I- .v . L J T J St. 29 PoMaka poračunj (a c. U posta) v Trsta, v Četrtek, 3. februarla 1*37. Številka 38 cent. Letni* mi List izba)a v«ak dan zf 3 mesece L 22—, L 6.50 več. — Pos^A v širok osti 1 kolone # niče, zahvale, po* ^ledeljka. Naročnina: za 1 mcacc L 8.— lato L 75.—, v inozemstvo mesečno ot. — Oglasnina za 1 mm prostora m obrtne oglase L 1.—, za osmrt-oglase denarnih zavodov L Z— t rani L 2.— EDINOST Uredniitvo in ttpravniitvo: Trst (3), ulica S. France s co d'ANiri 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacij« in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ae vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tiek Tiskarn* «Edinost» Podnredniitvo v Gorici: ulica Giosut Carducca št- 7, L n. — Telel. it. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Sledimo času! Nič novega ne povemo, če rečemo, da je gro*podarsko stanje vsake družbe, države itd. odvisno od ekonomskega stanja majijših sestavnih delov, ki tvoji.i o skupnost. rodi ago vsaki ' - hi tvorijo družine; zato je •ir-^oJarsko stanje družbe tes-io spojeno z gospodarskim po ložajem družine. Pravilna gospodarska politika mora posvečati kar največ pažnje baš družinskemu gospodarstvu. Sam angleški zakladni minister Churchill je pred nekaj dnevi izr ijavtt v Rimu. da smatra kot eno glavnih dolžnosti vsake vlade, da skrbi za izboljšanje gospodarskega položaja priproste 'družine. Sploh se, posebno v zadnjem času, v vseh državah dela. miloga na to, da bi se družinsko go-*podar*tvo izboljšalo in pravilno usmerilo. Taka akcija se mora seveda boriti z mnogimi težavami in ne smemo pač pričakovati od nje takojšnjega -zboljšanja gospo d arskega polo-$aja. Mnogo vztrajnosti in dela W treba, predno bomo lahko govorili o uspehih. Tudi iz naših krajev čitamo dan za dnem poročila v naših listih o veliki gospodarski^ krizi in mizeriji, ki nas kar noče zapustiti; o trdi borbi za vsakdanji kruh, o izseljevanju itd. Slika, ki si napravimo iz teh poročil, nam kaže, da ni gospodarski položaj slov. manjšine v Italiji nikakor rožnat. Posledice svetovne vojne, ki je divjala tudi v naših krajih in uničila toliko domovi j, se še zmerom čutijo. Umevno je, da se nam spričo tega dejstva narinja vprašanje: Kaj in koliko smo do sedaj storili za izboljšanje našega gospodarskega položaja? Če hočemo biti od krito srčni, moramo reči, da nismo storili vsega: da smo storili celo prav malo in vsekakor manj, kot je bilo v naših močeh. Res je sicer, da so naši listi že marsikaj pisali o gospodarskih vprašanjih; čitali smo zanimive članke in razprave, ki so gotovo mnoge zanimali, a da bi se širša javnost že iz samega čitanja v listih poprijela ideje ter si jo osvojila, ne moremo pač pričakovati. Bolj uspešni in vzpodbujevalni so vsekakor o-ni članki, ki poročajo o konkretnem, že izvršenem delu. Mislim pri tem na taka poročila, kot je bilo ono iz Ilirske Bistrice, ki nas opozarja na izvršeno impozantno delo v dobrobit splošnosti. Taki članki morajo vzbuditi zanimanje vsakega gospodarja; primerjal bo in videl, ali je njegovo lastno delo boljše ali slabše. Če je slabše, bo hitel, da popravi; če je boljše, bo poročal drugim, da lastno delo izboljšajo. Vendar pa, kakor že rečeno, ne moremo pričakovati vsega sam J iz pisanja listov. Treba bi bilo energičnejše akcije, ki naj postavi naše gospodarstvo na trdnejše noge. Vzrok mnogemu zlu je največkrat nevednost, nepoučenost. Ali bi ne bilo dobro, ko bi že pričeli misliti na organizacijo kmetijskih oz. go-spodarskih odborov, krožkoy itd., ki naj bi se ustanovili po deželi in ki naj bi jim bil namen proučevati v lastnem okraju gospodarsko stanje in možnosti za gospodarsko preosnovanje? Ustanovili naj bi se krajevni odbori, nekako tako, kakor si je bistriški okraj ustanovil svojega. Za izvedbo tega načrta bi bilo seveda potrebno, da se začetnega dela poprimejo one naše organizacije, ki imajo direktne stike s širšo javnostjo; to so naše politične in kulturne centrale. Ustanoviti bi'morale posebne odseke ali odbore, ki bi se bavili samo s tem vprašanjem. Dobro bi bilo seveda, da bi ti odseki stopili med sabo v stike ter da bi si začrtali program za skupno delo. Tako bi ona velika gospodarska bitka, ki jo je pričela država, našla tudi v nas pomočnike in borce. S predavanji, z orga*-liiziranjem kmetskih odborov ;itd. bi gotovo mnogo pripomogli •k izboljšanju gospodarskega stanja našega ljudstva. , Od naših naobražencev smemo zahtevati, da svoje znanje izrabljajo v korist splošnosti. Čas pa zahteva od vsakega izobraženega človeka, da se trdno poprime tudi gospodarskih ved in da s svojim gospodarskim znanjem pomaga v bitki za boljšo gospodarsko bodočnost To zahtevata ljudstvo in čas! _ - Rado Fafc. Vodstvo f&sistouke stranke bo na prihodnji seji razpravljalo o ustavi dola RIM, 2. (Izv.) V petek se bo vršila pod predsedstvom on, Mussolinija seja vodstva faši-stovske stranke. Ker so na sejo povabljeni tudi on. Suardo, on. Bottai, on. Cearda in komenda-tor Lusignoli, je opravičena domneva, da se bo na seji obširno razpravljalo o sindikalnem vprašanju. Zatrjuje se skoro z vso gotovostjo, da bo ustava dela čimprej sestavljena. V prihodnjih dneh se bo vršil v ministrstvu za korporacije prvi tozadevni sestanek. Sestanku, ki se ga bodo udeležili vsi predsedniki konfederacij, zastopniki fašistovske stranke in predstavniki ministrstev za pravosodje in narodno gospodarstvo, bo predsedoval on. Bottai. Bivši voditelji Generalne Seiesske zveze pripravljati nuditi lovtmi sindikalnemu gibanju svojo RIM, 2. (Izv.) Vsi večerni listi prinašajo z znatnim zadoščenjem obširno izjavo skupine voditeljev in organizatorjev Generalne delavske zveze, ki je pred nekaj tedni sama sklenila svoj razoust. Iz izjave sledi, da se je dne 16. januarja t. 1. sestala v Milanu pod predsedstvom Rinalda Rigole skupina organizatorjev delavskega sindikata, ki je pretresala sedanji sindikalni in socijalni položaj v Italiji ter je po daljši razpravi odobrila celo vrsto dokumentov, iz katerih obstoja ona izjava. Pod izjavo so podpi/sani Anzimonti Karel, Calda Ludvig, Colombino Emil, Dragona Ludvig, Maglione Baptist, Reina Hektor in Rigola Rinaldo. V izjavi se primerja prejšnje delavsko gibanje z današnjim položajem, ki vlada v Italiji na tem polju. «Fašistovski režim je dovršen fakt», pravi izjava, «s katerim je treba računati. Fašistovski režim je izdal drzen zakon o sindikalnih organizacijah, v katerem so zapopadena tudi načela, katera smo mi prej zastopali. Čeprav se morda ne strinjamo z današnjim položajem, vendar vseeno nikakor ne moremo zavzeti sovražnega stališča napram korporativni državi in karti dela, ki predstavlja drzen poskus. Zato smatramo za svojo dolžnost, da pripo-moremo z našim sodelovanjem in z našo kritiko, da se ta poskus posreči. To bomo naredili na ta način, da damo svoje moči na razpolago narodni skupnosti s tem, da ustanovimo Udruženje bivših organizatorjev, ki bodo nudili novemu gibanju svojo kulturno pomoč». K tej izjavi dodajajo vsi rimski listi kratke komentarje, v katerih izjavljajo, da ni vredno pripisovati ji bogve kakega pomena. Toda navzlic temu ne skrivajo svoje zadovoljstvo nad spreobrnitvijo enega dela nekdanjih voditeljev Generalne delavske zveze. Novi odloki (Iz uradnega lista RIM, 2. (Izv.) Včerajšnja «Gaz-zetta Ufficiale»; ki pa je izšla šele danes opoldne, prinaša med drugim kraljevi dekret-zakon z dne 13. januarja 1927., s katerim se razširjajo odredbe, ki so bile izdane s kraljevim de-kretom-zakonom z dne 16. decembra 1926 glede čiščenja med službenim osobjem milanskega mesta tudi na mesta Bari, Trst in Benetke. RIM, 2. