Št. 46. V Gorici, due 11. iuniia 1901. Letnik III. H' _____ lzhaja vsak torck in Mobutu v tfdnu ob 11. uri prcdpoldne za inestn tt-r oL 3. uri popoldne za deželo. Staue po pošti prcjernan ali v Gorici na doni poSiljan cHoletno 8 K., polletno 4 K. iti cVtrlh'tno 2 K. Prodaja se v Gorici v tobakarnuli Schwarz v Šolskih ulieah in J e I- lersitz v Nunskib ulicali po 8 vin. GORICA (Zjutnuije izrianje.) Ureduištvo in upravuištvu se nabajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo «(lorico. Oglasi sh raČunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so večkrat liskajo, raču- niju ye po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Nekoliko odiovora Da izjavo nadelstva „Goritke ljuflske posojilnice" Boj za „Gor. Ij. posojilnico" se jo izbojeval lansko leto na občnern zboru tega denarnega zavoda. Naše geslo je bilo : „Ljudska posojilnica" naj sluzi Jjudslvu, a ne političnemu strankarstvu. V javnosti sta zagovarjala to edino pravo stališče lista „Gorica" in ,.Pr. List". Zrnagala je nasprotna struja. Dr. Tuma se je polastil z znanimi sredstvi posojil- nice ter jo v kratkem pretvoril v politi- čno postojanko svoje stranke. Mesec po občnem zboru se je že „Soča" pobabala, da jo „GoriSka Ij. pos." „res last mogoene narodno-napredne stranke, kar poprej ni bilail. S torn je „Gor. Ij. pos." nohala biti ljudski zavod, ker je poslala last le ene stranke; s tern je tudi nehala slu- žiti vzvišenemu n am e n u, kateri so ji bili določili njeni ustanovitelji. Goriški rodoljubi so nam reu ustanovili I. 1883. „Gor. Ij. pos." za ljudstvo, za naše slo- vonsko ljudstvo, ki naj bi našlo v tem zavodu brez razlike stranke k o 1 i k o r m o g o ö e c e n o d e n a r n o p o m o c. Kako daleč se je sedanja posojilnica od- daljila od tega prvotnega namena, to do- kazujejo razni v zadnem času objavljeni ekspenzarji ! Koje prešla prejšnja „ljudska pos." v roke ene same politične stranke, otvo- rila se je „Centraina posojilnica", ki na- domešča nekdanjo „Gor. ljudsko pos." in ki je že rešila marsikaterega dolžnika sedanje Tumove posojilnice. Znano je obče, kako nesramno se je zaganjala „Soča" v „Gentralno poso- jilnico". Navesti hocemo le nekoliko takih — „Soča" bi rekla — lumparij. Komaj je bil objavljen oklic, da začne „Centr. pos/' poslovati, in že je pisalo Tumovo glasilo : „Kdo more tern ljudem kajzaupati? Kako se drznejo taki politiški barantači ustanavljati — denaren zavod ? Kdo more imeti vanj zaupanje?" Tudi 23. jun. pr. 1. je „Sočau ne- sramno napala „Gent, pos." Pisala jo: „In taki možje dobe pravico iineti posojilnico! Kdo jim bo zaupal, kdo verjel? Kakšno varnost imaš pri takem denarnern zavodu, čegar voditelji niti ne vedo, kako se isti prav za prav inienuje ? Kdo sme zaupati takini slepičem ?•' In kaj jo bilo? Oujte ! „Gorica-1 je objavila nekoga petka inse- rat, v kateri se jo bila urinila pomota, da je „Centralna pos." zavod z neome- jenim jamstvom. „Narod'1 jo koj drugi dan to popravil, a „Soča" je to pomoto na tako nesramen nacin i'ruktilicirala ! Se podlejsi je bil napad v St. 77. lanske „Soče". V tej štev. trdi noki brezvestnož, da bo pri „Centr. pos." večinoma takoga jamstva, kakor pri ljudeh Bu...... kalibra, ki odgovarja : „Tožite me, saj nimam nič"! Na tak nesramen nacin je skušalo glasilo dr. Tume spodkopati kredit in dobro ime komaj ustanovljone „Centralne posojilnice" ! In zdaj se drzne dr. Tuma v zadnji „Soči" trditi, daje „Gorica" širila naj- nesramnejše laži o „Goriški ljudski po- sojilnici*', da je „Gorica" uprizarjala „gnjusno napade-'. Na dan z dokazi! Po- zivljemo ga, naj navede le eno štev. „Gorice", v kateri bi bili mi njegovo po- sojilnico tako nesramno napadli, kakor je večkrat njegovo glasilo napadlo „Cen- tralno posojilnico". Tekom dveh let smo sicer večkrat grajali krs"enje drustvenih pravil, smo veckrat svarili prod zlorabo denarnega zavoda v politiOne 3vrbe ter večkrat poudarjali prvoten namen „Gor. Ij. posojilnice", — as tern smo vršili le svojo dolžnost! •:> >> * Dr. Gregorčiča je lani „Soča" sum- nicila, da je botol „Gor. lj. posojilnico" zato spraviti v svoje kremplje, da bi jo molzel za „Goricansko bando". No, znano je, da Greg, ni dobil posojilnice „v svojo krernplje", da je torej ne more molzti, kakor jo ni molzel v prvem desetletju njonega obstanka, ko je od I. 1883 do 1. 1893. v tem denarnem zavodu brezplačno največ deloval. Zdaj pa poglejmo, kaj so godi v „Gor. Ij. pos." odkar je postala last Tu- move stranke ! Dela je manj, uradnikov pa vee kakor poprej, čeravno je pisala „Soča" že 1. 