletov. 8 za I. SSK Maribor. 2 za inženjersko podmficirsko šolo in 1 za Železničarje. V času 8.4 min. j" prvi prispel na oil1) Franc Podpečan (SK Železničar). 2 Edvard Lah (Maribor). 3. Josip Koniič (Maribor). Sledil je Pr okovi d in ostali. Vsi tekači so prispeli na cilj in dokazali popolno discipliniranost Nato ie zastopnik komandant mesta iz-rošil zmagovalcu krasen pokal, ki preide v definitivno last atleta po dvakratni zaporedni zmagi. Nogomet v Ljubljani Ilirija : Primorje 9 : 3 (2 : 2). Iz jesenskega pokalnega turnirja LNPa je izšel kot zmagovalec SK Ilirija s tem, da je na državni praznik v finalu porazil ASK Primorje z nepričakovano visokim scoreom 9 : 3. Krivdo na visokem porazu mora pripisati Primore deloma nedisc:plin< in n.es/portnemu obnašanju, ki so ga pokazali nekateri niegovi igralci v drugem polčasu. Brez tega bi izpadel rezultat dosti tesnejše. Ob stanju 6 : 3 je golman Primorja Jaaičigaj (kapetan moštva!!) pričel delat dolge 1'z'ete v Doli- in igrati nekako tretjega branilca. Nezaščiteni gol ie branil nato Slaimič kakor jer pač mogel in znai'. Ranmi-se. da je to domoralizSralo večji del pri. morjanskega moštva on da forwardu Ilirije niti ni blo težko zvišati rezultat še za tr' gole. Tekma sploh ni bila propagandna za nogometni šport. Poedini črnobelj igralci so že začetkoma unesli v igro surov • ton (Hassl!). katerega so začeli kmalu vračati tudi nekateri igralci Ilirije. Tekom igre je nastalo tako več nesportnih scen. sledila je izključitev Košen.ine in rezervnega igralca Primoria. ki ie v drugi polovici nadomesti1 blesiranega Zemljaka itd. Sodnik Schneller pod takimi okoliščinami ni imel uiti lahkega niti hvaležnega posla Po našem mnenju b; bil moral porabiti ostreiše mere. seveda pa je zopet res. da bi bil moral v tem primeru morda izključiti celo vrsto igralcev. . Tekma ie bila v prvem polčasu in deloma tudj v drugem polčasu zanimiva, igra obeh moštev dobra, mestoma prav dobra. Izredno težkemu terenu, baš odmrzlim tlem, se ie znala boljše prilagoditi Ilirija, ki ie imela v splošnem bolj homogen team Predvsem velja omeniti zope* Verovška, ki je momentano v odlični formi, dalje Ladota ter Šiško; slednji ie bil zopet enkrat »pri strelu«. Kirbiš kot namestnik Omana ie pokazal v Polju mnogo lepih kombinacijskih potez, pred eolom se mu je poznalo, da na mestu srednjega napadalca ni doma. Talen, tirami Urbančič je dosti dobro zamenjal odsotnega vratarja Kreča. Na strani Primorja ie bil naiboljši mož Zamljak ter poleg njega desni back Svetic in centerhalf Sla-mič. V fonvardu je bilo opasno desno krilo Jug in zlasti Vrhovnik. ki je dobro zamenjal Ermana. Ilirija: Urbančič — Verovšek. Stre-hovec — Lado, Dekleva. Košenina — Rihar. Šiška, Kirbiš. Doberlet. Bergles. Primorje: Jančigaj — Svetic, Hassl — Zemiak. Slamič. PiSek — Jug, Vrhovnik. Šeniica. Terček. Ča/mernik. Potek igre: Prvih 20 minut navalju-ie stalno Iliriia. dozorele šanse pa zastre. Ijajo do vrsti Šiška. Doberlet in Bergles tik mimo gola. dokler v 16. min. ne plasira Doberlet vi : 0: od golovega droga odbito žogo vrača Jančieai sicer v polje, toda sodnik daje goL Primorje protestira, sodnik vztraia pri svoji odločitvi. V 21. minuti plasira Šiška izpribl. 20 m najlepši gol dneva. 2 : 0. Primorje se nato reši blokade ter dalj časa vztraja v navali. Zemljak prodre hi popravi na 2 : 1. V 36. minuti prinese enajstmetrovka proti Iliriji Primorju izravnavo 2 : 2. s katero se menjajo strani. V drugem polčasu doseže Vrhovnik že v 6. minuti 3 : 2. Doberlet pa nekoliko minut nato znova jizravna 3 : 3 Šiška doseže ponovno vodstvo za riirido 4 : 3, ki ga skoro zviša z enajstko isti igralec na 5 : 3. Zemljak zapusti vsled poškodbe igrišče. Šiška pa tik nato iznenadi vratarja ter daje 6:3. Sledi izključitev Košenine in v kratkih presledkih še 7.. 8. in 9. gol za Ilirijo pod zgoraj omenjenimi okoliščinami. Voiaškl reprezentanci Ljubljana in Zagreba 4 : 3 (3 : 2). Tudi včerajšnja teama zagrebške in ljubljanske gamiziije nista predstavljala vigra-irrh enajstoric. Na obeh straneh pa je bilo mnogo dobrih igralcev, ki so seveda nosili tudi glavno breme igre in jo napravili zanimivo. V ljubljanskem moštvu velja omeniti predvsem Verovška. Slamiča in Kirbiša: prav dobro ie igral tudi »o!d boy« levo krlo Pevalek. Zagrebško moštvo je imelo dobre moči v levem krilu Škrtiču, center-halfu Balzarenu (Železničar) in desni zvezi Jakovcu (Hašk). Težak teren ie mnogo pripomogel, da se igra ni razviiala vedno tako. kot bi se po dobri kvaliteti igralcev mogla. Sodnik Cimperman ie bil zadovoljiv V predtekmi je kombinirana rezerva Ilirije zmagala nad SK Grafiko s 5:1 (3:0). v Mariboru I. SSK Maribor — SK Svoboda 9 : 0. Na praznik v soboto sta Maribor in Svo* boda odigrala 25 minut predčasno prekinje* ne prvenstvene tekme. Maribor je dosegel še dva gola in s tem postavil končni rezul« tat 9 : 0. Za tem sta moštvi nadaljevali pri« jateljsko tekmo, ki je končala z rezultatom 4 : 1 za Maribor. Tekma je potekla v lezer« nem tempu. Sodil je g. Mohorko. Stanje nogometnega prvenstva v mariborski oblasti je torej naslednje: . „ I. SSK Maribor 4, 4. 