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša med drugim tudi kraljevi dekret, s katerim se penzijski zavod tržaške trgovske banke proglaša za moralno bitje ter odobrujejo njegova pravila. . Nadalje prinaša današnja «Gazzetta Ufficiale» ministrski odlok z dne 28. januarja 1927., ki določa v dopolnilo nekega prejšnjega odloka, da bodo izbrisani iz seznama pristaniških delavcev tudi oni, ki so bili ob- sojeni na konfinacijo ter oni, ki bi lahko motili s svojim zadržanjem, ako bi bilo v nasprotju s političnimi smernicami fa-šistovskega režima, redni potek pristaniškega dela. Ruski poslanik Kamene« Jo včeraj priopel ▼ Rim RIM, 2. (Izv.) Danes zjutraj je prispel v Rim novi ruski poslanik pri Kvirinalu Kleon Ka-menev. Na postaji ga je pričakovalo osobje ruskega poslaništva in generalni ravnatelj ko-mer^dator Sandiccbi, ki je zastopal- zunanje ministrstvo ter komendator Mammelli v imenu predsednika vlade. Zastopniki, ki so sprejeli novega poslanika, so mu izročili svoje običajne pozdrave. Ruskega poslanika je takoj ob njegovem izstopu iz postaje naskočila cela truma fotografov in filmskih operatorjev. _ Vsino wri!il8 o rti Komentar lista «Messaggsro» RIM, 2. Vsi listi poudarjajo veliki uspeh, ki ga je doseglo liktorsko posojilo. «Številke v poročilu ministra Volpija, pravi „Messaggero", dokazujejo neizpodbitno, da je o-peracija, ki se je izvršila po volji vodje in pod vodstvom grofa Volpija, dosegla velike uspehe. Dejstvo je, da vlada ni vprašala deželo več kot za 2 milijardi in 250 milijonov lir ter da ni hotela, da bi za posojilo podpihovale tudi velike produktivne finančne sile, marveč je hotela mobilizirati predvsem naloženi kapital in tak kapital, ki malo nese. Dokaz za to je dejstvo, da je bilo podpisanih le malo velikih svot, dočim je 3 milijone oseb prispevalo za posojilo. Kdor pomisli na. vse to, mora priznati, da je uspeh oosojila naravnost čudovit in da zelo presega vsa predvidevanj a». List končno povdarja, da je posojilo dokaz za zaupam je, ki ga fašistovska vlada uživa pri državljanih. _ On. Rocco pri Brlandn PARIZ, 2. Minister za zunanje zadeve'g. Briand je sprejel sinoči italijanskega pravosodnega ministra on. Rocco ter se je z njim del j časa razgovarjal. Razgovoru je prisostvoval tudi Besnard, francoski poslanik v Rimu. __ Zasliševanje prefektov novih pokrajin RIM, 2. (Izv.) Z današnjim dnem je pričel predsednik vlade z zaslišavanjem prefektov novo ustanovljenih pokrajin. Danes je predsednik vlade zaslišal prefekta Dinale iz Nuoro. Sprejemi pri papein RIM, 2. (Izv.) Danes, na Sveč-nico, je sprejel papež po starem običaju deputacije raznih rimskih redovriiških redov, kolegijev, seminarjev in bratovščin, ki so mu poklonile običajna darila, ki obstojajo v svečah. O-bredu so prisostvovali tudi poslaniki Peruja, Španije in Ni-karague ter razne druge odlične osebnosti. _ Anglija in Italija ter dogodki na Kitajskem LONDON, 2. (Izv.) Kakor se doznava v tukajšnjih krofih, so v teku važna izmenjavanja naziranj med angleškim in italijanskim zunanjim ministrstvom o aktuelnih kitajskih dogodkih, ki jih tukajšnji krogi smatrajo za precej težke. Razgovori med obemi ministrstvi se vršijo v znamenju medsebojne prisrčnosti in volje po sporazumu. _ Depeši Ir. stresemanno Nemški zunanji minister bo prišel tudi v Italijo? BERLIN, ?. (Izv.) Zunanji minister Stresemann nastopi po marčnem- zasedanju Družbe narodov daljši dopust, ki ga namerava prebiti na francoski rivijeri v bližini Nizze. Ni izključeno, da se ob tej priliki podal tudi v Italijo. Čez nekaj tednov pride v Italijo, kjer ostane več mesecev tudi bivši nemški finančni min. Reinhold. Končno se niti ne potrjuje, toda tudi ne zanikuje vesti o predstojećem potovanju kanclerja Marža v Rim. Uzunovićev kabinet Miša Triiunović in Mi- lorad Vujftčfe sta že podala ostarvko BEOGRAD, 2. (Izv) Ministra Miša Trifunović in Milorad Vu-jičič, ki včeraj nista ho.ela položiti prisege sta prišla danes ob 11.30 v predsedniStvo vlade in sta skupno z dr. Kulovcem podala prisego. Takoj po prisegi pa sta že tudi podala ostavko na svoji ministrstvi Zaman je bilo prigovarjanje Uzunovi-ćevo in- raznih radikalnih prvakov. Ko sta ministra ^zapuščala predsedstvo vlade, je Trifunović izjavil novini'*jem, da že pred rešitvijo krize ni nameraval sprejeti ponujanega mu mesta. Ker pa je medtem že izšel ukaz, ga ni mogel odbiti in je zato položil prisego, obenem pa tudi podal ostavko. Minister Vujičić pa jo izjavil novinarjem, da je po prisegi demisijo niral radi tega*, ker je sit večnih sprememb v resortih, ki so mu onemogočale vsako kontinuiteto in uspeh v delovanju. Ko je končno še Uzunovič zapustil ministrsko predsedni-Štvo, je izjavil novinarjem, da se bodo izpraznjena mesta hitro izpopolnila in da bosta odsto-pivša ministra vsekakor podpirala vlado. V predsedništvu vlade je bilo danes ves dan živahno. Poleg- drugih ministrov se je pri Uzunoviću zglasil tudi finančni minister dr. Markovic ter minister Krsta Miletič, ki se je po razgovoru z Uzunovićem odpravil na dvor. ju$8Sl. neredna skopftina se bo sestala prihodnji torek BEOGRAD, 2. (Izv.) Kakor se doznava, se narodna skupščina sestane 8. t. m. in sicer s starim dnevnim redom. Izvolili se bodo nekateri parlamentarni odbori, nato pa se bodo razdelila poročila finančnega odbpra, a 3 dni nato bo pričela v narodni skupščini proračunska debata. Finančni odbor mora danes in jutri dokončati državni proračun ter ga predložiti narodni skupščini. Samostojni demokrati, ki so imeli danes sejo, so za generalno debato o proračunu določili za govornika Svetozarja Pribi-ćevića in dr. Grizogono. Obenem so sklenili provesti proti novi vladi na j ostrejšo akcijo in so si razdelili vloge. Izjave dr. Korošca BEOGRAD, 2. (Izv.) Novinarji so se danes dopoldne razgo-varjali z dr. Korošcem. Na vprašanje, ali misli, da bo nova vlada lahko delovala v -iiarodni skupščini s svojo neznatno večino, je dr. Korošec odgovoril: «Ne vem, nadejam pa se, da bo šlo. Zanašam se na nediscipliniranost opozicije, ki se še nikoli ni mogla organizirati, da bi kompaktno nastopila. Radić preti Maksimoviću ZAGREB, 2. (Izv.) Radić je danes popoldae sprejel novinarje in jim podal nekatere no\e izjave. Zopet je v glavnem ostro izpadel proti notranjemu ministru Maksimoviču, označujoč ga kot nasilneža in uzurpator j a oblasti. Priporočal je novinarjem najostrejšo borbo proti onim, ki so zakrivili volilni teror in naj priporočajo tudi sodelovanje z opozicijo, v tem slučaju tudi s Svetozarjem Pri-bićevićem. Dopoldne in popoldne se je vršila seja Radičevega kluba. Kakor se doznava nameravajo radićevci prova jati v parlamentu najostrejšo borbo proti sedanji vladi. _ Nemiri v Mek siki trajajo še vedno LONDON, 2. Iz New Yorka poročajo, da si poročila o položaju v Meksiki še zmerom nasprotujejo in dokazujejo, da v državi ne bo še prišlo tako kmalu do pomirjen j a. Neko poluradno poročilo pra-vi, da je bilo pri nekem spopadu v Tecolote ubitih 24 upornikov. Druga poročila pa govore o novem revolucijonarnem pokretu, ki se je baje začelo sedaj širiti v okolici mesta Vera Cruz. Vstaši v San Miguelu v državi Chipuahau so umorili kakih 40 vladnih vojakov. Zadovoljnost Nemcev radi ukinitve modzarvezaiške vojaške kontrole BERLIN, 2. (izv.) Mnogi listi dajejo duška svoji zadovoljno-sti, da je prenehala delovati medzavezniška kontrolna komisija. Nekateri člani te kontrolne komisije pa ostanf jo še nekaj tednov v Berlinu, da dopolnijo poročilo komisije, ki ga je treba predati Družbi narodov. Istotako ostanejo v Berlinu tudi vojaški izvedenci, ki so bili dodeljeni tej komisiji, in bodo priključeni posameznim poslaništvom zavezniških držav. Glede sporazuma, ki je bil dosežen včeraj v Parizu v vprsu-šanju nemških utrdb na vzhodu, pravi »). Radi tega se univerza še danes imenuje s starim dialektičnim nazivom «bo» (bue). Pozneje, posebno v letih 1542 do 1601, so se izvršile na poslopju razne izpremembe, tako da današnja oblika ne odgovarja popolnoma izvirni, vendar je v svojem bistvu ostala ista. V zadnjem čoau se je prizidalo staremu poslopju še novo, moderno urejeno poslopje, ki deloma že sluzi svojemu namenu. Ni pa še povsem dokončano. Staro poslopje, o katerem lahko mimo rečemo, da predstavlja v vsakem najmanjšem prostorčku nekaj zgodovinsko zanimivega, napravi na pay.no oko, ki ni še povsem okuženo z modernimi slepili, ugoden vtis, posebno v svoji notranjosti. Tu opozori opazovalčevo oko nase predvsem krasno četverokotuo dvorišče, ki je najlepše delo renesančne arhitekture v Padovi. Obdano je s kvadratnim hodnikom, zidanim v dorskem slo-g-u, s sedmimi medkolonami ob straneh nad katerimi se dviga zgornji hodnik, zidan v jonskem slogu. Ta hodnik je bogat na bareliefih, ki predstavljajo večinoma ljubke alegorične motive. Predolg bi bil opis, ako bi navajal vse podrobnosti, vse znamenitosti, ki jih nudi notranjost padovanskega univerzitetnega poslopja. Morda se na tak podrobnejši opis še kdaj povrnem. Ne morem pa prezreti impozantnih glavnih vrat, ki zaustavijo vsakega, ki gre mimo njih. Predstavljajo umetniško delo iz brona, v katerem so vdolbena imena dvestotih študentov padovanske univerze, ki so bili žrtve zadnje vojne. Delo je bilo izvršeno 1. 