1899., da je posojilnica po- polnoma organizovana in da rnora že iz splošnih denarnib ozirov gledati, dajedno moč odda. Čemu sedaj toliko uradnikov? No, dr. Tuma potrobuje za svojo politiko tudi — pevajucih uradnikov. Placuje jib posojilnica, pojejo pa — za dr. Tumo. V Gosposki ulici, v biši ,.Gor. lj, poso- jilnice", je glavni tabor Tumove stranke. Tarn irna svoj sedež njegov „izvrševalni odbor" tarn jo uredništvo njegovega gla- sila, tarn jo odprl svojo odvetniško pi- sarno, tarn bo pisal — svoje eksponzarjo. V prejänjih letih je darovala poso- jilnica del čistega dobička potrebnim in koristnim slovenskiin dru^tvom ; letos ni dobilo prepotrobno slov. Alojzijevišče — nie, Tumovo politično pevsko društvo pa 600 K. ' Inserate „Gor. ljud. posojilnice" či- tamo skoraj v vsaki žtevilki „Soče". Že v prvib treb mesecih je imela „SoČa" letos 21 plačanib oglasov „Gor. lj. poso- jilnice", dočim jib je imela v colem lotu 1899. le 7. Po tej poti podpira posojilnica Tu- movo glasilo ! Najhujše je pa to, da kr- Sijo sedanji gospodarji „Gor. lj. posojil- nice" društvena pravila. Proti jasnomu doloöilu §. 14. društvenih pravil odmerili so letos 6% deležnine sebi, a 5°/« nam, oziroma 6% onim zadružnikom, ki dele- žev niso odpovodali, a le 5"/» zadružnikom, ki so deleže odpovedali in pa — čujte ! — dolžnikom „Gor. Ij. posojilnice". Na ta način odgovarjajo sami ljudstvo od posojilnice, s takim ravnanjem spodko- pujejo sami zaupanje v ta denarni za- vod ; sicer pa so v svojem glasilu že lani trdili, da je za posojilnico najboljo, ako se čim prej reži „iarškega" denarja ! In zdaj, ko so vsled takih razmer res mnogi zadružniki svoj denar odpo- vedali, zdaj govori ravnateljstvo „Gor. lj. pos."*) v svoji izjavi o „hudodelski gonji klerikalne inteligence" proti poso- jilnici, o „gnjusnih napadih" itd.! In „Soča" bruha zdaj ogenj in žve- plo in govori o „klerikalnih sleparjih", o „brezvestni sleparski bandi," o „rovarstvu klerikalne svojati," o „zlobni gonji," o „zlodejski hujskariji" itd.! *) Člani sedanjega ravnateljstva „Gor. lj. pos." so gg. Dr. Tuma, prof. F. Seidl, Anton IV öeiiko, Andri'j Kopaö in dr. Gruntar. Odgovor na odgovor. HI. Vprašanje nastane sedaj, ali bi de- žela res dobila potom lastne režije 195.000 K za naklade žganjin. Mi smo uverjeni. da bi. Če se je to posrečilo drugim de- želam, ki imajo svojo upravo, zakaj bi se ne tudi nam? Tudi deželni zbor gorižki je bil uverjen, da bi bila lastna uprava deželi v veliko korist, zato je sprejel jednoglas- no predlog finančnega odseka, naj se to izvede. Proti temu ni bilo najmanjšega ugovora od nobene strani, sam dr. Tuma je glasoval zanj. Izgovarjal se je potern, da ni imel časa prouciti ta predlog od jednega dne do drugega. A nekaj mese- cev kasneje je tudi v deželnem odbori glasovkl za to, da se oni predlog izpoljo Tudi tedaj ni ugovarjal, dasi je imel do- volj casa stvar preštudirati. Takoj potem pa se oglasi na shodu v Vrtojbi (19. avgusta) in pravi: „D e- želni odbor ne ve š e d a n e s, koliko bi iznašali stroški de- želne režije, in no ma podat- kov, na podia g i kateri b bi mogel sploh soditi, ali bi imela dežela izgubo ali dobiček pri tem podjetj u". Potem nadaljuje: „Režija v naši deželi bi znašala 60.000 K razlika med zneskom užitnino ki bi se dala doseči vsled po- biranja v laitni upravi, in zneskom, ki se dobiva danda- nes potom zakupa, bi gotovc ne pokrila režijskih stroškov Zato preti deželi izguba". Čujte, ljudje božji! Dr. Tuma dolži javno deželni zbor goriški in deželni odbor, da dela sklepe o tako važnem vpražanju kakor je deželno užitninski urad, kar tja v en dan, brez podatkov brez razurna za stvar. A on, ki sedi v zboru in odboru, ima natan- fine podatke v tej zadevi, vd do vinarja, da režija bi pobrala pri nas 6 0.000 K in da preti deželi izguba, — in molči. Ne opozori uiti svojih tovarišev vzborniciniti kolegov v de- LISTEK. Gospa Kordula. Vesela i&ra v 2 dejaujih. ProHto posl. E. KI. (Ualje.) S 1 a d k u 1 j a : Da, — —¦ — da — — gospa Kordula! (Kordula glasneje joče.) Bezgavčeva: No, kaj se je pa zgodilo ? Sladkulja: Stavim, da ni tega nikdo diugi zakrivil, nogo Gašpar! (Kordula zaihtf si- glasncje.) Sladkulja: Tu jo imamo; saj sem takoj rekla ! O, ti uboga, nesrečna gospa ! Jezičkova: Brezsrčni Gašpar ! Bezgavčeva: Zverina! K 1 j u n o v a (si briSo oči): Kako se mi smili gospa! Sladkulja: Povejte vendar, ljuba, dobra gospa Kordula, kaj pa je bilo ? K o rd u la (ihtč): Proč — mora ; za vselej proč! V a e: Proč, kdo mora proč, go- vorite! Kordula: Maček! Sladkulja: Ne, ni mogoče ! Vse: Oh, ob! Sladkulja: Tako lep, ljubezniv, zlat maček! Jezičkova: I zakaj pa ? Kordula: Ker ga Gašparja ne more videti in ga vsakrat oprašče, kadar stopi v sobo. Kljunova: Torej naj ostane zu- naj! To je nezasliSano, da bi morali za- radi take malenkosti rnacka odgnati! Sladkulja: Nadejam se vendar, da tega ne storite! Kordula: Kam pa mislite? Vse: Bravo, bravo ! nič se ne udati! Kordula: Maček ostane! B e z g a v č e v a : On mora ostati. Kordula (odloöno): Poprej odi- dem jaz! Sladkulja: To je junaško! (JuziČkova si brišu oči.) Kljunova: To Vam je žena! Jezičkova: O Gašpar, Gažpar, kdo bi si bil kaj tacoga mislil o tebi! Sladkulja: Hes škoda, da ga ni tukaj, ali bi mu eno zagodile! Bezgavčeva: Na, ta bi jibslišal! J e z i č k o v a : Oh, ' zakaj ga ni tukaj ? Kordula: Jaz mu že sporočim — Sladkulja: A požteno! K lj u n o v a : Bojim se, gospa Kor- dula, da ste predobra! Bezgavčeva: Prekrotka — Jezičkova: Prepotrpežljiva... Kljunova: Vi pustite, da Vas teptajo z nogami — Sladkulja: To ne sine dalje tako biti — Bezgavčeva: Ne, gospa bi šla pod zlo ! Sladkulja: Vise morale bra- niti -- Bezgavčeva: Govoriti — Kljunova: Glasno in jasno — Jezičkova: Le prav krepko in odločno! Sladkulja: Ne trpimo tega, da se ravna tako z Vami! Vse: Ne, me tega ne trpimo. Kordula: O kako mi dobro do Vaša ljubezen! Sladkulja (joče): O uboga gospa! Kljunova (joče): Nesrecna gospa! Bezgavčeva (joöe): Jagnje, ki se žrtvuje! Jezičkova (jočo): Grdi trinog ! (Vhl> se joöejo. — Hipoina se začuje zunaj bobnanJL1 in sum. Vse se dvignejo po konci.) Vse: Kaj je? Kaj se godi? Kljunova: Javni izklicatelj ! Sladkulja: Kaj pa oznanja ? Moj klobuk, hitro! — Kaj se je zgodilo? (Odido.) Kljunova: Poglejte vendar na okno, gospa Kordula, kaj se je zgodilo? Da bi le mogla takoj svoj šal dobiti! (Tt'ka po sobi okrog, najde slednjič sal in hiti, ne da bi ga ogrnila, iz aobe.) Jezičkova (jo tudi lekala po sobi okoli iskaje klobuk): Le naglo, le naglo; bojim se, da pridem prepozno. (üdide). Bezgavčeva: Jaz ne najdem svoje avbe (jo ima na glavi): letim pa brez nje. (Odido). V. p r i z o r. (Kordula vsa začujena gleda za njimi.) Kordula: ürska, Uržka ! (Uräka pride, govori pučusi in leuo.) Kaj se je ZgO- dilo, kaj oznanjajo? Urška: KanalČek je utekel! Kordula: Kanalček? — In zato so me zapustile vse v mojej žalosti! No, to pa res ni lepo ; a njih svet je bil vendar dober; po njem se hočem rav- nati in Gašparju že pokažem, po čim je špeh. LJrška, pomagaj mi mizo spraviti v kot. (Preložita mizo.) (Dalje prih.) želnem odboru na svoje p o- datke, glasuje celo ž njimi za stvar, da bi vse v k u p bla ni i r a I. No, to je že Skandal. Čujte! čujte! — Odbornik glasuje vedoma za zmoto in p u š č a svoje tovariše v neved- nosti, da bi potem vse s k u p a j blarniral, in njegovo glasilo imenuje p o t e m š e one, k i so s e trudili z a vpeljavo deželne uprave, „s 1 e p a r j e n a ž e g a 1 j u d- s t v a". Nadejamo se, dastori d e- želni zbor temu neznosnemu škandalu konec. Ali ima d r. T u m a res p o d a t k e, s k a t e r i in i dokaže svoje trditve in opra- vičisvojezasmehovanje dež. poslancev in odbornikov, po- tem ve vsakdo, s kakim znača- jem ima opraviti; ako pa jih n e in a, p o t e rn g a j e treba o ž i g o- sati, kakor zasluži. V zbornici jtaj se enkrat dozen e, kjeso „sleparji našega ljudstva"! No, če pride s takinii srnešnimi ugovori na dan, kakoršne je objavilo njegovo glasilo kot odgovor tm naš čla- nek „Davščina na žganje1', polem je že — preskrbljen. Oglejmo si sedaj te proizvode vidne bojuzni in smelega „farbanja". Gospodje okoli „Soče" so si izra- čunali naprej neko povprečnico, ki znaša 2983 hl č\ alkohola. Od te so odbili najprej polovico na račun tihotapstva pri razprodaji žganjin ter raöunili od vsake hektoliterske stopinje le 50 h (na- klad 11. stopinje ne poznajo!), a še pri tein so se zaračunili za 1.504 K zakup- niku v korist. Na to je opomniti, da se je na Go- piškeiu porabilo od 1. 1896 do 1899 za- poredoma: 2888, 3011, 3049 in 3320 hl. (jistega alkohola (jedno leto je bilo bolj „kielo" od drugega!), povprečnica bi zna- šala torej 3067 hl in da se mora pri nas računili po 00 h od litra č. alkohola. To bi dalo pa zneske, ki bi bili član- karja po zobeh, zato se trudi vse v nič djati. Ves ta napor pa, dokazati, da do- biva privatni podjetnik le kakih 73.000 K, je le pesek v oči labkovernim čita- teljem „Sočinim", kajti vlada je sesta- vila svoj zak. načrt na temelju najvisjega konsuma, kakor smo prej označili, in ne na podlagi kake, po potrebi in svojein okusu sestavljene povprečnice. Člankar pripoznava tudi satn na prvem mestu, da je mogoče obdačiti pri dobri upravi celo 8/i vsega konsuma, a dotični račun opušča, ker je uverjen, da pri nas mora biti uprava slaba. Čul je tudi nekje v Ljubljani, da bi pri nas uprava požrla 56%. Zakaj ne äe veö? Ali mu ni znano, da v Galiciji, ki je jako obäirna in velika, je požrla nekdaj lastna režija mnogo nad polovico vseh dohodkov, ki so znaäali nad 3,000.000 K? Če bi naročili izvestne galižke življe kot uradnike in nadzorovalce v naä užit- ninski urad, bi 8e celo lahko pripetilo, da bi nekega dne celo žebljev ne našli v uradu. Jeli to dokaz, da ne smemo vpe- ijati lastne uprave? Če se g. Gorup ne obrača do takih življev, ni treba tudi deželi tega storiti. In če ima on dobiček od užitnine, irnela bi ga tudi dežela. Člankar trdi tudi, da v malih kro- novinah ne kaže vpeljati lastne uprave. No, Kranjska, katera je dobivala od pri- vatnega zakupnika 1. 1885 celih 51.000 K za žgane opojne tekočine, ni mnogo, mnoi;o veeja od Gorižke. Upravni stroški na Štajerskem, ki je dosti večja od Kranjbke, so znaSali začetka pribiižno 17%, na Kranjskem isto toliko. Sedaj so se znižali na 10%. Zakaj bi ravno na Goriškem znašali 5(J%? Potreba po dokazilih, če tudi niče- vih, je privedla člankarja do ces. ukaza z dne 17. julija 1899 1. po katerem se mora odbiti nekaj špirita za obrtnike itd. pozabil je pri tern pa na malenkost, da zakoni in tudi ces. ukazi oemajo ve- ljave za preteklost. Ta ukaz ima veljavo h večemu za 1. 