0. 0. 19 : 1, 8. SK Rapid 4, 3, 0, 1, 15 : 3, 6. SK Železničar 4, 2, 0, 2, 9 : 9, 4. SK Svoboda: 4, 1, 0, 3. 3 : 21, 2 SK Ptuj 4 tekme par forfait 0 : 12, 0. Poraz zagrebških Železničarjev v Mariboru. Mariborski SK Železničar beleži z zmago nad prvorazrednim zagrebškim moštvom velik uspeh. Po boljši igri so domačini za« služeno zmagali in dosegli ugoden rezultat 4 : 1 v svojo korist. Gostje so predvedli slabo igro in niso z ničemer dokazali, da so reprezentantje zagrebškega nogometa. Do« mačrni 90 absolutno prevladovali in bi brez dvoma dosegli še ugodnejši rezultat, da Za« grebčani niso imeli tako izrednega vratarja, d je bil edini predstavnik boljše klase. 2e« ezničaTji iz ZagTeba so ob nastopih prej« njih let predvajali mnogo boljšo igro, do« čim so tokrat zaslužili še občutnejši poraz. Sodil je g. Nemec. Tekmovanje za Dgerjev pokal SSK Maribor : Železničar 2 : 1 (0 : 1). Po lepi, ostri toda fair tekmi jc moštvo Viaribora kljub oslabljeni postavi (tri rezer« ve) sigurno zmagalo nad protivnikom, ki se je požrtvovalno boril in mnogokrat ne« varno ogrožal vrata Maribora. S pičlo, toda >opolnoma zasluženo zmago, si je MariboT jriboril krasen pokal, ki ga jc v svrho po« rzdige nogometnega športa v Mariboru po« clonila tvrdka Ilger. Enajstorica Maribora e bila v prvem polčasu konstantno v pre« moči. Toda ni izrabila že dozorelih situacij. osledica je bila, da so ostali Železničarji do odmora zmagovalci. Vodstvo so dosegli po enajstmetrovki. V drugem polčasu je bila igra odprta. Toda Maribor je bil od« ločnejši in dosegel po Unterreiterju izena« čenje. Odločilni gol pa je da! Cmrl. Železničarji so predvedli solidno igro in pokazali napredek. Vendar zaustajajo še v mnogem za prvakom, zlasti v tehničnem OZiTU. Sodil jc dr. Planinšek, strogo in objsk« tivno Rezerva I. SSK Maribor proti rezervi SK Svobode 3 : 0. Sportklub (Gradec) ; SK Rapid Maribor 3 : 1(1 : 1) Včeraj je gostovalo v Mariboru graško moštvo Sportkluba proti tukajšnjemu Ra« pidu, ki je moTal prepustiti zmago odličnim gostom. Tekma je nudila dobeT šport in je potekla v ostrem tempu Gostje so prevla« dovali v vseh delih in je Rapid mogel le v prvem polčasu nuditi delni odpor, dočim v drugem polčasu ni mogel klubovati teh« nični premoči in rutini Gradčanov, ki so tekmo zasluženo odločili v svojo korist. Sodil je g. Nemec. Ostale nogometne tekme ZAGREB: Hašk : Gradjanski 4 : 3 (2 : 2). Z izrednim zanimanjem pričakova* na odločilna tekma za jesensko prvenstvo ZNP je prinesla zmago Hašku. Borba je bila zelo ostra. Hašk je imel več sreče. Ze« lo dobro je sodil dunajski sodnik g. Miesz. Publike 6000. Stanje jesenskega prvenstva je sedaj na« slednje: L Hašk, 2. Gradjanski, 3. Vikto« rija. 4. Železničarji, 5. Concordia, 6. Sparta, 7. Croatia, 8. Derbv. Isti vrstni red imajo tudi rezervna moštva. Beograd: Beograd : Veliki Bečkerek 5 :0, Beograd : Novi Sad 4 : 0. Budimpešta: Bočkay : Hungaria 2 : 0, Ujpest : Bastva 2 : 2, fTC : Somogyi 0 : 0, III. okraj : Ofner 33 4 : 1, NemzetL Praga: Pokalni finale: Sparta : Slavija 1 : 1 (0 : 1). Tekmo bo treba ponoviti. — DFC : Čechje Kariin 11 : 1 (5 : 0). Dunaj: Prvenstveni: FAC : AdmiTa 1 : 0 (0 : 0). Sportklub : Rapid 1 : 0 (0 : 0). Razven tega se je vršilo 20 pokalnih tekem. Fiirth: Spielvereinigung Fiirth : Austria (Dunaj) 3 : 2 (2 : 1). Hamburg: Kodanj : Hamburg 3 : 1 (0 : 0). Kolesarstvo Hribsko prvenstvo SK Vrhnika Dirka za aHribsko prvenstvo k Sv. Tro« jici na Vrhniki«, ki se je vršila 25 novem« bra, je ostala zaradi protesta g. Jesenovca neodločena. Za včeraj je bil določen mateh med Jesenovcem in Oblakom. Ker se gosp. Jesenovec ni udeležil mateha, je g. Oblak sam prevozil progo v 2 min. 38 sek. ter si s tem priboril «Hribsko prvenstvo k Sv. Trojici za leto 1928.» Drzen vlom sredi Ljubljane ob belem dnevu Spreten tat je včera? popoldne viomil v stanovanje brivskega mojstra Mateja Pll-vellča v Kol/zeju in odnese raznih predmetov za 7400 Din. ijuDiiana. 2. decembra. Danes popoldne ie neki mlad človek vlomil v stanovanje brivskega moistra gosp. Mateje Pliveliča v II nadstroohi Kolizeia, odprl vse omaTe. vkaterih ie bilo stprav-ljeno perilo obleka in razni vrednostni ored meti ter ukradel 700 Din v gotovini in perila in obleke v skuDni vrednosti 6700 Din. Vlom je bil izvršen med 4. in 5. uro popoldne. ko ie ga. Plivelič zapustila stanovanje s svojima dvema otrokoma in se podala na Kongresni trg na Miklavžev seiem. Ko se je vrnila ie našla vrata v stanovanje odprta, a v stanovanju vse narobe: vse omare so bile odprte, na tleh so ležale razne toaletne potrebščine, na oostelrah Da več časopisnega papirja Gosrca ie uvidela, da ie bila med njeno odsotnostjo okradena. Močno razburjena je pustila otroka mi bližnii sosedi in odhitela obvestit o dogodku polici io. Medtem se je vrnil z običajnega popoldanskega izleta g Plivelič. čigar brivski lokal se nahaja v poslooiu hotela Slon. in na svoje največje presenečenje zvedel, da je bilo vlomljeno v nieeovo stanovanje. Drzen vlomilec ie odprl vrata v stanovanje z vitrihom. nakar je bilo niegovo delo kal lahko. Neopazen ie odprl kuhiniska