1920. Izvršila sta ga kipar Orsolini in dekorater Ca-sanova, oba pripadajoča Alber-tinski akademiji v Turinu. Nad vhodom pa je napis iz 1. 1600. Ta napis, ki je namenjen dijakom «almae matris», se glasi dobesedno: «SIC 1N-GREDERE UT TE IPSO OOTI-DIE DOCTIOR. SIC EGREDERE UT IN DIES PATRIAE CIIRI-STIANE Q. REI PUB. UTILIOR EVADAS, 1TA GYMNASIU\1 A SE FELICITER EXISTIMA-BIT». (Vstopi z namenom, da boš vsak dan bolj učen. Izstopi z namenom, da boš vsak dan koristnejši domovini in veri. Tako bo tvoja šola deležna po tebi nove časti). Ta napis se nahaja tudi na vseh izdanjih univerzitetne tiskarne. * Zanimiva je tudi zgodovina študija, razvoj predmetov in fakultet. Danes je seveda padovanska univerza popolna, z moderno razdelitvijo na fakultete. V začetku pa te razdelitve niso poznali. Takoj po ustanovitvi je bil študij razdeljen v dve «uni-verzi»: juridično in filozofsko oz. medicinsko (katera se je po- Samčevo gorje Sam sedi v svoji pusti sobi, nad posteljo mu visi namesto ženske podobe obvestilo davčne iztirjevalnice za plačilo samskega davka. Le z mize se smehlja previdnemu samcu, članu Goriške Matice, kupček Matičnih knjig, katere prebira v dolgih samotnih večerih. Edini zvesti prijatelji. 1L •EDINOST* V Trstu, dne 3. leDruarja le*/. zneje razširila s pridružitvijo teolog-av). Poslednja se je imenovala tudi artistična. Obsegala Je predmete filozofije, medicine, matematike oz tehnike in teologije. Vsaka izmed teh dveh «univerz» je imela lastnega rektorja, ki so ga volili dijaki sami (izključeni so bili le Benečani in Padovanci). Po svoji krajevni pripadnosti 90 se delili slušatelji — podobno kot na drugih univerzah te dobe — na narode, izmed katerih je vsak izvolil svojegu posebnega zastopnika v univerzitetni svet. Tako sem že omenil, da so pripadali slušatelji juridične fakultete dvaindvajsetim narodom. Slušatelji filozofske pa so tvorili po svoji narodni pripadnosti 7 skupin. Radi točnosti pa moram«fcopazoriti, da se tedaj beseda «narod» hi pojmovala v današnjem smislu, ampak da se beseda «narod» (na-7*one) nanaša večkrat na deželo (paese d'origine). Posebno velja to za takozvane «cismon-tanske narade», med katere so se šteli slušatelji posameznih italijanskih pokrajin (Pijemon-ta, Toskane, Sicilije, Furlanije itd.), medtem ko so bili pravi narodi le «transmontanski», (kakor: Nemci, Danci, Francozi, Čehi, Poljaki itd.). Rekel sem že preje, da je bil rektor prvotno izbran med štu- denti samimi. Ti so imeli v najstarejših časih tudi pravico, izbirati profesorje. Prišlo pa je do reforme Studija. Že 1. 1517. se je določila posebna komisija treh članov, ki naj to reformo izvede. A šele 1. 1738. je bila odvzeta študentom pravica volitve lastnega rektorja. Mesto dijaškega rektorja imamo po tem letu na čelu univerze dva profesorja, z naslovi: Proretto-re in Sindaco, od katerih eden je bil profesor juridične, drugi artistične fakultete. Ta reforma se je ohranila do 1. 1806., ko je prišlo do nove — sedanji uredbi sorodne — preureditve. Vodstvo univerze je prešlo v ix)ke enega samega profesorja, ki je imel oficijelni naslov — Reggente. Ta uredba je ostaTa do današnjega dne, le z majhno izpremembo iz 1. 1815., ko j-e postal oficijelni ,naslon voditelja univerze — Rettore Ma-gnifico. Študentom pa je od nekdanje odločilne besede, posebnih pravic, oblasti in moči ostala samo — tradicija. Ohranili bo žive le nekdanje običaje in navade, ki prihajajo do izraza ol raznih slovesnih prilikah, vzbujajoč obilo pozornosti in obujajoč spomine na nekdanje čase; na čase pestrega dijaškega življenja... DNEVNE VESTI lr .... Na drugi strani stojijo osebni podatki imejitelja izkaznice in zabeležba posebnih znakov, če jih kdo ima. Na tretji strani stoji v sredi zgoraj fotografija imejitelja z odkrito glavo. Pod fotografijo je levo prostor za odtis kazalca leve roke, desno za poteštaAov podpis in uradni pečat. Odtis kazalca leve roke se ne bo zahteval od vseh prosilcev za izkaznico. Zadnja četrta stran izkaz niče bo prazna. Izdana izkaznica ima veljavo, za tri leta. Po tem roku se mora obnoviti. Da povzamemo, naj ponovimo, da izkaznica ni obvezna, pač pa je gotovo, da bo nujne potrebna vsakomur, ki živi izven svoje občine ali se mora podajati po katerihkoli opravkih v druge kraje. Obvezna pa je istostna izkaznica za one, katerim policija ukaže, da si jc morajo preskrbeti. V tem pogledu določa čl. 3. novega zakona o javni varnosti sledeče: »Varnostno oblastvo ima prar vico ukazati nevarnim in sumljivim osebam, da si v določenem roku preskrbijo istostno izkaznico in da jo morajo pokazati na vsako zahtevo uradnikov in agentov javne varnosti«. Rok, v katerem si morajo preskrbeti izkaznico take osebe, določi policija* V vseh drugih slučajih, ki smo jih označili zgoraj, se bodo začele izvajati določbe o izkaznicah po treh mesecih od dneva, ko je stopil novi zakon v veljavo, t. j. torej od 10. februarja 1927. dalje. SMRTNA KOSA. Včeraj pred pol dne je umrl na Kontovelu g. Štefan Stare v 74- letu svoje dobe. Pokojnik je bil med domačini na Kontovelu in drugod po okolici znana osebnost Že za časa volilnih bojev v predvojni dobi. Bil je dober prijatelj pok-nekdanjega voditelja tržaških Slovencev Ivana Nabergoja. Neumorno in zelo požrtvovalno se je u-dejstvoval ne samo na političnem temveč tudi' na kolturnem polju kot član in tudi tajnik Pevskega društva «Danica» na Kontovelu. Skori let je bil pred vojno cerkovnik kontovelske cerkve. S pok. Štefanom Starcem lega v grob ena izmed onih krepkih narodnih ko-renik, ki so pred vojno zaslužno vplivale na svojo ožjo, večkrat tudi širšo okolico ter na ta način mogočno prispevale k uspehu narodnega probujevanja v naši okolici. Bil je kot narodnjak, družinski poglavar in gospodar vzoren mož. Naj mu bo lahka ljubljena konto velska zemlja. Prizadetim družinam iskreno sožalje nad nenadomestljivo zgubo- Strablefl Bmetvlkl Ta ali oni bi mislil, da se godi umetnikom, v prvi vrsti pisateljem, slabo samo pri malih narodih. Ni dolgo od tega, ko smo brali v nemških listih ponovne tožbe, da njin pesniki in pisatelji trp£ veliko pomanjkanje, in to ne samo pesniki in pisatelji srednje vrste. ampak tudi možje, ki so v preteklosti veliko pomenili v nemški literaturi. Nekateri tedaj svetujejo pisateljem srednje vrste, da naj ne navežejo svojo eksistenco samo na pisateljevanje, ampak naj se lotijo poleg tega tudi kakega drugega dela, da ne bodo zašli v bedo. V tem vprašanju se je oglasil tudi vodja znane nemške založbe Fisclier in pravi, da danes nemško knjigo plačujejo dražje kot poprej. Ob enem tudi zavrača trditev, da hi del« uisateliev obležala ne od- brana na založnikovi mizi. Vsako delo, ki ga spremlja pisateljevo pismo, katero vzbudi količkaj interesa, je^ gotovo prečitano in tudi založeno, "ako je tako, da daje upanje, da bo vzbudilo povpraševanje. Založništvo pravi, ni nič drugega, kot posredovalec med povpraševanjem in ponudbo. Pisatelji pa so se oddaljili od ljudi in jim ne nudijo več, kar ti hočejo. S tem pa ni rečeno, da morajo biti dela, po katerih bi radi segli ljudje, umetniško slaba, le sižejno in idejno jim morajo biti blizu. Čakamo, pravi omenjeni gospod, velikega sodobnega pisatelja in pesnika, Čakata ga založnik in bralec, tiskarne in knjigarne, in ne bo dobil kruha samo on, kadar se pojavi, dobilo ga bo tudi na stotine drugih ljudi. Po mnenju tega založniškega veščaka obstoji kriza v glavnem v tem, da srednje vrste pisateljev občinstvo ne mara, velikih del pa zaman čaka- . —fb— ^ ZLATA POROKA. Zlato poroko praznujeta danes v ožjem krogu pri sv. Ivanu, posestnik Alojzij Lavrenčič. mož stare korenine, in njegova vrla soproga Jožefa. Cerkveno slavnost bosta obhajala prihodnji teden v župni cerkvi na Katinari, — kjer sta si pred 50imi leti obljubila večno zvestobo — radi tega, da se te-^a slavja lahko udeleže tudi otro-: ci, ki so daleč od doma Želimo zlatoporbčencema, ki sta vzgojila lepo število vrlih otrok, la jima Bog dodeli sreče do skrajnih mej človeškega življenja- RAZPUST (7) BRALNEGA IN PEVSK. DRUŠTVA V Z60NIEU. Predsednik bralnega in pevskega društva v Zgoniku je prejel od tamkajšnjega g- brigadirja dopis sledeče vsebine: V. G. mora brez nadaljnega odrediti izpraznitev dvorane, kjer ima svoj sedet pevsko in bralno društvo, katero se medtem mora smatrati za razpuščeno od danes 31. januarja dalje. Stvari se morajo takoj prodati ali razdeliti med člane, kateri se ne smejo pod nobenim pogojem več shajati. V. G. je naložena izvršitev tega ukaza pod osebno odgovornostjo, la se tako ognete strogim ukrepom v smislu zakona. Opozarjate se, da boste Vi odgovorni za vse, kar bi se morda zgodilo in da se morate temu primerno ravnati proti članom društva, ki, kakor ečeno, ne bo smelo dati več zna-^a življenja Kr. brigadir (podpis) IZGUBLJENA PREMIČNINA Vsaka naša karftu hiia fe mela pred vojno um polici cel i«p kaj!