1900, ne pa za prejšna leta; a za odškodnino naši deželi, odka- zani po označenem drž. zakonu, je bil merodajen le konsurn 1. 1899. Kako drzno pa<5i Tumovo glasilo celo uradne podatke, kaže trditev, da ima Istra več konsuma in manjšo od- škodnino nego Goriška ter da dobi Pre- darelsko priineroma precej manj nego naSa dežela. Kdor se hoče prepričali o tej drzni laži, naj si ogleda dobro našo razpredelnico v 2. nadaljevanju. Tarn so natanko navedena uradna števila o kon- suinu v imenovanih deželah, iz katerih je razvidno, da je imela Goriška naj- v e čj i k o n s u in in da je dobila Pre- darelska odškodnino povsem v istem razmerju kakor naža kronovina. Ne vemo, je- li hudobija ali neved- nost*), če zanikuje , Soča" povprečnico 58 do 62 h od vsakega litra čistega alkohola ter trdi, da znašajo naklade pri nas 20 h in 36 h. Ali ne ve člankar, da je treba 27» litra 40% špirita, kakorSen je navadno v prometu, za 1 liter čistega alkohola? da znašajo naše naklade prve vrste torej 50 h, druge vrste pa približno 70 h od vsakega litra čistega alkohola? Tu smo zavrnili one nasprotnikove argumente, katere je mogoče sploh še resno v poštev jemati. Vse drugo so psovke, Craze in slepilo, kakoršnegaorožja se poslužuje le oni, kateri nema stvarnih proti-dokazov. Nekaiere l)udalosti razkrinkamo pri- lično. Pojasniti hočemo namreč to vpra- žanje vsestransko, da bode dežela lahko sodila, kje so „sleparji naäega ljudstva". Objaviti hočemo razmere drugih kronovin, kjer je vpeljana dež. režija; razložiti na podlagi uradnih slovil, za koliko je leto za letoni država in dežela na bolj ein v Furlaniji, odkar nima tarn daca Gorup; govoriti hočemo o Tumovih krčmarskih zadrugah in o „Socinein" nasvetu, naj se krčmarji pogode z Go- rupom, inače ne kaže krčmarjem — nič. lstotako pokazati hočemo, kaka nevarnost in izguba preti deželi pri dacu na pivo; kako je prisJa letos dežela do 20.000 K dobička, ker so dali goriski krčmarji in mosarji pooblästila deželi, naj ona sprejme erarsko užitnino v svojo upravo; koliko velja „Sočina" trditev, da Gorupovi da- carji pobirajo občinske naklade zastonj itd. itd. Stvar naj bode vsestransko jasna, a ljudstvo naj sodi, kjeso njegovi „sle- parji'1. Tumovo politično društvo za pevce. (l>;l o „ogromnem" številu, ali ti „pevci" iinajo — kakor smo že v zadnjem članku rekli — še le pevci postati. Stanje pevcev je torej letos tako kot je bilo lani, in ne le po številu, ampak tudi po zmožnosti. Jedna sama izprememba je, namreč ta, da sta prirastla dva tenorista prva, ka- terih eden je „koncertni vodja" — da se po Tumovo bombastično izrazimo. Na ¦) Püd člankom je podpiüau — A. Gabräcek, ne veino pu, ali ga sam piše. Mogoče pa je, da je k drugemu pristavil äe kaj svojega. Op. ur.) sramoto naSim mostnim pevskim odno- žajein moraino reči, da nismo imeli že kakih 25 lot v mestu niti enega teno- rista prvega. Jn ce bi ne bili politični odnošaji dr. llenrika Tuino privedli do osnovanja njegovega drušvta, bi ne bili še dan danes imeli nobenega. Pevci mestni, ki se v Tumovem dru^tvu razen onih dveh zopet le bombasticno iinenu- jejo tenoristi prvi, so le tenoristi drugi, ali pa „pevci;' (med narekovajcm). Ona dva tenorista sta pa prišla s Kranjskega v Gorico, ker jima je dr. Tuma dal službo pri „ljudski posojilnici". Prište- vati ta dva med pevce, „zarad katerih" je bilo ustanovljeno pevsko druStvo, se pravi zopet „Carbati". Ne družtvo zarad njiju, ampak ona sta zarad društva tu- kaj. Brez njiju in brez bivžih čitalničnih pevcev, ki so večinoma bivši učenci či- talničnega pevovodje, bi sedel dr. Tuma lepo na suhem. Modra glavica je res ta doktor ! V svojem razmisljevanju o svoji politiki zasluli, da bi mu utegnilo petje politiko podpirati, zarad politike zvabi k sebi Čitalnične pevce, zarad politike iz- roči dve službi pri ,,ljudski posojilnici" kranjskima tenoristoma, potem pa pravi v „Soči", da je ustanovil društvo zarad naraslega števila pevcev!! Ta je res lepa! In potem kaj govori o zbranih pevskih močeh ! Kake zbrane moči so v njegovem društvu, ko velika večina pev- cev niti glask ne pozna, pojoč le po sluhu, gledajoč na glaske, in zopet mnogi to proceduro „imenitnega" petja še le pri- čenjajo. Izbrane pevske moOi so bile pač le v „Čitalnici", a to je dr. Tuma pome- sal z drugim pevskim balastom, kateri nima drugega namena, kakor delati družvu stafažo, pomnoževati v „Soči" „žtevilo pevcev", kateri pevski balast pa ne zmore niti oguljene „Jamice tihe", tako da ni doslej še nikjer nastopil Tumov pevski zbor, ampak le oddelek čitalničnih pev- cev s kranjskima tenoristoma. Kakor bivši ljudski učitelj bi dr. Tuma lehko vedel, kako žalostno ulogo je igrala sraka s pavovim pcrjem. Toliko o ,.i/.