vrata in prišel skozi predsobo v veliko sobo. kler je začel odDirati omare Očitno le hotel priti zgolj do denarja in do zlatnine, ker so bile odprte vse škatije. tudi take. v katerih so bile otroške igrače. Ko ie opravil svoi posel v veliki sobi. se ie vrnil v oredsobo. kjer pa se mu ie moralo že precej muditi, ker je prerrl v mali omari za perilo, kier je takisto vse premetal. denarnico z več stodinarskimi bankovci in tudi ni utegnil zaviti v papiT vseh sralc. ki si iih ie pripravil na postelji v veliki sobi. Pri podrobni preiskavi, ki io ie izvršil detektiv g. Turin. se ie ugotovilo da so bili ukradeni naslednji predmeti: 4 bele sraice. znamke Haman. v vrednosti 550 Din. 2 svileni rumeni srajci, vredni 400 Din. 1 moška delovna obleka zelene barve, vredna 1000 Din. 1 zimska črna suknia. vredna 2500 Din. 1 zlata damska ura z brihanti ter zlata verižica z obeskom, vredna 1000 Din 1 do-ročni prstan, vreden 300 Din. 1 starinski prstan z modrim kamnom, vreden 300 Din 2 zlati igli. vredni 200 Din. 2 cekina, od teb eden za 20 in eden rs 10 kron. v vrednosti 450 Din. kuverta s 500 Dm ter zavitek z 200 Din. Precej zlatnine ie bilo ukradene tudi stanovalki gdč. Mmki Ahčinovi uradnici pri inž. Remcu w Novi ulici Za koliko jc oškodovana se ni dalo ugotoviti, ker ie odpotovala v Zasrreb. Vsi znaki kažeio. da ie izvršil tatvino drzen tat. ki so mu bile domače razmere dobro znane. Kakor DriDOveduie ga Zorka Hainrihar stanujoča v II nadstropju na nasprotni strani, ie opazila med 16. in 17. uro neznanega moškega oblečenega v ria-vo obleko in pokritega s sivim klobukom, ki je sumljivo stikal v II. nadstroohi ter postaial pred vrati raznih stTank Po nie-nem mnernu utegne biti ta neznanec vlomilec. zlasti ker ie. ko ie opazil da ie opažen. začel gledati v tla. da ga ne bi gospa videla v obraz. Policija ie takoi šla zasledovat tega neznanca in se nadeia da bo v rokah Pravice v naikraišem času. Koristno svarilo Gospodar majhnega hotela v Nebraski je dal nabiti v vsaki spalnici tole opozorilo. >Ne kadite! Spomnite se požara v I . « (bližnje mesleee). Navihan gost pa ie pripisal naslednje pripomnjo: >Ne pljuvajte! Spomnite se mississipske poplave !< Kriza sodobnega družinskega življenja Uspehi feministk so večinoma navidezni in priborjena Prostost ie sleDilo. Posledica desetih let ženskega Drava ie prei nazadovanje kakor napredovanje. V resnici ie večina žensk več izgubila. kot pridobila in prav tako se ie tudi več Dodrlo nego se-2ridaJo. V mnogih stvareh, ki se zde ženskam kar nafboli važne, so iih niihove staromodne prednice daleko prekašale. Ženska volilna pravica in ooiitična enakost sta se izkazali kot požrešni Mnogo žensk se ie posvetilo politiki nri čemer zanemarjajo svoi dom in svoie otroke. Razmeroma iih ie prav malo. ki bi imele resničen talent za politiko Večina izmed niih Je Prav tako malo sposobna za ravne službe kakor za votaško službovanje Saksofon svlra mrtvaško koračnico ... Naiboli porazno vpliva prooad zakona in ženskih dolžnosti, ki eineio v borbi za enakopravnost in samostojnost Namestu da bi stremela za liubeziio enega samega moškega. hoče imeti moderna mladenka velik krog občudovalcev okoli sebe. Poroči se s skrito mislijo na ločitev in na olače-vanje alimentacii. Naša mlada dekleta si žele oriiatelia svojih priiateliic in mlade žene može drugih žen. V zmedi, ki io ie povzročila »nova prostost«, se ie spremenilo družabno živ-iienje v orgiio. čije pozorišče ie nočni lokal in diie sprerolievanje iazz-godbe V velemestu ni več družinskega živlenia ker so se žene osvobodile otrok in družinskih vezi. Ker ic »ostal mož več ali mam bežno kratkočasie. streme, da se f1 resno čim se jim zahoče do spremembi Zato n.e izkazujejo mož:p ženam nič več o*?e"';i sp-.š^-vanja in vdanosti kakor nekoč ter so tudi površne iši in mani izbirčni. Stonmo ob mrtvaškem odru romantike, ori čemer svira saksofon mrtvaško koračnico. Otroci ne priznavajo več rodit bliske avtoritete. zakonci se odtesu;eio V primeri z ženami nreišniili časov, v katerih smo gledali sužnie so dosegle današ-vp žene stanje dragocene neodvisnosti. Jcli temu tudi v resnici tako? Dejansko ie nastopila revolucija v raz-rreriih med možem in ženo ter med ženo in možem. Ali ie ta nov red okrepil ženske kot ustvariaioče člane človeške družbe? Ali so postale boli sposobne za gospodje in matere? Ne verjamem! Nasprotno, oriboriena »prostost« je le prevara! Ko so nas peljali v družbo, ie stremela vsaka izmed nas. da bi se oo obleki razlikovala od drugih deklet in da bi vzh 'ila zanimanje moškega spola. To je bilo nekaj čisto naravnega in ženscega. Ker it bil zakon samo ob sebi razumljivo tončni cilj ženske, ie vsaka mladenka s kooriieniem pričakovala velikosrn H^nJJca svoiega življenja. ko naide tovariša, ki mu pokloni svojo prekomerno liubezen. Hotela ie uresničiti vse svoie želje in se oooolnoma posvetiti svojemu življenju dočim je on nudil materi svoiih otrok di>r ir vjrsrvo Posebna vrsta moških metuljev. Dotnaoe življenje se je spremenilo v or-gijo z jazz-godbo in nočnimi lokali. Ker so se žene odtegnile družinskim vezem in otroci