«: od Zgodrt er. pisma, »lovenskih večerale pa do n»-lotaknjene Pameti In vera. Voj-: a odškodnina nam tega ni nadomestiLa. Poskrbimo, da z vsakoletnim članstvom pri «Goxi-jd Matici dosezano, da bomo zopet imeli to dragoceno pre- ničnino Ba^fflll SlOTMSkefa doma. iz tržaškega življenja Nesreča pri delim Včeraj zjntraj se je dogodila v škedenjskih plavžih huda nezgoda. 23-letni težak Anton Prodan, stanujoč v Skednju št. 687, je razkladal v družbi nekega tovariša kose litega železa na železniški voz. Med delom, ko je mladenič porival čez mostič težko natovor-jeno samokolnieo, se je ta nenadoma prevrnila, pri čemer se je ves tovor vsul na Prodana, ki je obležal težko poškodovan. Navzoč ni delavci so takoj priskočili k nesrečnemu tovarišu in ga prenesli v obvezovalnico. kje je dobil prvo prrtioč, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico^ Tam je zdravnik dognal, da je Prodam razen prask na raznih delih teleta zadobil tudi hude notranje podkodbe. Siromak je bil sprejet v kirurgični oddelek; zdraviti se bo moral — ako ne bo hujšega — kake 4 tedne. žalostne posledice otroške Igro. Sinoči je mati prinesla v mestno bolnišnico 7-letnega Ivana Udo-vič iz sela Bassamarina pri Kopru. Dečko je imel hudo poškodovano levo oko, ki ga bo najbrž izgubil. Kakor je povedala mati, se je mali Ivan včeraj popoldne igral z neko deklico, ki j« med igranjem nehote zalučala proti njemu koničast: kamen in ga na nesrečo zadela naravnost v oko. Nesrečni otrok je bil sprejet v okulistični oddelek. Vandalski čin neznanca proti izložbi pekarno. Predpreteklo noč okoli 2. ure je neki mlad moški, ki je nekaj časa stal pred pekarno Leopolda Scrot-lich v ulici XX Settembre št. 59, kakor da bi koga čakal, proti izložbenemu oknu omenjene pekarne debel kamen in tako razbil veliko šipo- Nato se je neznanec spustil v beg. Neki nočni čuvaj, ki je vse to videl, se je spustil za njim in je med zasledovanjem tudi ustrlil z revolverjem v zrak, toda lopov se ni dal ustrašiti, temveč je začel še hitreje pobrati pete in je kmalu izginil. Čuvaju ni kazalo drugega, nego da se je podal na bližnji policijski komisar i jat in tam javil dogodek. — Lastnik pekarne je oškodovan za približno 1000 lir. Zdi se, da gre čin maščevan ia. TELESNA VZGOJA sport TEHNIČNO VOuSTVO HEZENE. Turnir ze Spominsko Ploftčo S. U. Igrišče Obzora: Rocol-Adria v nedeljo 6. t. m. ob 10 zjutraj. Sodnik gosp. Pavlovič. Sparta-Prosvdta ob 11 zjutr. sodnik gosp. Kravos. Komisar- # TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA. (Uradno) Odobrene tekme: Tommaseo -Concordia 1-0; Tommaseo-Zora 3-1; Bazovica-Jadran 2-1; Val II.-Opčine 4-1. Prenesena tekma: Pr osveta-Concordia. Prizivi: Priziva S. K. Concordi-je in M. D- P. Opčine se ne obravnavata, ker ni bilo priloženih v pravilniku predpisanih pristojbin. Odstopa 3. D. Primorja (II. divizija) in M. D. Ž par te (I. divizija) od prvenstvenega tekmovanja se vzameta na znanje. Vse odigrane tekme Primorja in Šparte se razveljavijo. Vse tekme, razveljavljene in one, ki bi se morale odigrati, se odobrijo, kot forfait (2-0) v prid drugim odgovarjajočim četam v II. oziroma v I- diviziji. Nedeljske tekme: I. div. (igr. Adria) Prosveta-Concordia; II. divizija (igr. Herpelje) Jadran-Val II. Pričetek obeh tekem ob 14.30 uri. T. V. N. Uradno redovan je prvenstvenih nogometnih tour - tekem. L divizija: Obzor 6 5 1 0 18 3 11 Adria 6 5 1 0 21 4 11 Tommaseo 6 A 0 2 9 8 8 Prosveta 5 2 0 3 11 7 4 Concordia 5 2 0 3 4 10 4 Zora 6 1 0 5 3 22 2 Sparta 6 0 0 6 0 12 0 n. divizija: Rocol 6 5 0 1 15 8 10 Bazovica 6 4 0 2 13 7 8 Sv. Ivan 6 4 0 2 12 9 8 Jadran 4 3 0 1 7 4 6 Val IL 5 2 0 3 9 9 4 Opčine 5 1 0 4 4 11 2 Primorje 6 0 0 6 0 12 0 T. V. N SAVEZ SODNIKOV. (Uradno) Sodniki za nedeljske tekme: (Igr. Adria) Prosveta-Concordia g. Smerdel. — (Igr. Herpelje) Jadran-Val g. Novak. Izstop Iz S. S. Izstop g. Krasa se vzame na znanje. S. S- Tommaseo-Zora 3-1 (0-0). S to zmago si je dijaška četa priborila III. mesto v klasifikaciji I. divizije za tour - tekme. Tommaseo je zmago popolnoma zaslužil, posebno ako pomislimo, da je nastopil s 6 rezervami, med temi tudi vratar. V prvem polčasu je bila igra nekoliko mrtva in igralo se je večinoma na sredini igrišča. Zaznamovati je tudi eno 11-me-trovko, katero pa Cimolino strelja v stransko prečko. V drugem polčasu se slika igre popolnoma iz-premeni. Dijaki ostro napadajo in v kratkem napravijo 3 goale, enega iz kornerja. Tommazejci, videč uspeh, popustijo in s tem dajo priliko napadu Zore, da se izkaže-Desna zveza strelja močno v levi kot. Mali vratar Tommasea se sicer obupno vrže, a zaman. Kmahi na to konec. Sodnik gosp. Plesničar dober- Tommaseo: Golob I; Pogorelecl., Pogorelec II.; 2ager, Prelog, Kerže; Zelen, So-sič, ,anko, Muha, Ciril. M. M, »Zarja« Bazovica - S. K* »Jadran* 2-1 (2-0). V nedeljo 30. pr. m. sta odigrali zgoraj imenovani moštvi prvenstveno tekmo II. divizije na že precej uravnanem igrišču «Zarje» v Bazovici. Tekma je izpadla v prid «Zarji». in sicer je ta zmagala za 2-1 (2-0). Mnogobrojno korektno občinstvo se ni ustrašilo mrzlo-deževnega vremena, zavedajoč se važnega in odločilnega pomena te prvenstvene tekme, ki je nadkriljevala mnoge izmed pr-vodivizijskih. Tekma je potekla • brez incidentov ter je bila ves čas živa in napeta Ti dve četi sta približno enakomočni; premoč «Zar-je» ▼ prvem polčasu je izenačila premoč «Jadrana» v drugem. V četi *«Zarje» se opaža popuščanje igranja poedincev; le krili se premalo upoštevata. Napadalni srednji trio, sestoječ iz Srebotnja-ka, Glažarja in Gruntarja, je s svojo hitro igro delal resne in nevarne preglavice nasprotnikovi o-brambi. Halfska vrsta in backaso se izkazali dobri in gotovi v podajanju žoge napadu. Vratar, ki je rešil par nevarnih situacij zelo dobro, je potreben vztrajne in dobre trienaie. Napadalna in halfska vrsta «Jadrana» ima Še precej vezano igro, a se v kritičnih momentih izgublja. Temu napadu in sploh celokupni četi primanjkuje strel v vrata. Z dobro trenažo se tudi ta nedostatek popravi. V tej četi so najboljši backa in vratar. Visoko igro, ki sta jo razvijali obe četi — posebno pa «Jadran» — bi morali igralci opustiti in igrati nizko ipro, združeno z medsebojnim plasiranjem. Četa zmagovalka: Schwamber-ger I. — Križmančič II-, Schwam-berger II. — Grgič, Ferluga I., Marc — Križmančič I., Srebotnjak, Glažar, Gruntar, Ferluga II. — Pred to tekmo sta odigrali prijateljsko tekmo «Zarja» II. in «Sv. Ivan» II.t ki je izpadla v prid poslednjemu za 2—0. «Sv. Ivan», čeprav telesno močnejši in v igri bolj podkovan nego mali «Zarja-ši» — ki so s to tekmo prestali svoj krst — in pokazal svoje igre. Šnortni o ml a din aš- NaS zimski spari Idrija, januarja. Če zamoremo sploh govoriti o našem, primorskem zimskem sportu, tedaj se nam jv- omejiti na neorganizirano in nesmotreno veselje posameznikov, ki so raztreseni po vsej deželi ter jih je včasih v nekaterih krajih dokaj, drugod skoro nič, toda vendar so, vsaj nekaj jih je in to je za kratko razmotriva-nje o tem predmetu dovolj. Reči zamoremo celo, da se je to malo, kar je zimskega sporta, našlo in naredilo samo ob sebi, da je od nas izišlo, torej neka naša pristnost, starina, spontanost- Kar je sporta, ga lahko razdelimo v tri vrste: sankanje, drsanje in smučkanje (smučke — ski). Sankajo se skoro povsod, kjer zapade vsaj malo snega. Je to zvečine veselje otrok, ki se ga starejši ne udeležujejo. Le po Krasu in niže okoli morja in tudi v Br-dih in po Vipavskem ni skoro videti sankača in tudi sani silno redko. Tu torej o resnem in pravem sportu ni govora, ker je to le slučajna zabava. Nekoliko drugače je v tem oziru v Idriji