- branih" pevskih močeh. Da piše dr. Tuma o izbranih glasbenih in o 15 e h, je pač le plod njegove razgrete političnedomišljije. Kdor si upa pisati o izbranih glasbenih nasih močeh v Gorici, ta nima pojma o glasbi uli pa „larba". V jednein članku smo že govorili o Gabržčekovem tamburanju in o Gabrščekovi ,.glasbeni žoli". Gabrščeka je to jako sj>eklo. Skusal je v „Soci" po svoji navadi „odgovarjati", ali tudi to mu ni šlo. Kako neki?*) Kar je vrabcem po goriških strehah že zp.ano, to se pač ne da utajiti. Naše poročilo o Gabršče- kovi „glasbi" je bilo toli stvarno in res- nično, da mu celo Gabrscek, mojsler v zavijaštvu, ni mogel do živega. Da se je mevžasto potuhnil za „samozapiranjem lastne sape';, storil je pač najpametneje, kar je mogel, in pokazal, da zastaja sapa tudi njemu, kricaiiu vseh kricač(»v. Nam je to jako ljubo ; mi pojdemo mirno na- prej, ne da bi se nam kdo zapletal med noge. — Pa vrnimo se k dr. Tumi! Indi- rekten odgovor na „izbrane glasbene mori" je dobil že v jednein prejšnjih nasih člankov. Ta trdilev bi bila pred letom in dnern morda i^e „vlekla", ali zdaj, ko je utihnilo tamburanje pri „So- kolu" in „Soči", ko je „glasbena sola" tako osramotila svojega „stvaritelja", da se ni niti jeden gojenec prikazal na dan, da sploh javnost ne ve, koliko jih je bilo, zdaj — pravimo — govoriti o „iz- branih glasbenih močeh" je več kot pre- smelo. Ali je hotel dr. Tuma pokriti s tern blamažo svojega pobratima? Izkazal se je res tudi on izvrstnega mojstra v „p r i Č e n j a nj u" in o „bobnečih obljubah". Zastonj pa ves trud. Naže glasbene moči niso „izbrane", temveč raztrgane, — ali če hočete — še nič jih ni. Začeti bi bilo treba v pravem po- ¦) Čt' bi bil (Jiibrščuk nekuliko tnanj sainu- oblasten, bi bil moral kakošenkrat tudi kaj stvar- noga poročati o ,,glasbeni Soli", iui saino l'razu o priiiodnosti. Za to „äulo1" ju prispela tudi slo- venska javnost (in ludi Citalnica). V takem slučaju je navada, da se daje javnosti izkaz vsaj z lutninii i^piti. — U r e d n. menu besedft ; „začeti" ne po Tumovo in Gabrsčekovo, h začeti dostojno treznih mož, začeti tako, da ne pride po zače ^n konec, ampak nadaljevanje, uspe.^no na- dalje brez konca. Za tak začetek za se- danje razmere jedini primerni prostor pa hi bil — kakor smo že pisali — naš „Šolski Dorn", ne pa • Tumovo drago- novčno društvo, ki trati le narodni de- nar za politične poskuse. — (Pride še.) D o p i s i. Iz ut'iti'ljskih krogov. — (Od- govor n a d o p i s i z u č i t f» 1 j s k i h krogov v „Soči" š t. 66.)—Nekateri učitelji, ki hocemo misliti in delati s svojo glavo. po svoji vesti in po svojem prepričanju in ne tako, kakor bi želel kak puhloglavec, narodni in verski od- padnik, sklenili smo, da se združimo v posebno učiteljsko drušlvo, kajti razmere v obstoječem učiteljskem društvu so že od nekdaj take, da zavednemu učitelju ni bilo tain obstanka. Pa tudi zuuaj učit. družtva vidimo, da se njega udje ne ve- dejo tako, kakor zahleva njihov stan in blagor slov. naroda. Da pokažemo, da so ne strinjamo vsi s takim rogovilje- njem. ter da moreino svoje prepričanje na zunaj in na znotraj ložje pokazati, zdelo se nam j(! potrebmj, da se zdru- žinio v posebno društvo. Toda ta sklep trezno mislowh ucilcljev, ki se zavedajo resnosti in važnosti svojega poklica, je dal povod nekemu ,.naprednemu" u od peklen- ščeka ? Ker pa kvasi dopisnik o nepra- vilnostih pri volitvi in dostavlja, da tiste nepravilnosti bodo služile za rekurs, pa omenim le to: Rekurs ste sicer napravili, pa le na podlagi izvajanj vaših „para- grafov", zato pa hode — vam že naprej povem — ad limine zavrnjen in dosta- vim, da se vam ni treba prav nič pri- pravljati za nove volitve, ker te bodo na vsej črti potrjene, ako se mi pa osebno predstavi g. „Bogsigavodi" mu hočem še marsikatoro iz torbe potegniti. Do takrat na svidenje. Ivan Batič obč. tajnik. Politični pregled. Državni zbor. V soboto je poslanska zbornica vsprejela v drugem in lretj(;m branju vladno predlogo glede premembe Jjij 59 in 60 obrtnega zakona. Ista je vsprejela tudi prvo branje zakonskega načrta za kvoto moj Avstrijo in Ogersko. V isti soji je odgovarjal finančni minister na interpelacije nekaterih poslancev zadeva- joče posojilo za investicije, katero je vlada vzela pri nekem konsorciju, t ka- terem se nahaja tudi tvrdka Rothschild. Včoraj je bila v torn zasedanju zadnja seja poslanske zbornice. V tej seji je poslanska zbornica sprejela v dru- gem in tretjem branju zakonski nacrt o lokalnih žcileznicah. V večerni seji pa je poslanska zbornica vsprejela celo vrsto drugih rnanj pomembnih vladnih predlog in zakonskih načrtov. Zbornica se snide zopet še le v jeseni. Gosposka zbornica. Gosposka zbornica je dne 8. t. m. sprejela zakon o deveturnern delavniku v rudnikih s 33 proti 31 glasovom. Mi- nistri Koerber, llartel in Böhin - Bawork so glasovali zanj in ga s tern rešili. Državno posojilo za investicljske namene. Stiriodslotna kronska vonla se vzame pri poStni hranilnici, pri Rothschildovi bančni hisi, pri zemoljskokreditnem za- vodu in pri kreditnem zavodu. 