roditeljski oblasti, ni v velemestu nobenega družinskega življenja več. Staromodno snubljenje s cvetlicami in ljubavni-mi pesmi je zginilo, a njegovo mesto ie zavzela svoboda spolov s prav sumljivima »družabnimi večeri«. Kako naj si pridobe te modne prismuk-nijenke. ki lahkomdšljeno priznajo vsako svojo simpatijo moškemu, njihovo udano ljubezen« Njihova ljubezen in gledanje življenja ie prav tako površno in plitvo kakor one same. Ker hoče z moškimi občevati prijateljsko. postajajo vsakdanje im posledica njihove zaupnosti ie brezbrižnost — nič več jih ne obožujeio One ne vzbujajo več velikih strasti in če že razvnamejo kake-ea moškega, ga puste, da se iim končno izmakne. morda prav zaradi tega, ker ga vobče nočejo pridržati Pri družabnih prireditvah sem že opetovano opazila, da frfota večina mladih mož od dekleta do dekleta, da se iim brez razli-like prilizuje in jim dela poklone. Videti je. da se poraia posebna vrsta moških metuljev. Njihovo snubljenje je le slučajno, zaradi česar si mladi zaročenci celo do zaroki dovoljujejo stranskih skokov. Starejšim, solidnim možem se ne doDadejo današnja mlada dekleta in modeme matere. Zato ni nič čudnega, da jim je ljubše samsko življenje. — Tako piše konservativna vojvodi nja Richeliu in v splošnem se ne moti. Kaj naj stori dekle, če ljubi princa? Temo o ljubezni in bolesti, o odpovedi Jn žrtvovanju so opevali že v vseh mogočih oblikah od lirične pesmi do naiboli sijajne opere. Sentimentalni liudie in ciniki so se ob teli problenrh iokali ali pa tudi kroho-tali.. Srečo in nesrečo oripisuieio v enaki meri temu kočljivemu naravnemu ooia-vu Življenje ie pač igra brez pravil, ori kateri obdrži vložek vedno croupier V živlieniu kakor tudi v liubezni ie mnogo vprašanj, o katerih odloča srce ali razum Tega deistva se ie Doslužila neka ameriška komična opera in si izbrala za temo ljubezen mladega dekleta do angleškega prestolonaslednika. Toda orinc. zvest svoii deželi in tradiciji — imenujemo io lahko tudi dolžnost — se poda v svoio domovino ir pusti odprto naslednie vorašanie: Kaj nai naredi dekle ki Uubi resničnega princa? Obstoie tri možnosti: 1. ona lahko sprejme niegovo ponudbo, da se odpove prestolu: 2. ona lahko postane niegova ljubica ali morcanatična žena: 3. ona se mu tudi lahko odpove Romunski princ Karel ie pokazal svetu, kaj ie posledica prve možnosti. Mimo tega preti nevarnost, da bo princ brez prinčev-skega siiaja moral mnogo trpeti v novih razmerah, kajti vsakdaniost ie sovražna romantiki Toda še druge težave so tu. Če vzamemo. da se princ iz liubezni do svojega dekleta odpove prestolu in z niim združenim visokim dohodkom, ali more zaslužiti toliko denaria. da bi lahko vzdrževal svojo ženo in eventualno družino? Seveda preostaia še vedno možnost, da mu priskoči na Pomoč tast s čekom če se ne odpove prestolu in obdrži dekle kot svoio ljubico, bi se ona prav gotovo uprla temu. kajti liubezen ie bila vedno egoistična. Poleg teci bi bilo to najboljši dokaz, da ie ne liubi. Če pa dekle privoli, da se prestolonaslednik odpove prestolu in se oba poročita. kaj potem? Le čas lahko odloči o tem. Skorai gotovo bi se oba kmalu ločila mogoče pa. da tudi ne. Pogosto se konča velika strast pri liudeh brez močnega karakterja katastrofalno dočim ootekaio zakoni iz koristi do smrti obeh zakoncev srečno in harmonično Toda vsakdo ima raiši. da oride do katastrofe. kakor pa da bi živel pusto in ne-romantično življenje Pogosto se seve pripeti, da pride do poroke v naiboliši nameri, dokler ne nastane znani trikotnik, ki ga povzroči on ali ona. Življenje ie pač vselei igra. Starši, ki so vestni in pošteni, rode naivečie zločince in vendar ni to njihova krivda! Tretia možnost, da bi se dekle odpovedalo princu, ne pride vpoštev. "kaiti če si dekle lahko rani svoje srce. nima nobene pravice. da bi napravilo nesrečnega tudi svojega ljubega Variiacije v ljubezni so kai mnogovrstne. Mnogi možie so se bali. da bi izipovedali ljubezen boječ se. da bi morda vse izgubili: mnoge žene delalo Prav tako in so vsr> svoie življenje nesrečne. Možie in žene ne bi smeli biti tako boječi. Morda dobe košarico toda zato so bili ljudje in »človek biti. se pravi, biti borec « Če se torej pripeti, da se zaljubiš v princa in bi se hotel on odreči prestolu si ne tr-gai srca temveč poroči princa kaiti prav lahko naideš novega princa, toda prava in resnična liubezen ie redka! Mimo teea se bo princ prav gotovo počutil srečnega, da se odreče prestolonosledstvu. Problem, zaljubiti se v princa, bo moralo nekoč reševati skorai vsako dekle kaiti končno ie vsak mož. ki ga liubi preoblečen princ, princ njenih sani. prikazen, ki so io ustvarile niene želie. Boriti se za svoio ljubezen in ne se H odreči, ie najsvetejša dolžnost liudi. Če upoštevamo. da obstoji prava ljubezen, ie odpoved često naivečja krivica. Ljubezen ima svoie lastne zakone in vrednost žrtvovanja samega sebe ie večinoma zelo dvomliiva. Pogosto ie le straho-petnost. ki se rada maščuje nad bodočimi rodovi. ----kino ideal---- Samo še danes ob 4. in pol 6. uri Moulin Rouge Velefilm pariškega nočnega življenja in zabave. — V glavni vlogi olga čehova. Zvečer ob pol 8. in 9. uri premijera veselja in pustolovščin Prvi poljub V glavni vlogi temperamentna, vesela an ni ondra. črnogorske pripovedke Viadika Rade in AH Paša Stočevič Visoka Porta ie odredila, nai Ali Paša in Viadika Rade uravnata obmeine spopade. Za sestanek sta si določila »Pile< pri Du-broniku Viadika ie odpotoval s tremi prijatelji. V Kotoru ni vso noč zatisnil očesa, boječ se da ga Turčin ne nadmodri in prevari. Vznemirjen plane ob zori med svoie spremnike in glasno reče: »Kater od vas ubije Ali fašo Stočeviča. kadar dokončamo pogajanja?