in na Bovškem. Ta dva kraja poznata športne sani zelo dobro. Bovec in vsa dolina od Bovca proti Rablju imata mnogo sani, tu se mnogo sanka in v veliki meri se sani tudi praktično, uporabljajo- Isto glede Idrije z njeno okolico. Je pa v teh dveh krajih vsako leto tudi največ snega, ki leži po dolini najdalje. Posebno pripravna za sankanje je ravno Idrija, ker tu so skoro vse poti strme proti dolini in je torej mnogo primernega prostora, ki ga Idrijčani jako rad! izkoriščajo in se sankajo. Najpri-pravnejši in tudi vsem dovoljen je za to sankanje dolg klanec bivše glavne ceste preko Veliarš v Logatec, ki se v velikih serpentinah vleče več kilometrov daleč po hribu Kovačev Rovt. Na vrhu prvega kosa tega klanca je prijetna gostilna z dobrim vinom. In naši meščani si radi privoščijo tak nedeljski izlet do «hotelčka» in se potem pripeljejo s sanmi nazaj v mesto. Sicer se sankanje ne goji smotreno, saj to tudi skoro ni mogoče, je pa velika družabna pridobitev in se lahko reče, da ima vsaka hiša svoje sani. To bi tudi bilo vse naše sankarstvo- Drsanje ni menda nikjer drugje doma v vsej naši deželi kot v Idriji, kamor so ga zanesli nekoč nemški uradniki, so ga pozneje posebno med inteligenco gojili, medtem ko med delavstvo ni prodrlo in tudi ne posebno med mladino, čeravno je vrednost drsanja kot sporta mnogo nižja od sankanja. Vidimo torej tu predvsem razliko v pojmovanju zimskega sporta med delavstvom, ki rado sprejme in goji zabavo, medtem ko te-lesno-vzgojno sportovanje odklanja. In to bo najbrže povsod, tudi tam, kjer je več športnega dela. To pojmovanje gole zabave pri tem sportu ni športno, ni pravo. Tudi je v Idriji zanimanje za drsanje v povojnih letih dokaj padlo. Za ta sport imajo tam določen prostor, ki je precej obširen travnik tik ob Idrijci. Tega napolnijo kmalu, ko začne zmrzovati, z vodo, ki se nateče iz Idrijce. Odtok ji zamašijo in skoro se napravi debela ledena skorja- Nekoć je dalo Planinsko društvo postaviti tam ob bregu tega umetnega zamrzlega jezera klopi in napeljati električno razsvetljevo. da so se lahko drsali tudi po noči. Tudi so led zgladili, da se je prijetneje vozilo po njena. Danes ni vse te skrbi v toliki meri, toda vseeno so še vsako leto led napravili. Da bi poznali to športno panogo tudi kje drugje in ji posvečali kako skrb, mi ni znano. Morda % Rablju. Rabeljsko jezero zamrzne po zimi in možno je, da ta led izkoriščajo tudi v športne namene. Ponekod, kjer so bili ljudje kot begunci na Češkem, so se tam gorf posebno otroci privadili drsanju-Toda vrnivši se v naše kraje nazaj, so opustili in pozabili to prijetnost. Vseeno, vsaj tam. kjer je smisel še živ, treba paziti, da ne zamre. Preostane nam še smučkanje, ki je najlepši in najbolj razr-širjeni zimski sport. Poznajo ga vsestransko vsi narodi, ki jim je dano vsaj malo snega. In gotovo gre temu sportu prvenstvo tudi pri nas, zakaj čeravno malo, je vseeno najbolj razširjen- Poznajo ga dobro vsi Trnovci, t. j. prebivalci Trnovske planote, ker je tam gori največ pripravnega prostora za smučkanje. Posebno Lažna je znana v tem oziru in vsako zimo ima nebroj obiskovalcev in skoro vsako nedeljo kako večjo družbo 12 mesta. Smučkanje pa je med našimi trnovskimi fanti že stara navada in je niso zanesli morda moderni časi tja gori. Zanimanje je sicer zdaj po vojni zrastlo, toda praktična uporaba je že stara. Druga naša vas, ki prav nič ne zaostaja za prvo, je Livek nad Kobaridom, kjer poznajo kmetski fantje smučkanje prav dobro. Poznati se namreč ne pravi samo voziti se po položni strmini v dolino, ampak še mnogo bolj imeti sposobnost voziti se po vsaki strmini, poznati «telemark» in «kri-stianijo», skoke v globino ter ravnotežje v hitrem poletu. Vse to je športne in ne toliko zabavne narave. In Livčani poznajo dobro vse te reči in kažejo s tem, da goje smučkanje zelo dobro. Pri njih je tudi zelo splošno razširjen, saj ga skoro ni mladeniča, ki bi se ne znal voziti. V poslednjem času se je začelo razvijati zanimanje za ta sport tudi drugje po deželi, posebno po Goriškem. Malo se ga je zaneslo med naša mestne kroge v Gorici, malo pa tudi na Tolminsko, Bovško in celo v Idrijo. Vse to kaže, da ljudje spoznavajo, zlasti mladina, vrednost tega sporta, da ga cenijo in se vadijo. Ne bi škodilo, če bi se kdo pozanimal za ta sport in njegove sedanje pripadnike, ter mu morda skušal dati nekoliko važnejše lice, popolnejše in r.govor-nejše, ki bi bila kaka tekma ali pa vsaj kratek, par dni trajajoč tečaj. Ni prav, da je vse tnko raztreseno po deželi in le nekaj slučajnega. Rekel sem, da je sport, resen in trezen, zdrav io. Ka/širimo torej to zdravje tudi tam, kjer je že. To je dolžnost naših že obstoječih organizacij, bodi da so prosvetne ali športne. Se to: Našim smučarjem je napisal L. Badjura lepo strokovno knjigo o tem sportu, ki bo gotovo služila vsakemu pa naj bo to že začetnik ali pa izve/ban smučar. Nihče bi ne smel biti brez 11 ie. Dobiti jo je v naših knjigarnah. !. V. Vesti z Goriš Goriške mestne vesti Svečnica V me3tu je praznovalo svečnico le božje solnce, ki je prav praznično lilo svoj saj z nebesnega o-boka. Trgovci so si le par ur preje privoščili v večernem mra^u prazničen odpočitek. Cela dežela je pa pohitela v božje hramove in si blagoslovila drobnih belih sveč za težke prilike bo leni Le r*jdKo tu pa tam ;e udarjal kak brižni kramp v lebru za novo nre^mani vinogradi Kot bci vosek je žarel na novo p^aii sneg po uor&l: Tiha in »brana je preš. t Sv?čni> a kakor kaka spokorna postna nedelja. Sklopi upravnega odbora pokrajinskoga iz soje dno X. jan. 1927. a) Zadeve, ki so se odobrile: Gorica: Pravilnik za klavnico; Solkan: likvidacija del pri vodovodu; oprostitev varščine; Tolmin: Izprememba stavbnega reda; Gorica: Ureditev izpraznjevanja greznic; fttorje: Davek na pse; Solkan, Obrtni in prodajni davek; Ustje: Davek na pse: Ajdovščina: Davek na pse. b.) Zadeve, ki so se odložile Vrtovin: Davek na pse; Gorica: Izprememba užitnine. Izpred goriškega tribunala. Radi prepevanja prevratnih pesmi in radi razžaljenja načelnika vlade in voditelja fašizma sta bi 1 obsojena pred goriškim tribun, -lom Albin Bric in Valentin Stres, j oba iz Breginju in sicer sta dobila 10 mesecev in B dni ječe, plačati pa bbsta morala 834 L globe in 42 odškodnine. Ne prodaja) zarobljenih prod* metov! Ni ga skoraj tedna, da bi se ne obsodil pred goriško preturo ta ali oni deželan, ker je prodal zarub-Ijene predmete, ki so se bili pustili do uradne dražbe v njegovi shrambi. Radi tega prestopka sta se morala zagovarjati Lenardič Katarina in njen sin Ivan iz Koj-skega- Mater je obsodil sodnik na petnajst dni ječe i i t na plačilo globe v znesku 100 L, soobtoženega sina je pa oprostil, ker njegov čin ni bil kažnjiv. 2e večkrat smo v našem listu opozarjali naše Ijuili, naj ne prodajajo zarubljenih predmetov, ker s tem nepremišljenim r- .rr> škorfujejo edino le sebi in si nakopljejo prav po nepotrebnem _ .. liazn. S prodajo izpod rubeži se ne rešijo svojega dolga in to je tisto, česar ne morejo ali nočejo naši ljudje razumeti. Večkratna poročila v listih bi jih bila že lahko izmodrila. SOLKAN. Veliko senzacijo je vzbudila aretacija bivšega komisarja Nibran-ta 2e v^č čisa so o vzrokih ->e la-nje arotacije krožile vztrajnt vesti. Smrt bogatega Lenassija ;e vzbudita vse polno domnev o pripadnosti rjegove večnillijouske dedščine, zlasti ker je irnci pokojnik obilo posestva v Solkam:. VOJSČICA. NA KRASU. Smrtna kosa- V pondeljek zvečer je umrl na posledicah vojne nas bivši župan in sedanji poteštatov namestnik g. Ivan Feriolja, zidarski mojster. Ko je imel upravo občine v svojih rokah, je rad vsakomur, kdorkoli je prijel s kako prošnjo k njemu, ustregel. Zato so ga vli cenili in vi »štovali. Zapušča vdovo in se-t|< rii malih, nej>reskrbljenih otrok v nič kaj rožnatih razmerah, kar pač kaže, kako nesebičen je bil na svojem mestu. Bil je tudi trden značaj, prava kraška skala v vsakem oziru. Vsi se ga torej a ljubeznijo spominjajo. Lahko mu Ha okoo trka ptič dretaa (nar. pesem) na vaše duri pa poverjenik Goriške Matice. Odprite mu duri, vpišite se med člaue Goriške Matice, da vzleti med vas prijazna druščina Matičnih knjig na jesen kot trop ptic selivk. V Trsta, dne 3. februarja 1927. cEDUIOSTi m. bodi domača zemlja, ki jo je ljubil in ji ostal zvest vse svoje