125 mili- jonska kronska renta preide v državno upravo po kurzu 9470. Nadaljnih 125 milijonov na opcijo za denarne potrebe prihodnjega leta. Delež drž. uprave od dohotHca se od konsorcija določi po do- govorih. Potrjenl zakonl. Uradni dunajski üst „Wiener Zei- tung" je objavil v svoji sobotni Atevilki od Nj. Voličanstva presv. cesarja potrjeni zakon o invostit-ijah. S tern je torej zi- danj« Bohinjske in drugih železnic v zadnji instanci dobilo svoje potrjenje in vlada bo skrbola, da so z zidanjom že- leznic čim proj prične. Finančni minister j(^ poskrb(jl tudi že za denar lako, da se bo v kratkom času širom nase dežele začelo delati ter da se gotovo če ne prej pa vsaj do postavno določenega časa sezida Bohinjska železnica. Za progo med Trstom in Gorico so že pridno dolajo podrobni načrti in ne bode dolgo trajalo da se izvrši tudi politični obhod po tej progi. Isti uradni list prijavlja tudi potr- jeni zakon o sirotinskih blagajnah. Cesarjevo potovanje na Češko. V sredo dne 12. t. rn. zvečer se odpolje Nj. Vel. cesar v Prago. Na tern potovanju spremljajo cesarja ministorski predsednik dr. Koerber, naučni minister Ur. Hartel, in pa češki minister Rezek. Temu potovanju se prepisuje velik poli- tičen pornen, posebno glede sporazum- ljenja Cehov z Nemci. Ako se v resnici doseže to sporazumljenje, potern je go- tovo, da nastopi v notranji avstrijski politiki neka nova doba. Šicer bi bila vsa prooptimistična izvajanja prezgodnja. Sobotna dunajska „N. Kr. Presse" priob- čuje o tern potovanju na prvem meslu članek, iz katerega veje nekak duh, kakor da bi bili Nemci na Češkem nekak vzvi- šen faktor in kakor da bi se imeli Čehi zahvaliti N(»rncern za ves napredek, v gospodarskern in kulturnein oziru. Po tern članku pa bi tudi morali Oehi po- polnoma resignirati na svoje historično česko pravo, kajti člankar pravi, da so bili Oehi v bitki na Boli gori prernagani od Nemcov in v tern da je bilo potern- takem „premagano" tudi če.ško pravo. Torej pod takirni avspicijami je pač težko misliU na kako t raj no sporazumljenje moj Oehi in Nemci. Domače in razne novice. Dtvžclui /bor ^oriski je, kakor se nam z Dunaja brzojavno sporoča, sklican na 17. t. rn. t. j. na prihodnji pondeljok. Za „Šolski Dom" in „Alojzijt»- visße". — V spomin in dužni blagor r. preč. g. vodje svetogorskega Androja Lebana, podarili so za „Alojzijevišče" in „Šolski dorn": preü. gg. Iv. Ev. Kolavčič, Jos. Mažera, Ant. Božič, Ant. Pahor, Iv. Kumar, Jos. Godnič, Jos. Budin, Anton Terpin, Iv. Dermastia po 10 K; preč. g. Ant. Plesničar 5 K. V isti namen so prispevali zraven že v „Pr. L." od dne 4. apr. t. 1. St. 14. objavljenih še sledeči prijatelji pokojnega preč. g. A. Leban.i: preč. g. Jos. Skočir 10 K, preč. g. Jurij Peternel 4 K, preč. g. M. Vales 5 K, preč. g. Al. de Stefano 2 K, vlč. g. Iv. Kosir 3 K, neimenovan prijatelj iz Gorice 10 K. Spomenik pa so izvolili napraviti dediči sami. («abršiek drži svoje Citateljc za Jurt>kc ! V sobotni „Soči" je izračunal A. Gabržček, da ima Kranjska, ki je do- bila od vlade za naklade na žganjine blizu 540.000 K več nego druge krono- vine v razmerju ^[»iritnega konsurna, prav za prav od tega vladnega zakona 364.439 K letne izgube. Tega medvoda je natve- zel „iSočanom" na podlagi sledečih falzi- fikacij : 1) Všteva takozvani 207, „jeruš", ka- terega se na Kranjskem največ použije, rn ed 1 i kerj e. 2) Obdačuje liter zloglasnega „likerja", imenovanega „jeruš" po 30 h, o čemur ne vedo Kranjci — seveda — nič. Zad nji zahtevajo za 1 liter 20% „jeruša" 020 X 60 = 12 h 3) Ne ve ali noče vedeti, da irnajo likerji na Kranjskem stalno naklado 30 h od vsakega litra, neoziraje se na sto- pinje alkoholovine. 4) Na podlagi to falzifikacije izračuna, da znašajo na Kranjskem naklade za 1 hi žganja 75 K, i. t. d. Mož irna še vedno dober humor, vondar ne pomisli, da s teni smeži one „Sočine" čitatelje, ki mu verujejo, da je kranjski „jeruš" —¦ liker in smatrajo njegove humoristične proizvode za resno delo. Ust.'inovna slovesnost podružnice Tumovega pevskega društva v Podgori se je vršila v nedeljo s pitjern, petjem, telovadbo in plesom pri laški godbi, kateri je dajal „takt" slovenski ljudski učitelj. Dornači pevci peli so skupno z goriškimi nekatere zbore, katere sta jih navadila baje že pred leti gg. Bajt in Vodopivec. Po dr. Turnovih izvajanjih ima njegovo politično pevsko društvo namen iztrebiti iz okolice furlansko petje. Kakor so vidi inisli on to doseči s — furlansko godbo in hoče torej hudiča izganjati z belce- bubom. Ni li to pristno — dr. Tumovo? Iz Kožbaue nam pižejo : Tisti kož- banski dopisnik „Soce" ki je due 21. maja objavil, da je „s v o j silisterski ž e- 1 o d e c" tolažil s koščekom sira (menda iz Oez-Soce), se prav po otroeje veseli, da je nasel „pri siru" tudi kosček „Go- rice". Najbrže mu jo ta košček pomno- žil dobroto sira — bil mu je na rnesto popra in soli. Kodo bi mu tega u- žitka ne privoščil ? Saj ga potrebuje — kor sam priznava, da zahaja po cvetke v gnojišča. Isti dopisnik zatrjuje, da, kakor sam sebi, tako tudi kakemu drugemu rad privošči, da se veseli po svoje in ga spije tudi kako merico. Vpra- šamo ga, zakaj pa on, dopisnik — ne pusti drugih ljudi pri miru, kadar se po svoje veselijo? — Zakaj napada, zmerja, hujska in po časnikih blati mirne briske ljudi, ki so moral no pač vzvi^eni nad njegovimi židovskimi nazori, katere zavija in prodaja v „ko- Žčekih" „Soče"? Ali mu ni znan stari pregovor: Kdorseje veter, žanje vihar? „Sočinu dopisnik spominja nas na afere v Gočah in v Skopem, ter dostavlja vprašanje : „H oc ete mar tudi v Kož- bani ednakih eksempljev?'