« »Koga določiš, gospodar?« Viadika premeri vse tri in izbere Jagoša. »Bom. gospodar.« Dospevši na »Pile« sta pooblaščenca stopila v neko sobo. spremstvo Pa se ie raz-mestilo po sosednjih Po dolgem pregovarjanju med Ali Pa.šo in Vladiko odpre Novi-sa Cerovič iz radovednosti malo vrata njune sobe in v tem trenutku vidi: Viadika ie z obema rokama orižel nase Ali Pašo ter ga poljublja po licu in po glavi, kamor prei zadene. Presenečen ob tem prizoru Novica priskoči da bi zaprl duri. a v r.espretnosti zaropoče na kar se Viadika okrene: pri tem mu pride na um. kai ie odredil. Ves razigran prihiti v predsobie. kjer opazi Jagoša pripravljenega in nemirnega pograbi ga za roko in reče: »Jagoš. Jagoš. s tem ne bo nič. Srbski misli in srbski čuti. Večii Srb ie nego iaz ali ti.« Ilijev potni list Vojvoda Iljia Djukanovič ie šel preko Dvrsnika Sreča ga na potu avstrijski orožnik in zakliče: »Slišiš. Črnogorec, kje imaš pasoš?« Ilira obstane pa se odreže: »Jaz sem Ilija Djukanovič. a moi oasoš ie pet sto Cucev. Več pa nikar izpraševati.« Žan-dar umolkne. Ilija gre pa naprej. Savo pri paši, a knjaz pri sultanu Ko so šli neki Črnogorci po mito in po darove k Osmanu paši v Skadru, je bil med njimi tudi Savo Jovičevic, takrat še mlad. Kadar je Savo postal serdar in prvak na črnogorskem dvoru, ga je knez Nikola često za šalo grajal zbog njegovega odhoda k paši. Po vojni 1. 1879 je knez Nikola, preden je odpotoval v Carigrad zbral okoli sebe glavarje ter ugledne Črnogorce in jim govoril o svojem potovanju. Serdar Savo pa se oglasi: ^Dostikrat si kam krenil. Gospodar, in nam od povsod kaj dobrega prinesel: a nobeno tvoje potovanje mi ni liubše od tega.* — cZakaj pa, Savo?» — cZato, Gospodar: jaz k paši, ti pa k sultanu. Tako se mi ne boš več rogal poslej'.> Črnogorec in Nemka Iskal je Črnogorec izgubljeno kozo. Sreča ga mlada švabioa, ga zaustavi in se prične Zločinci v jetnišnicah Sivina temniških zidov, sivina kaznen-čeve obleke, belo prepleskane stene celic, črna zamrežena okna: življenie za njknj je zamrlo. Kdor tako sodi. ie v zmoti. Zakaj za temi zidovi besni ozorčen in brutalen boj zločincev med seboj: v celicah so samodržci in podložniki in gorje jetniku, ki se pregreši proti nepisanim zakonom zločinske cehe! Preganjajo ga. trpinčijo in pretepajo vse dotlej, dokler se iim ne ukloni. O tem obupnem boju razpravlja nedavno na Dunaju izišla brošura »Nadzorni uradnik pri kazenski izvršbi«. V njej prihajajo do besede uradniki m pazniki, ki imaic vse življenje Posla z letniki. Oni so prvi poklicani za presojanje vseh pomanjkljivost. ki vladajo v današnjem ustroju jetnišnic in kaznilnic. In niihova poglavitna zahteva je: ločitev profesijonalnih zločincev od elementov, ki še niso docela pokvarjeni. Potrebo po tej ločitvi utemeljujejo v dveh poglavjih, v katerih povdarjajo zločesti vpliv in strahotni vpliv težkih zločincev na njihove tovariše. Naslednja izvajanja posnemamo po omenjeni brošuri. Zločinci iz navade je najhujši element v kaznilnici: on je nepoboljšljiv in kvari moralo med ostalimi jetniki. Ti ljudje z neverietno gorečnostjo delujejo na podminiraniu prisilnega dela in s pretnjami in z grdim ravnanjem dosežejo, da se iim nesrečni kaznenci. ki so obsojeni. da moraio z niim« stanovati v isti celici, uklonijo. Novinca, ki je imel najboljšo voljo, da si v delu poišče razvedrila in pozabljenja. kai hitro preparirajo jn pouče. da ne sme delati po svoji volji. Če se ne ukloni, mora občutiti sankcije in devetdeset od sto se iih omehča. Pekel v celici Po končanem delu odvedejo jetnike v celice, po sedem do štirinajst v vsako. Kakor hitro se vrata za njimi zapro in iim paznik izgine izpred oči. pridejo do besede celični mogočniki. proti katerim ie sleheren odpor nemogoč. Kdorkoli bi s? iim ne pokoraval, bi tvegal ne samo to. da ga očrnijo Dri pazniku in se v celici maščujejo nad njim. nego ga čaka še mnogo hujša osveta. kadar ga izpuste iz ječe Represalije Dvakraten trpin ie on» nesrečnik, ki pride v drugič v isto iečo. Po stari preizkušnji mu takoj, ko se pojavi v celici, vržejo čez obraz odejo in potem ga tako dolgo obdelujejo s kozarci, ščetmi. pestmi in škornji. da iih premore utrujenost. Zato ie razumdjivo da se žrtev iz strahu pred osveto ne upa upreti celičnemu mogočniku. ki ima vedno večino na svoji strani. Tudi pri pazniku se redko kdo pritoži. Najbolje je za vsakogar, da se ukloni terorju in da suženjsko služi tiranu. Zakaj če se Dritoži. vidijo ostali tovariši v tem kršitev solidarnosti in ravnaio ž