življenje. TOLMIN. V težkih in žalostnih časih živimo, pa kljub temu se naša mladina spozabi in živi razuzdano tja v en dan. Skoraj vsako nedeljo ljudje plešejo in norijo v prostorih tukajšnjega kinematografa ob harmoniki in ne vem še ob čem. Ne vem, kje so stđrši, da puščajo dekleta sama, brez nadzorstva, v ta prostor. Pametni Tolminci se nad tem zgražajo in se čudijo, pa kaj pomaga, če se ve dekleta sama ne boste spametovala! Opazovalec. PODRAGA Marsikaj Že par mesecev se nahajamo brez duhovnika. Po daljšem oklevanju se nas je usmilil šenkrišk! gospod župnik in hodi k nam ma-ševat ob nedeljah. Prejšnji Župnik Koller je moral zapustiti državo ker ni imel državljanstva. — Ne priželimo mu sicer ničesar slabega, toda marsikaj bi pa bilo tudi pri njem lahko drugače. Le koliko škodljivega razprtja se je vselilo v našo vas, ki bi lahko izostalo posebno v teh težkih časih in ki nam je toliko škodilo. Pa pustimo pomanjkljivosti "preteklosti in le želimo uresničenja naše želje da bi nam že kmalu nov pastir oznanjeval božje blagovest-je spravijivosti. S poteštatom- se še dobro razumemo ker nam gre vsaj v mate-ne v duševnem. Prosili bi ga, da bi se zavzel za stanje naših skrajno slabih cest- Kdo se pa bo zavzel za stanje naših skrajno slabih žepov, je pa težko vprašanje? Vinska kriza divja kar naprej in ne morejo ljudje še ono malo vina vnovčitL — Vrgli smo se na živinorejo, p« tudi ona pozna sedaj pri vnovčeva-nju živine težkoč sedanjih prilik. Imeli smo sedaj nekoliko sitnosti radi nekih otroških bukvic, ki so pa bile lepo tiskane pred očmi gosposke, od nje pregledane in po pošti odpravljene. Stvari torej nedolžne kot koža novorojenčka. Zato smo trdnega prepričanja. da naj jih vsak skrbno hrani, ker so njegova last, ker je do-6ii dobrega in nič slabega v njih. HUM PRI KOJSREM Malo je novic iz našega kraja in še to, kar poročamo, ni nič kaj veselega. Bolj ko nas stiska davčni vijak in bolj ko se pogrezmo v revščino, bolj se pleše. In do prireja te plese? So to še nekateri mladi fantje, ki morajo vsak teden plesati ob zvokih harmonike-Ta ples se vrši na nekem praznem skednju, ki ima tudi svoje ime namreč: Sala Pieri. Ne bi se toliko zgražali nad tem plesom, ko bi odrasli fantje včasih kaj takega počeli, ker pa prirejajo te plese nezreli fantje, miadi, ne moremo molčati. Kako bi pa ti pobiči kaj takejra ne počeli, ko pa jih podpirajo pri tem veseljačenju njih skrbne mamice, ki kar zaprejo vse doma aii pa pustijo ubogega očeta za varuha, ki najbrže ne ukaže nič, in se podajo na salo Pieri. Pa ne same. ampak privedejo tudi hčerke pa tudi otroke, da se tam zastrupljajo v nezdra-oem zraku prepojenem po tobaku in prahu. — Dajte jim knjig, čtiva v roko, da se izobrazijo. Ali pa jim pokadite pot tja, kjer se čtivo dobi! Kjer se lahko učijo česa bolj resnega. Cemu je društvo v vasi ? Težke prilike nas silijo, da postanemo mi vsi, posebno pa mlaj>i rod. resnejši in preudar-nejši! GOJAČE. Bralno in pevsko društvo Sv. Pavel. Gojače. — Malovše je imelo dne 30. januarja 1927. občni zbor. Enoglasno so bili izvoljeni novi odborniki, ki so: Predsednik Milost Franc št. 17. Podpredsednik Sišot Hinko št. 37. Tajnica Lozar Lidija št. 3«- Blagajničar Cigoj Jožef št. 8. Odbornika Krkoč Jožef št 74 Cigoj Franc št. 8. Knjižničar Krkoč Franc št. 11. Pregledovalca računov Krkoč Kristjan št 40 in Lozar Franc št. 36. Gospodar Ličen Viktor št- 24. Naši rojaki, delavci izseljenci v južni Ameriki so nabrali 100 lir in jih doposlali našemu društvu. Zahvaljujemo se najprisrčneje za ta dar. Tudi oni v severni Ameriki so nabrali še večjo svoto, katero dopošljejo našemu društvu. Globoko nas je ganila ta zvestoba do domače grude in se jim tem potom najprisrčneje zahvaljujemo za prijazno misel in velikodušni dar. Vesti Jz Istre IZ DEKANOV. Sejmi in pa iuksus. Odkar smo dobili v naši občini komisarja, to je od lanskega novega leta, so se izvršile tu v naši vasi razne izpremembe. Dobili smo namreč mesečne semnje, kateri so pa radi premajhne reklame in radi brezbrižnosti vseh prav klavrni in niti omembe vredni Potem smo dobili še razne druge izpremembe, katere imajo svoje dobre in tudi slabe strani. V zadnjem času pa je dal g- komisar razglasiti, da ne sme živina na cesto, če ni privezana tako, da jo za drugi konec vrvi pelje gospodar ali pa kdorsibodi. To pa bi lahko izostalo, ker je za na'šega kmeta dosti sitno in nerodno, posebno za tiste, ki imajo po 4 do 5 in še več glav živine. Naš kmet ima malo prostega časa na razpolago, če bi hotel pa še vsako glavo živine posebej na vrvi privezano gonit pit k vodnjaku, bi to stalo dosti časa, ker vsak nima doma vodnjaka za napajanje živine. Zato mora goniti do občinskega vodnjaka. In ker živina ni vajena biti privezana, je nemogoče zvezati več glav skupaj, ker bi bilo nevarno za onega, ki pelje, in tudi za one. ki bi šli po cesti, in sicer radi ruvanja živine. Torej kot se vidi, je boljše, da bi to izostalo, saj se nikdar ne prigodi, da bi neprivezana živina — vsaj tukaj ne — komu kaj slabega storila. Pa tudi iz drugih vasi se nikdar ni slišalo, da bi gonili živino privezano po vasi, in tudi naša vas bi lahko prestala brez tega luksusa. Eden prizadetih. Znanost inumetnost m Grafliiii „De proMf Kdo naj dandanes prebira pesmi? — se vprašuje marsikdo, ki ga zasleplja hrup razgibane civilizacije z njenimi ekonomskimi in političnimi dograjanji, ali ki dvomi o življenski vrednosti današnje umetnosti, ki je bolj kot kedaj po.prej neuravnotežena in brezhrbtenična~ Ne mislimo pa, da se ne bi moglo staviti to vprašanje tudi v Prešernovi dobi. Še z večjo pravico bi se glasil odgovo-r negativno, zakaj do Prešerna nismo imeli slovenske poezije, ki bi prenesla količkaj strogo merilo. Po Prešernu je zopet silil na dan utili-tarizem; cela Aškerc je še izdihnil ob njem in šele Župančič ga je premagal s silo svoje čiste u-metnosti. Povojna poezija je pri nas aktivnejša in časovne j ša od romana ali novele; njena revolucionarnost se je postavila ob bok «modernizmu» v oblikujoči umetnosti in v glasbi, kamor si proza z malimi izjemami ne upa. Kvantitavno je sloven- Po zisii pa rcft se neto (nar. pesem) pač pa cvete čas za prebiranje knjig in nabiranje naročnikov «Goriške tfaftiee». Poverjeniki, nabertte torej sedaj ono cvetje, ki najlepše cvete po zimi, pridnih čita-teljev in naročnikov «Gox^ ike Matice*. ska lirika po 1. 1918. prva med panogami našega lepega slovstva. To je prepričevalen dokaz, da se slovenska kultura rada izraža v liriki kot umetnostnem organu, ki je zelo blizu nastro-jenju narodne duše. Izmed Jugo slo veno v smo Slovenci prav v liriki najmočnejši — dejstvo, ki je brez dvoma značilno za značaj naše kulture in naše samobitnosti. Ce prebiramo najnovejšo knjigo pesmi Alojzija Gradnika «De profundis», se lahko enako kot pri Prešernu, Gregorčiču in Župančiču prepričamo, s kolikšno silo zajema baš pesnik snov in obliko iz samega naroda. Snovno se v njegovi duši pretvarjajo v pesniško vsebino lepote naše zemlje, samoniklost in značilnost našega ljudstva, časovni življenjski dogodki in naj raznovrstne j ši drugi momenti, ki lahko vplivajo na pesnikovo inc dividualnost. V pesnikovi duši dobe tisto čistost, opiljenost in preso j nest, ki kristalizira pravo poezijo in jo loči od nepristnega, narejenega «stihotvorstva». Tu izkapljajo kakor žlahtno vino v odmerjenih kapljah in zapuščajo tudi po svoji obliki vtis resničnega in pristnega doživetja. Jezik se kleše v poeziji do čudovitih odtenkov. Vsrkava izči-ščeno bogastvo narodne govorice in nežna dognanja pesnikovega mojstrskega posluha za skladnost besede in ritmično prelivanje verzov. Gradnik je v zbirki «De pro-fundis» dospel najdalje na svoji dosedanji umetniški poti tako v vsebinskem oziru kakor po obliki. Ta knjiga pesmi je pomemben produkt slovenske poezije, ki očituje nje splošno linijo, zla-sti pa še dozorelost Gradnikove pesniške osebnosti. Iz nje se o-glašajo regionalne posebnosti našega goriškega sveta, naših Brd in Tolmina, odraža se bitje in žit je našega ljudstva; iz nje odmeva to, kar vznemirja današnjega človeka, od neposredne aktuelnosti da najtanjših problemov, ki se vsiljujejo razumu, srcu in vesti. Pesnik je razvrstil svoje pesmi v osem delov. V prvem je zbranih 10 globoko občutenih pesmi, vzklikov mrtve ljubice iz groba, pravzaprav pesnikovih samogovorov o bitju, ki je zanj le «svetel plamen» in o ljubezni, ki se ne more pozabiti, ker je bilo v nji preveč hrepenenja po neskončnem: Ah, saj samo hrepenenje srca vredna je življenje. Slast kopni ko rosna sraga Glas iz globine daje pesniku življenjsko maksimo: Bodi srečen, srečen, srečen. Sreča je tista čudovita relacija med človekom in vesoljstvom, tista nikdar izmerjena opojnost človekovih čustev, ki pred njo odpovedo vsa znanstvena merila in ki si jo drzneta premotriti samo filozof-modre c in pesnik. V Gradniku sta se združila oba pola. V zadnjem delu te zbirke se riše pred nami s potezami pesniške inspiracije začrtani pesnikov življenjski nazor: «Ah, ni življenje slast in ni do- [brota: prevara le in breme je in zmota.