?" — S tern žuganjem je „Sočirr' dopisnik po- kazal, da je toplorner njegove moralnosti padel že pod ničlo, ter da misli mirno kožbansko ljudstvo še dalje hujskati, kedo ve pa, ali se kožbanski posestniki kedaj ne naveličajo takega hujskanja ter zakli- čejo „v u n ž nji m" ? Sklep solske^a leta. — Na tu- kajšnji <•.. k. vi^ji realki in pa na ženskem učitelji^tvu bode sklep žolskega leta dne 28. t. m. Ustmena matura na teh dveh zavodih pa prične 1. julija t. 1. Zaznainek vseh protokoliranih iirm v Avstriji se nahaja pri tukajšnji trg. zbornici. Ogleda si ga lahko vsakdo kogar to zanima. Nas sadni trg. — V soboto je bilo prodanih na goriškein sadnem trgu 1200 kvintalov črešenj po 22 K kvintal; jagod 50 kg. po 80 v.; novega fižola 5 kv. po 48 K; graha. 60 kv. po 16 K kv; špargljev 30 kv. po 24 K, in novega krompirja 20 kv. po 14 K kvintal. Ofteuj v Uobatišču. — V Roba- tišču v prodajalnici urarja Bandela za- čelo je goreti. Vrgel je nekdo v pljuval- nik kos goreče smodke. Vsled tega se je unel pljuvalnik, zgorela je lesena stena, pult in več rnalih Skrinjic, po;5kodovanih je bilo več ur, ki so bile urarju izročene v popravo. NesreČa bi bila še veliko vecja, da niso prišli pravočasno ognje- gasci in pogasili ogenj. Skode irna urar nad 200 kron. Ukradena zlateniua. — Oevljar Henrik Gano stanujoč na tržaški cesti št. 26 je naznanil policiji, da mu je bila 4. t. m. ukradena zlata veriga z meda- ljonorn vredna 140 K, ena igla vredna 40 K in en prstan vreden 10 K. Okradena je bila gospa Terezija 5 i 1 i č, stanujoča v ulici Leoni ^tev. 12. Iz zaprte skrinje so jej ukradli 3 pare zlatih uhanov vredne 26 kron, eno za- ponko vredno 4 krone, 2 prstana, od katerih je bil jeden zlomljen, oba vredna 6 kron, eno srebrno uro vredno 14 K in deset kron v papirnatem denarju. Utopila se je v Vrtojbi v nedeljo zjutraj triletna deklica hčerka Antona Žižmunda, Igrala se je s svojo „pun- čiko" blizu neke luže. Ker jej je pa pun- čika padla v vodoinjo je hotela izvleči, pa pri tej priliki pade sama v lužo. Ko so prižli čez nekaj časa ljudje k luži in jo izlekli, bila je že mrtva. Zblaznel je v Kojskern 42 let stari trgovec Karol Lenardič. Vzel je nož, ter hotel napasti ženo, ali mu je uSla pra- vočasno z dornacimi. Potern je sei na cesto. Po nesreči mu je prižla nasproti rn^ka Marija Modric, katero je vrgel na tla ter jo sunil z nožern v trebuh, ob stran in v Iüvo roko. Lenardiča so zve- zali in odpeljali v bolnišnico v Go- rico, nesrečni Mariji Modric pa je dal prvo pomoč dr. Grešič, ki je prihitel v Kojsko. Samomor. — Dne 7. t. m. se je za pokopališčern v Srednjern ustrelil fi- nančni stražnik Maks Vidmar. Bil je takoj mrtev. Uzrok samomoru ni znan. Izlet društva „Pravnik" na Pro- sek. — Izletniki dospejo na Opčine v nedeljo dne 16. junija zjutraj ob 9. uri 24 minut. Z Opčin se poda družba po Stefarujini stezi na Prosek, kjer bo o poludveh obed v gostilni Lukša. Po obedu bo slobodna zabava in sprehod do brega, od koder je razgled na morje, na Miramar, v Furlanijo in na planine. Odbor „Pravnika" se nadeja obile ude- ležbo. Prijaviti se je do srede dne 12. junija. Priglas vsprejernata dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljana, in dr. Otokar Rybaf3 odvetnik v Trstu. Na italijanskeni dvoru tako po- roča rimski list ,,L' Avanti" je zdaj vse slovansko, — vse črnogorsko. Kraljica — mati novorojene princezinje Jolande — je Slovanka, prva, ki je vzela v na- ročje novorojeno dete, je bila Slovanka kneginja Milena, mati kraljice Jelene, prvi, ki je novorojeno dete pokazal za- 'iiidenemu italijanskeniu ljud.slvu. je bil Slovan, crnogorski knez Mirko, ht-at kra- ljice Jelene, dojilja je oblečena po erno- gorski, boter je največji Slovan, ruski car, glava Slovanstva, in Slovanstvo bo irnelo od tega poroda prvo korist, ker postane zdaj Črnagora kraljestvo. lrre- f1')ntovci se vsled vsega tega zdaj lmdo jv'ze. — Loterijske 3tevüke. 