njim kot z izdajalcem. Če se iim za trpinčenje ne nudi prilika v celici — ker je morda dosegel, da so ga zaprli v samotno celico —. naddeio drugih načinov šikaniranja. Obdolže ga n. pr.. da tihotapi s tobakom (seveda mu ga tudi podtaknejo v slamnjačo. da ga tam odkrije komisija). onemogočijo mu delo (s tem, da mu ukradejo materija! itd.), skratka, ne opu-ste nobene prilike, da mu pokažejo svojo moč in zlobo. Da se rešijo iz teh neznosnih razmer, poskusijo ti siromaki često zgolj zaradi trpinčenja s strani svojih tovarišev pobegniti iz ieče. a tudi marsikak samomor je posledica navedenih razmer. Da. dogodi se celo. da od prestanih muk polblazen jetnik, zagreši nov zločin, da napade in umori paznika — samo zato. ker se nadeja, da ga bodo potem premestili v kako drugo kaznilnico in ga tako rešili iz krempljev brezsrčnih mučilcev . . . „Mesto plščela - raca..." Kaj pravi mati bivšega cesarja Viljema o svojem sinu. V Londonu je nedavno izšla kniiga. ki Domeni važen donos k swznavanhi Mvšeea nemškega cesarja Viljema. .Ta kniiga ie zbirka Disem Viliemove matere, cesarice Friderike ki ie umrla pred 27. leti ter ie izročila svojo korespondenco v roke svojega zaupnika, sira Frederika Ponsonbya. ki iih ie sedaj objavil na Angleškem. Tik preden ie knflga izšla. ie ooslal Viljem iz Doorna protest v London ter ie zapretil Ponsondyju in založniku s tožbo, češ da so bila pisma niegove matere ukradena. Mislil ie. da se bo na ta način založnik splašil in da bo odtegnil kniigo iz prodaje. Spomini niegove matere so mu bili zelo neliubi in znano ie celo, da iu ie za njenega življenja zalezoval, to pa iz strahu, da ne bi orišli njeni zapiski v tule roke. Izvlečki pisem, ki jih obtaVliamo nižie. lahko izpričalo čitateliu. da se ViHemova mati ni varala v svoiih sodbah ko r^če Črnogorec ravnodušno. Kapo v žep Ko je knez Nikola odredil, da se mora vsak odkriti članom dinastije in vsakemu črnogorskemu glavarju, .ie nekoč priiel ca Cetinje Rade Zivkov Vukičevič. In ko je bil v Bajicah. je zavoljo gospodarjeve naredbe snel svojo novo kapo, jo stlačil v žep in hodil gologlav po Cetinju. To nekdo naznani Gospodarju, ki da Rada pozvati predse. Ko je Rade prišel, mu vladar reče: Možak odgovori: Djole malo pomisli, pa reče: o njegov poklic še tako ljub. če ni osveženia. išče zabav. Toda zabave ki jih ie človek deležen v restavracijah in drugod ne pomeniio nič dobrega, ker uničujejo živce Zato so telesno in duševno zelo škodljive. Ako živi človek na dva načini, ki nimata medsebojno nič skupnega, ne tiorc biti zdrav. Njegova enereiia se ne sme deliti na dva pravca. Zivlienie mu mora biti enotno, a vso svoio energijo mora uporabiti, da doseže gotov clii Končno ie tudi boksar človek, zato spada tudi on pod to pravilo. Če hočete, lahko prištevate ženo k zabavi, dočim io iaz k osveženiu. To pa ve^Ja seveda samo za primer, č; ste se pametno poročili. Žena pomeni za vas počitek in udobnost Če ste trudni, ie ona st&ln< prisotna ter povzroči, da postanete veseli če ste slabe voJJe. Tega vam ne mereio nuditi dekleta, ki -:h srečate v restavracijah in v igralnicah. Niihove lartno-sti se pokažejo šele. kadar se ooroče. nikakor pa ne poprej. Pod pametno poroko misiim prirodni zakon. toTei zakon, ki ste zn sklenili ker ste želeli, da se poročite. Kadar ie človek ali. recimo, boksar star 25 let. ima 2e za seboj vse mladeniške gluposti in že ve kal pravzaprav hoče. Ne poroči se orei. dokler ne najde dekleta, s katerim želi preživeti vse življenje. Ako ie boksir. oisa^clJ. umetnik, se ne poroči z dekht.un. ki • ima razumevanja za niegovo strast, za niegove kieale. V boksu Je mnogo boli kakor v kateremkoli drugem poklicu glavna komponenta uspeha osvoboditev od skrbi in neprijetnosti. Boksar mora biti duševno či! ker ie duševna Slo s t pogoj telesne čilosd. Telo in duša morata vedno sodelovati Ako bosta vsak dan harmonično sodelovala bosta sodelovala tudi. kadar bosta v rincu. Če ni duševne harmonije, potem so pač malo vredne naše telesne lastnosti Človek ne more živeti sam. Ni zato rojen. Potreben mu je aekdo. v katerem se izražajo njegove misli in obratno. Osve-ženje. ki mu ga ta »nekdo« nudi. stopnjuje njegovo moč in njegove lastnosti Precejšnjega pomena ie zavest, da ie tu nekdo, za katerega se bori in dela. Jaz sem si pridobi! šamipijonat sveta šele po poroki. Trdno sem prepričan, da ga ne bi dosegel brez svoie žene. »Mama, papa se je zopet napil!« Poslano Izjava Da ne bo slepomišenja, izjavlja načeJstvo nameščenskega zbora gremija trgovcev v Ljubljani kot zakonito predstavništvo tr» govskih nameščencev z ozirom na notico, objavljeno po gremiju trgovcev v Ljubijo* ni v 283. št «Jutra», da ni bil dosežen nikak sporazum, da naj bodo trgovine na pred* miklavževo nedeljo dne 2 decembra odprte. Res je, da je skušalo gremijalno tajništvo na pritisk g. velikega župana v petek dne 30. novembra v teku popoldneva z načelni« kom nameščenskega zbora doseči sporazum, ki pa se ni posrečil, ker je načelnik name« scenskega zbora izjavil, da za tak sporazum nima odborovega pooblastila, da pa je skli* canje potrebne seje prepozno. Gremijakiemu načelstvu je bilo najbrž izpod časti, da bi se z nameščenskim zbo» rom predhodno pravočasno sporazumelo. Načelstvo nameščenskega zbora gremija trgovcev v Ljubljani. na tej višini, ker ie i zemlja i planina tudi telo.« Ko je bil zemliepiscem preveden Miljanov odgovor, so se začudili niegovi ostroumno-sta in poznavanju prirode na. No. če ga hočeš vzeti, ti bom iaz ko mati, njemu pa ko sestra Ker Vukič z menoj nima otrok.« Naposled mladenka pristane in skupaj gresta na Vuklčevino. »Dober dan. Vtikač Popov!« pozdravi njega soproga Presenečen spričo takega pričetka vpraša Vukič ženo: »Kaj oa ti ie. ubožica?« »Na"' t! bo srečna žena!« pokaže s Drstcm na devoiko. ki io ie dovea. oa poleti K niiemu in ga poljubi, rekoč: »Odslej mi bodi po Bogu brat. a ta dekle nai ti bo žena.< »Kakšna žena. ali si ori svesti. kal go-vrrii?« . »Znam. kad govorim. Pripeljala sem ti to devoJko. da ti bo od sedai žena az pa ka-kor sestra in da d i sok.i ostanem \ te! hiši. ker mi je hudo. da nimaš naraščala. Zapustiti pa te ne morem. Tako ie bilo. Vukič ie vzel mladenko, imel z njo potomstvo, a s prvo ženo ie žive' do eroba. In še dandanašnji so živi — niuni vnuki. (Zanimivo ie dejstvo, da se ie ta VukJČ Popov Petrovič rodil Istega dne kakor Kara d žor d že in da mu ie bil nenavadno sličen Poginil ie isti dan kot Karadžordže. Ubit je bil s sekiro od svoiega kuma.) Moderna ženska Kakšna je bila: Prizor v morskem kopališču: »čigav ie ta srčkani fantek?« ... »Ni fantek, minčka ie.« ... »Ali ste vi nien oče?« ... »Ne .mati« Kakšna je Zamenjave so iedva še možne. Ni treba ▼eč tolikrat citirane broše ne oedaiitno na-iminkanih ustnicah, da točiš mladenko od mladeniča. Silhueta ženske se ie snet enkrat spremenila in vselei kadar si privzame novih oblik. veš. da se ie začela ne samo na zunaj nego tudi na znotraj zanjo nova doba. ki se na videz iavlia le z daljšimi ali krajšimi oblekami, z vitkeišo lini k) ali z obilnejšimi blagovi in na mah i zmernem daleko preko modnih pretvorb vse žensko bistvo. Ne samo njeno vnanjo sliko, tudi duševno, socijalno Zakai moda ie mnoeo več kakor vsakokratni način oblačenja — ona ie živ-lienski slog. razmerie napram duhu časa svetovni nazor. Že davno vemo: v njej ie izraz doživljanja živlienia. družabni ustroi dobe, njeno določilo in gibalo Moda baroka je bogati plemiški slog. Biedermeier: podvig meščanstva. Moda poslednjih let — vse prevevajoča in regenerativno potrebna vlada športa in egaliziramia. ki ni poznala socijalnih ter iedva priznavala soolne razlike. Kakor ie moškemu postala brada preveč. tako ie izginil akcent ženkosti. ki se ie zazdel primitiven, in porodila se ie beseda »serijska žena«, ki ie temeljito zatrla prejšnji individualistični kult. Prilagodenie spo- lov. ne polarna nego paralelna erotika. Zavladalo je ravnilo: izginili so čooi na elavi. grudi in okrogline vseh vrst. A glej. zdaj so se spet na mah zrahljale oblike. Kodrčki silijo vedno drzneie na dan. se bohotijo na tilniku, padaio na čelo se stiskajo k licu. Ženska glava ie postala širša — nov profil. Lasje postaiaio valoviti ta sme jo biti celo plavi, kair v poslednjih letih vzlic trditvam Anite Loosove ni bilo Drav dovoljeno. Nemara zato. ker velia plavolasost za najbolj žensko barvo in ker se ie femi-niziranemu moškemu zahotelo maskulinizi-rane ženske temnega tipa. ne tako kakor v onih dneh. ko je plava veliala za barvo žlahtnih, rdečkasta za barvo svobodnih in črna za barvo nesvobodnih. Nesvobodne bogme niso bile črne bubi-ženske pravkar minevajoče dobe. In zdai gre že neka! časa plav val čez sedanjost. Plave so čipke in blagovi. plavi so žameti in svile, plave so nogavice in čevlji, plavi so klobuki in rokavice. Zdi se. da ie napočila plava doba. ki ni — v smislu Weiningerievih teorij o ženskih in moških elementih v ženski — brez simptomatike. Toda v pravem pomenu besede ie to le nijansa. Merodajen ie ritem ženskih pojav in ta ritem postaja lagotneiši. dobiva krila Krilca postajajo široka. Blagovi teko. čipke curljajo, se pogrezajo vedno globlie pod rob Današnja obleka zahteva dvakrat toliko blaga kakor včerajšnja, ki ie bila zgolj tok. nekaka koža preko telesa, med tem ko ie v novih oblačilih življenje, ki kini in se eiblie okrog telesa. Trakovi plapolaio. Dentlie vejejo. volani se vzbujajo — SDet ie nekai mehkega, vonjavega, prikuoliivega na ženski. Ker pa ljudje ne samo oblikujejo obleke. nego dobivajo tudi sami od niih obliko, opažamo iasno. kako se ženska gesta razkraja. kako postaja rahleiša. liubkeiša Ni več tako malomarna in nemočna kakor za dobe trudne, bipersenzitivne ženske, bog ne daj! Zakaj doba športa ni zaman vežbala in utrjevala teles. Živci so se zbolišali. zdravje se ie utrdilo. In vitkost ie hvala bogu ostala in najbrže ne bo tako kmalu oouščena Toda ženska se drugače giblje v zvončastih. oh lat) nih oblekah, ki se Hm buršikozna hoia ne poda. V čipkah ni moči tako strumno stopati kakor v deških cevkastih krilih. Mlada dama v vrečasti oblekci. z etonsko glavico sloka. nekoliko nagnjena naprej, oo možnosti z nekaj potezami naglo konturirana v globokem klubskem naslanjaču z