8. juiiijit. Grac.......4-11 öS 86 42 Dunaj......76 50 f>-4 07 22 Br. 7:-J7. Nateeaj. V Holsk(Mii okruji gorisko okolice se razpisujejo v stalno naineščenje: 1.) po jo(li)o uiesto učitelja-vodi- telja na jediiorazrcdnih ljudskih solali v üabriji na Vipavskcm in v Uuko- vici; 2.) mesto potovalnega učilelju za Podsabotin - Št. Maver; H.) po jedno nicsto učiteljice na trorazrednicah v Rihenbergu in v Kanaln ter na dvorazrednicali v Kainnjah in Vrtojbi. S tcmi slažhanii spojeni pi'c- jemki so določeni v deželnein zakonu z due (5. oklobra 1900 dož. zak. štv. 2(;. j l'olovülni iicilo'.j dobiva huli potnino letnili 200 krön. Prosilci in prosilke za kalero leb mesl. naj vlože svoje pravilno sprem- Ijene prošnje v teku šestib tednov po Ireljen. razjziasu tega le nalečaja v uradnein lislu pri dotičnib krajnih šolskih svetih. C. kr. okrajni šolski svet. Gorica, dne 8. junija 1901. Naznanilo! l\ n. .občinstvu se naznanja, da sta prevzela trgovino z vinom pok. lv. Dekleva v Via Mnnicipio st. 1 in 5 in Passaggio Kdling sl. i gosp. AI. K o g a r kol lastnik in njeguv namestnik gosp. Ant. Cigoj, ter se priporočata za obilna naročila iz mesta in dežele, zagotavljaj^ ločno postrežbo. — V zalogi se dobi iz- vrstna črna istrska in furlanska ter bela bi'iska in vijjavska vina po naj- nižji ceni. Al. Fogar. Josip Valentincic. | pekovski mojster I v Gorici v Rastelju št. 29. priporoča vedno svcži kruh navadai in najfmqsi, vsakovrstno pecivo za godove in druge razne ..pogrnjcne", prav okusne kolače za birrno in po- I roke, različne torte itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov na- ročnikov po jako zmernih cenah. | Izvole naj ga torej počastiti z I mnogobrojninii naročili cenj. gg. i rojaki v mestu in na deželi. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 G0R1CA Via Giardino 8 priporoča pristna beSa in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih. briskih, dal- matirtskih in isterskih v i - nogradov. Dustavlja nii aoin in razposiija pi> zcuv.- nici na \sv. kraje avstro-ogerske monarhijo v sodih od 56 litrov jiaproj. N& zahtevo pošilja tudi luoice. Cene zmerne. Postr«žba poštena. tad za slikaoje na si« Edvard Stuhl, i^vT^i slikana okna za cerkve in hiše v raznih slogih. Mmf.nmt^^^^i i Podpisanisiätej« ^^^^^^ v prijetno dolžnost, ^^Jr^^^Zr s tein lirmo za sli- kana okna ^r. Kdv. S t. u h l iz Gradca v vsakem oziru pripo- ročiti. V tukajAnji novi cerkvi j(» ime- novani gosj). Stuhl • iriskrbel vsa bar- j vana okna v splošno \ zailovoljnosl in zelo i po prijnerni ceni. Kiinu-ijskiui'iul v Ät. ' Audi't'/u pri (Jorici | dm; 19. dcccnibra JÜOü. Jos. Kosovel, kurat. Videlo in polrdilo ! Ohrinsko /nj):!nsivo Sl. Andre/, due 11). (Iccfiiibia 11KK). Aiidr. Lutman, _________________/upaii. Takih pri/.navanj imaiii prt^asliü duhov- ščini ua la/.pula^o š(! dokaj. Lljudnu su pripoi'ücam Ed. Stuhl. Podpisana priporocata slavnenm ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajainico jestvin. V zalogi imitlii tudi raznovrstin; pi- jacc n. pr.: Irancoski Cognac, pristni kranjski brinjevsH!, donutci tropinovec, fini rinn, različna vina, goružice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to .sLroko spadajoče blago. — Postrožba točna in po zmernih cenah. Z odlicniin spoštovanjom Kopuč iV Kuiin. tr^ovcu v SciiH'.niski ulici h. štv. 1. v laslni lii^i, kjor jt> „Try. obrt. z.adr." Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Solskega doma". y^2ä^\ Od'äkovana kleparska delavnica i^^^ J Artur Makutz ^^fer^ss^^ Ozka ulica št. 1. — Via Stretta št. 1. Priporoča iz lasLne zaloge i/iVrstne in trpežne sUi'opihnce proti poronospori, (pi'iMiovljt'uc po Vermorolovi sestavi). Haker je trd in svetel. Zalistke (valvole) se more lahko prtMncnili. - Skropilnica j<> sestavljena priprosto in tako. da Skropi lahko na lii načiiK^ po volji ^kropilca. p^ CVitsi je xelo nizka. ""?$% Spicjcinljf v poptiLVo in v ])rcnuvlj(.inje skiupünicc i;i/nih sisloniuv in poslrežo v jjüpuhiü /:i(lovüljt!()sl. .•¦•lr;mko. ^^^^ Priporoča ludi stroje za žvoplanje sodov iz cinkanega železa, pripravo za obvarovanic vi"n«^ pred plcsuobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan), me- hove za žvei^lanje grozdja razuili sistomov, cevi iz gumo za vsakovr.stn« škropilnice. — Spr(>jema vsa v kleparsko obrt spadajoca dela, postavlja Stre- lovode ild. itd ! Peter Drašček, trgovec jedilnogablaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. IViponu-a s(^ p. 11. obc-in- stvu v (Jorioi in z dožolo. Pi'odnjii kavino prinioso, ! sladkor. milo. slanino, riž. 1 nmslo surovo in kuliano. | oljo, nioko iz Majdicevih nilinov in v.;e jost.viuo. Ziiloj^i zv(»plonk sv. Ci^ila in jVtctoda. Fani Drašček, zaloga šivalnili strojev v Gorici, Stolna ulica št. 2. Proda ja stroje tudi f \\:\ ühIoii- sko ali mosočiie ol)i'üko. SI l'oj i so iz prvih tovarn ter tiüjboljse kakuvosti. I'ripoi'oca so slav. ubčinstvu. v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici 1 Preskrbljena je z povsem novimi črkami, okraski in finim pap;;^m, | Izdeluje vsa dcla v na^fcrapem casu po tako ni/kih cenah, da se ne boji nikake konkurence. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah. Siff" „Narodna tiskarna" tiska ""Wi „GORiCO" m „Primorski List" „GORICA" izhaja dvakrat nv ceden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone „Primorski List44 izhaja vsak četrtek in stane celoletno 4 K poüetno 2 K, za manj premožne celo leto 3 K. } „Narodna tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine / Tiskovine za duhovnijc, županstva in dr. urade na močnem papirju. Pismena naročila tiskovin se izi/rše z obratno poSto; m kw v najkrajšem času.