visoko dvignjenimi nogami — in moderna ženska v mehkejšem, dališem oblačilu, čigar konci segajo malo do tal ter tako oodališuieio postavo: dve docela različni bitii. Če si ta predstavljajmo v sliki, čutimo, da se vrši odločujoča pretvorba, ki ie velezanimiva. Ona izpreminia pozo. učinkuje na način hoje. ki si bo svoi časovni ritem šele ustvarila. Ali naj se ženska spet uči stopati? Težko je najti odgovor. Kako zelo ie to že pozabila, se vedno znova oDaža v gledališču. zakaj zelo malo ie igralk, ki umeio še nositi klasično obleko, zelo malo Jih ie. ki vedo spraviti pozo glave v sklad s frizuro. Kot tovarišice Sapfoie in Ifieeniie učinkuje- jo po večini uprav smešno in na moč ci-sparatno Ne. klasična somemost geste bi se ne prilegala moderni ženski Ona bo že našla svoj stil v notranjem in vrtanjem stvarjaniu oblike sedanjosti. Temu bo tudi pripomoglo deistvo. da se kroi presenetljivo približuje anatomski lini ii Tako Postaja gornja partija telesa kra ša :n spodnja daljša. Sledil bo oovdarek ledij in prsi, ki se že opaža v toleranci malce žen-skejših oblik. V isti meri kakor se modelira femininstvo. bodo pač spet prišli na dan tudi tipični moški znaki, kakor n. or. brki. Na Angleškem že govore o tem. In to le merodaioo. Zakai v Franciii ni brada, niti dolga brada nikdar izginila iz mode. Najbrže zato. ker se ie ženska tam vendarle mani pomaskulim^pl" '■< - Vrurtojbuva, m rtfro Via, Naročila, uv u/®. dopu+, tLcofoj* ovalih, oglasov, jtf pvjiatu MsOgbcurrusOtL dtfab -Jutra,' hubtja/va,, Pr%striuAM2,+- Tzituro v Šiški te!«? *tev. 3203. Podružnica „Jutra" v Celju, Kocenova ulica 12. - Telefon 190 • fTV? z(J t Mesar, pomočnika dobrega, z* izdelavo raznih kiobae, sprejmem v Ljubljani. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 43069 Kontoristinjo i ve£l«tno prakso, popolnoma samostojno, z znanjem dvostrokega knjigovodstva ter veščo srbohrv in nem-S&ine, Išiem za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod »Samostojna mo6 300». 43194 2 ključavničarska vajenca i vso oskrbo pri starših, »projmem Naslov v oglas. •Jutra« oddelku 43191 Natakarico na deželo, boljšo sprejmem takoj v restavracijo Pogoj: 1.500 Din kavcije Po. nudb« na ogl odd. J pod • restavracija«. 43138 Gospodično ščem k dvema deklicama ;$ tet in 1 in pol leta. Ponudb« z navedbo honorarja na ogl. odd Jutra pod šifro »B 450«. 43226 Prekajevalski pomočnik samostojen, mlad. z večletno prakso išče stalne službe za takojšen nastop. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 43229 Invalid srednjih let želj spremeniti dosedanje m6sto inkasanta, ali kako temu primerno mesto. Ponudbe pod »invalid« na ogl. odd. J. 43242 Gospodična poučuje nemščino, vse ijudeko in meščanskošolske predmete ter klavir. Nar «1ot pove oglasni oddtfek cjutra». 43154 Kroj. pomočnik leli dela. Naslov v ogL odd. »Jutra« <3043 'Rrctlam Fotoaparat 9 X 12, Doppelanastigmat, s pritiklinami ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra». 43159 Kaktuse krasne alo« in agave prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43155 Baraka z opeko krita, stoječa, naprodaj za 900 Din Naslov v oglas, oddelku cJutra». 42969 Nova peč amerikaneka, napolnjeval-na za premog (Fflllofen) naprodaj Priporočljiva je za gostilniške lokale. Naslov v ogl odd. J. 43133 Telovadno orodje drog, kroge, ročke in stal-ke ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43104 Strojnik leli službe. Zmožen vsemu in izučen strojni ključavničar. Naslov v ogl. odd. J. Krojitelj poslovodja t večletno prakso, z najboljšim preizkuSeoim krojem — Seli nameščenja kjerkoli takoj ali pozneje. °nnnopolnoma separiranim vhodom in z elektriko oddam takoj enemu ali dvema gospodom? ali gospodičnama v novi vili. Cena 3—400 Din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažno 231«. 43231 Zlato brošo antik velik zelen kamen, okrog ametisti in biseri, r sredini zvezda iz diamantov in biserov, sem izgubila. Kdor mi ve kaj povedati, ali mi jo prinese, dobj dobro nagrado Slava Gril, Rimska cesta St 2, pritličje. 43163 Psa volčje pasme prodam. Trnovski pristan štev. 3. 43233 Prima jabolka bi kupil 1 vagon Ponudbe z označbo cene na Franjo Margit, Beli Manastir (Ba-ranja). 43234 Več moške obleke in dve suknji za srednjo moško postavo vse v dobrem stanju prodam Ogleda se pri Ant Prezelju, krojaču, Gosposvetska c. 16. 43224 IG .ASI 0 JONE Sobo parketirano. s posebnim vhodom, oddam boljšemu. Finega sostanovalca k solidnemu uradniku sprejmemo v lepo sobo « posebnim vhodom, elektriko, ev. klavirjem. Tabor. 5-1. 43238 Sobo lepo opremljeno, 9 posebnim vhodom in električno razsvetljavo takof oddam. Po- kalnemu gospod u Naslov izve se v og'. odd. Jutra. V ogl odd »Jutia« 43002 43225 Za posojilo dam brezp'a?no stanovanje Vidi rubriko »Stanovanje 43198» 43199 Zahtevajte od 5vojega trgovca da prodaja Jt originalno ugobanat~palent~rnoRQ pri kateri bo$icev nekoliko manje zasluzil pac pa bc^le vibd§ zadovoljni 5 5vqjim kruhom in pecivom. Izdaj« M konzorcij »Jutra, Adolt Ribnik, t, urejuje Ivan Pod t i« J, Udu .Narodn. u.ka.i* <1 d., ojcu, prestav,A trao Jeicifick, Ljubljani.