« Tako se vrača glas po sreči nazaj v gtetoine, v tajnosten «pro-fundis», kjer spe mlada leta, pokopane iluzije in prevarane na-deje... V drugem delu sledita dva globoka soneta o sv. Frančišku (Dalje na IV. strani) BEBIJTZ-SCflOOL ▼odi ▼ vseh jezikih. Via habiu Fiui 23, pouk in pre-116 TIJITIIDNft N Borsatti . je rekel z lahkim usmevom: — Ti vztrajaš pri tem, da grem k tvojim staršem; dobro! toda opozarjam te, da ostanem samo trenotek. — Dobro, dobro, ostani, kolikor hočeš, — je odgovoril Aron ter naglo skočil* iz voza in pomagal izstopiti svojemu so]K>tniku. Ko sta stopila v sprejemno sobo, je mlada deklica, ki je sedela pri oknu, vstala in jima prišla naproti. Ruta, bankirjeva nevesta, je imela sedemnajst let in bila je po svoje ravno tako lepa kakor Valerija. Visoka, vitka, zagorelega obličja, sinječrnih las in vlažnih oči, podnih ognja, je bila pravi vzor bujne, poltene lepote. Ruta ni nič vedela o nesrečni Samuelovi ljubezni (njegov samomorilni poskus so ji razložili rekoč, da je to napravil v vročičnem stanju). Silno se je zanimala za lepega mladeniča aristokratskega vedenja, ki je le poredkoma obiskoval »jene starše, in si ni delala nikakih prevar. Mitijenar-jeva snubitev je bila zanjo nepričakovana in jo je silno vzradostila; z vso nebrzdanostjo svojega značaja se je prepustila čuvstvom, ki jih je v njej vzbudil bankir, a njegova hladna vzdržnost jo je še bolj razvnemala. Danes se je očitno oblekla za sprejem svojega. Ženina. Temno rdeča obleka je krasno obri-sovala njen lepi život, a granatna roža v črnih laseh je še povečala njeno izzivalno lepoto. Z mrzličnim nemirom je šia Samuelu, naproti in mu prožila svojo zagorelo ročico; s hladno vljudnostjo jo je nesel k ustnom, kakor da ni zapazil gorečega, strastnega dekličinega pogleda, ki' je bil uprt v njegovo bledo, brezčutno obličje. In ko je Aron odšel iz sobe z izgovorom, da obvesti roditelje o prihodu gosta, je začel Samuel govo-Siti o brezpomembnih rečeh in listal po albumu. Ruta je izpreminjada barvo. Zakaj — si je govorila — ne izrabi tega tre-notfca, da bi mi končno rekel eno ljubezensko besedo, da bi vsaj nekoliko pokazal čuvstvo, ki ga je napotilo, da si je izbral mene. Toda nič takega se ni zgodilo in čez nekaj trenotkov je vstopila mati. Dekličina lica so gorela in roka se ji je tresla kakor v mrzlici, ko so se Samuelovi brki dotaknili njenih prstov in se ji je hladno poklonil. Vi mogla razumeti, kaj pomeni ta hladnost njenega bodočega moža. Užaljena od njegove ravnodušnosti se je zaprla v svojo sobo In zajokala od jeze, ker je čutila, da se v njej poraja neka nedoločena, nepremagljiva ljubosumnost Samuel je zapustil hišo svoje neveste in velel kočijažu, naj ga pelje v predmestno vilo. Mladi bankir je čutil potrebo po samoti; cel pekel mu je kipel v srcu in. prvič se je bridko pokesal, da se je udal priliznjenim Silbersteino-vim besedam in se zaročil z njegovo hčerko; kmalu ga bodo nadzorovali tudi v njegovi hiši in prisiljen bo skrivati stanje svoje duše, ker ni mu ostalo prikrito, kakšna čuvstva goji Ru;,: do njega. Ta so vzbujala v njem samo. nevoljo in zoprnost. Žareči plamen njenih črnih oči ga ni mogel zbuditi iz ravnodušnosti, te oči niso m „Jezična volska «« Jezični k: HUBELJ (Konec, prvi del gl. «Edinost» od 1. t. m.) Kako razlaga g. Jarca ima Preden ni do dobra ugotovljeno dejansko stanje, je prav za prav vprašanj« izpeljave imena «Hu-belj» prezgodnje. Ker se ga je pa g. Jurca že lotil, se smem tudi jaz oglasiti vsaj v obrambo svojih pomislekov proti njegovemu izpelje-* vanju tega imena. G. Jurca zavrača .moje pomisleke v drugem delu svojega odgovora, kakor se mi dozdeva, z nezadostnimi razlogi. G. Jurca je odkril v imenu «Hubelj» in v besedah «hiter», «hiteti» in «hvatiti» skupen koren, ki ga v swjem odgovoru piše s staroslovenskim jerom in ki bi se torej govoril približno kakor hnb-, s kratkim u. G. Jurca imenuje to svoje odkritje jezikoven postulat. Za Ut- in hvat- se mara najti skupni koren, ta skupni koren mos-a bati Mb- in to nujnost dokazujejo tudi trije pridevniki hiter, haben in ruskopoljski šib-kij. Ali se za hit- in hvat- mora iskati skupni koren, ali ni marveč že v hvat- podan, ne morem presojati. Po Bernekerjevem etimo-logičnem slovarju se mi zdi, da bi sc morali za sedaj ustaviti pri hvat-. Nasproti tej obliki je oblika hit- po Bernekarju «ablautend schvvundstufig», v kateri se torej, če prav razumem, prvotni samoglasnik menja in prvotni obseg korena gubi. Od hvat- h kaki še bolj prvotni obliki, mislim, da se Berneker za sedaj ne upa. Vseka-ko bi daljnje raziskovanj« v tej smeri ne smelo prezirati glasa v, ki se nahaja v obliki hvat- in bi se moral tako ali tako pojaviti tudi v prvotnem korenu. Zakoni preglašanja samoglasnikov so mi premalo znani, da bi roegpel pre^ sojati, ima li g. Jurca prav, ko trdi, da bi skupni koren za kit-in hvat- moral imeti tisti samoglasnik, ki se piie s starosloven-sko črko jer. Z gornjim pridržkom oprtim predvsem na Benekerja in na svojo lajiško previdnost, mu lahko ilam prav. Kar pa vxbuia moj« najbolj uporne pomisleke, je način, kako prihaja g. Jurca do končnega b v svojem domneva-iiem korenu kub-. G. Jurca razlaga tako-le: Hiteti in hvatiti sta glagola III. in IV. vrste. Glagol! teh dveh vrst so izimenski, iz samostalnikov in pridevnikov. Kaj jiam hrami, tako nadaljuje g. Jurca, pri besedah vzhit in zahvat, (ki ju očividno navaja kot nekaka primera podstave za oba glagola) tekati in najti v končnem f sto samostalniško obrazilo kakor v besedah most ali hrast in, ker se je v staroslovenščini b pred t izgubljal, damaavati, da je vzhit bilo prvotno vz-hib-t in zahvat prvotno za-hvab-t? Kolikor moreni presojati, nam morda zares nič ne brani take domneve. Ali iz takf lopustne domneve sklepati, da končni glas domnevanega skupnega korena mara biti b, da torej kupni koren za hit- in hvat- mora biti hubt to se mi zdi ob vsem spoštovanju za slobodo etimoložkega domnevanja presmelo, da, nedopustno. Povrh mi Breznikova slovnica pravi, da so glagoli III- vrste iz-korenski ali izglagolni ali izimenski in glagoli IV. vrste spet izmenski ali izglagolni. Ne drznem se od svoje strani nič dalje iz tega izvajati, ker bo g. Jurca gotovo imel svoje tehtne razloge za to, 1a je z ozirom na hiteti in hvatiti pripisoval glagolom III. in IV. vrste zgrolj Lzimenski nastanek. Ostajajo oni trije pridevniki. Hiter spada po priznanju samega Jurce k obema glagoloma, ki sem ju pravkar obravnaval, in ne lokazuje torej poleg njiju prav iič za trditve g. Jurce. Njegova pripona je -er, ne -ter, to priznava e se ne motim, sedaj tudi g. Jurca sam. Drugi pridevnik, haben, spada, kakor kažejo ostali po-latki iz Pleteršnikovega slovarja, ki sem jih ^navedel v «Edinosti» od 11. pr. m., in tudi po Berneker-jevem slovarju v čisto drugo zvezo. Tretji pridevnik, ruskopoljski ^ibkij, spada pač k družini besed okoli chyba in chybiti, s katero je g. Jurca že v prvem članku od 9. pret. m. odklanjal vsako zvezo za ime «Hubelj». K sklepu omenjam, da me je prijatelj opozoril na besedo «hip» (ta hip, hipoma). Ali ta beseda prihaja menda iz nemškega Hieb in nam torej ne more pomagati. G. Jože Ivanov, , ki bo doopo-la od 15. do 2«. t- m. bo stala okoli 82 do 85 Lir k vin tal vagon, na zadnji želemHM postaji naročnika. Te cene valjajo za one naročnike, kateri so svojo naročilo potrdili. Prihodnja po&iljatev bo odvisna od takratnih tržnih cen. ŽVEPLO IN MODRA GAUCA. Tega blaga bomo naročili le toliko, kolikor dobimo naročil. SEMENSKI OVES IZ ČEŠKE. Bliža se čas setve, zato predzna-mujte se pravočasno. SEMENSKA AJDA. v Kakor vsako leto, je tudi letos pomanjkanje tega semena in ga bo ob času potrebe težko dobiti. Prednaročila sprejema: Tržaška kmetijska dražba v Trstu. ■lic« Torrebianea 19; SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE. Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi: Semena: vrtna in poljska, dospela iz Nemčije. Trave in detelje zajamčene zadnjega pridelka, detelje brez pre-denice. Razno kmetijsko orodje ročno in vprežno, pocinkano žico za vinograde grablje, šape okoličanske in kraške, železne vile. cepilne nože, drevesne škarje ter razno drugo orodje. Drevesni karbalinej ali dedrin, preizkušeno sredstvo zoper škodljivce in zajedavce sadnega drevja. Umetna gnojila. Mešanica za krompir, superfosfat, kalijeva sol, amonijev sulfat, čilski soliter. Čebelarske potrebščine nam dospelo v kratkem. SEME SOLATE AUGU&TANE. Ta vrsta glavate solate je znana pod tem imenom le v trž. okolici in tu pa tam na Goriškem. Ker se jo v inozemstvu ni moglo dobiti, a pri nas se je to seme težko vzgojilo, je Tržaška kmetijska družba poslala vzorec tega semena na neko semenogojsko postajo v Nemčijo. Vodja semenogojske postaje je seme izredno hvalil in sklenil za prihodnje leto vzgojiti večjo množino. Letos smo prejeli okoli 20 kg tega semena katerega imamo v razprodaji v naših skladiščih. Tržaška kmetijska dražba v Trstu. ~ ulica Torrebianea 19. RUZNE ZANIMIVOSTI Koliko je Židov v Jugoslaviji? V Jugoslaviji je 73267 2idov, od teh je 1038 v Sloveniji, 13701 v Bosni in Hercegovi »i, 21-810 na Hrvaškem in Slavoniji. 7800 v Srbiji, 21349 v Vojvodini, 6218 v južni Srbiji, 921 v Medjimurju, 412 v Dalmaciji in 17 v Crni gori. Izmed mest jih šteje Zagreb nad 12.000, Belgrad 9250 in Sarajevo 300. Volkovi Od vseh strani obširne Rusije prihajajo vesti o napadih volčjih krdel na vasi in posamezne pristave. Da se je že začela zanimati za to nadlogo vlada, smo že poročali. Podobne vesti prihajajo sedaj iz Španije. Radi dneve in dneve razgrajajočih snežnih viharjev so volkovi vdrli v pokr. Galiciji v vasi. V neki taki vasi se niso upali vaščani pet dni iz hiš, ker so ves čas tekali volkovi po ulicah. Iz gorovja so se pritepli tuđi v Italiji in so v vasi Trevignano poklali več domačih živali in po-, vzročili nad 25.000 lir škode. Trije veliki samci so bili ustreljeni. Črni maček. Malo je manjkalo, da se ni prekinila predstava v metropolitanski operi v New Yorku. Igrala se je opera «Turandot». Zavese v tretjem dejanju se vzdigujejo-Ljubeči princ sedi speč na stopnicah palače, v kateri stanuje princesa. Nenadoma se pa približa princu črni maček, ki ga imajo, da jim lovi miši po noči, povoha ga, kakor znajo mačke, in gre na to naravnost s privihanim repom k šepetavcu. Ta ga je očividno hotel spraviti k sebi v zaboj, toda maček se ni dal preprositi, zopet jo je mahnil k princu, čigar tenor mu je najbrž ugajal £e iz prejšnjega dejanja, povohal ga in jo nato mahnil ponosno z odra. Kapelnik Serafin se je komaj vzdržal, da se ni na glas zasmejal, a tudi Jeritza, ki je čakala za odrom, da nastopi, se je ugriznila v ustnice, da ni glasno bušknila v smeh. Preskrbelo se je, da maček ne bo več nastopal v operah glavnega gledališča v New Yorku. Brezpotretmo razburjanje Pred berlinsko poroto. Izvedenec vpraša pričo: «Kje ste bili 9. avgusta lanskega leta med deseto in enajsto uro zvečer?* Državni pravdnik skoči pokoncu in se protivi takemu vprašanju. Predsednik vpraša izvedenca, smatra 11 to vprašanje kot zelo važno. Predsednik pravi, da je proti vprašanju. Izvedenec ponovi svoje vprašanje- Zopet skoči državni pravdnik pokonci in protestira. Izvedenec protestira proti protestu državnega pravdnika in predlaga, naj odloči v tem oziru sodni dvor. Sodniki se nato umaknejo v posvetovalnico. Ko se vrnejo, izjavi predsednik, da se mu zdi vprašanje brez pravega pomena. Izvede- nec nato priči: «Kje ste bili dne 9. avgusta lanskega leta med deseto in enajsto uro?» Priča: «Ni-mam pojma!» Novi Zeppolin. V Friedrichshafen-u se bliža gradnja novega Zepeplina (št. 127) koncu. Njegova notranja oprema pomenja višek udobnosti in prijetnosti- Zeppelin bo imel dvajset spalnih kabin, v vsaki kabini bosta po dve postelji. V sprednji večji ladji bo sobana za bivanje črez dan kakor tudi jedilnica za štirideset oseb. Obedi se pripravijo v električni kuhinji. Potniki bodo ves čas svoje vožnje zvezani po radiu z evropskim kakor tudi z amerikanskim ozemljem. Zanimiva obravnava. Te dneve bi se moral vršiti v Lvovu (Poljsko) proces proti 21000 članom splošnega uradnišk. društva, ki nočejo dati nobenega jamstva, dasi je šlo njihovo društvo v konkurz. Od 21.000 obtožencev je prišlo k razpravi nekaj nad dva tisoč. Sodnijsko poslopje, kakor tudi bližnje ulice so bile natrpane obtožencev. Predsednik je pozval prisotne, naj vložijo svoje izjave pismeno. Obtoženci so protestirali proti temu, kakor tudi proti pozivu, naj dvorano zapuste. Prišlo je do mučnih prizorov. Vsako obravnavanje je bilo nemogoče. — Predsednik je zaukazal načelniku policijske čete, naj izprazni s svojimi redarji dvorano in sodišče. Temu ukazu se je načelnik uprl, množica se mu je namreč zdela le preveč razburjena in ni hotel prelivati krvi. Predsedniku in sodnemu dvoru ni ostalo drugega, kakor preložiti razpravo in jo popihati skozi stranska vrata iz sod-nije proti domu. Žlvinozdravnlki za kratke lase. V londonskem živinozdravniš-kem kolegiju je nedavno predaval podpredsednik omenjenega društva in zapel hvalo ženski modi kratkih las. Kako je prišlo, da so dobile moderne ženske tako vnetega zagovornika prav v angleškem živinozdravniku? Predavatelj je s slikami dokazal, kako nevarne so za živino lasnice in podprl svojo izjavo s statistiko, koliko živine je na ta način poginilo- Prej so ženske večkrat izgubljale lasnice bodisi v hlevu, bodisi na paši. lasnice so prišle z drugo krmo živali v želodec in povzročile v premnogih slučajih smrt. Učinki zime. V Miami, kraju v Floridi in naj-krasnejšem zimovišču newyorške plutokracije, se je te dneve temperatura nenadoma tako spremenila in je pritisnil po krasnih pomladanskih dnevih tak leden mraz, da so se morale vse šole zapreti, ker niso bile preskrbljene s kurivom. Tudi iz policijskega zapora so se poslali vsi kaznenci domov na zimski dopust, sicer bi bili zmrznili. V Floridi se doslej še ni pripetilo, da bi dobili kaznjenci radi vremena odlog kazni. Lener - kvartet. Po daljšem odmoru je zopet nastopil znameniti ogrski Lener -kvartet na lok, in sicer to pot v Berlinu. Ta kvartet ne slovi po vsem svetu samo radi izbornega igranija, marveč tudi radi tega, ker razpolaga z dragocenimi violini. Lener ima gosli Stradivari iz leta 1709., Hartmannov čelo je iz leta 1072., Roth igra na gosli Amatl iz 1. 1630. in Schmilowicz na gosli Guarneri. Kupčija s sirom. Trgovci s sirom v departamentu Yonne (Francija) zaznamujejo že eno leto sem izredno kupčijo. Sirarne jih komaj in komaj zalagajo s potrebnim sirom, ki se v hipu razproda- Tako srečo imajo pa edino trgovci v dotični pokrajini. Pred skoraj enim letom je kupila stara ženica iz vasi JSens (pokrajina Yonne) na trgu košček sira-Ko si je doma bolje ogledala papir, v katerem je bil sir zavit, je spoznala, da mora biti to kak vrednostni papir in res so ji rekli na banki, da je to obveznica republike Argentinije. obveznica, ki je bila na borzi vredna 1800 frankov. Gospa je sfkušala iztakniti dotičnega trgovca, ki ji je bil zavil sir v tako dragocen papir, a ve« trud je bil zaman. Naznanila je zadevo policiji, ki izroči po preteku enega leta obveznico gospe, ako se dotlej ne zglasi njen lastnik. Zato pa hodijo ljudje kupovat sir na yonnski trg, ker menijo, da bodo dobili sir zavit v dragocene obveznice. Iskanje petroleja v Maroku, Petrolej tvori v današnji dobi tehn. e eno izmed največjih potreb vsake države. Zato se smatrajo v resnici za najsrečnejše in najbogatejše one države, ki ga imajo v izobilju. Tem državam ne samo da popolnoma zadostuje doma. pač pa zalagajo z njim tudi tuje države in imajo torej v petrolej! svoje najvažnejše eksportno blago. Med take države pa ne spada ne Italija in ne Francija. Na Francoskem ga neizmerno porabijo za avtomobile, za letala in za različne druge stroje in tako mečejo narodne linance v resno zadrego ▼sled velikanskega uvoza. To je napotilo Francijo, da je začela zof>et iztikati po Maroku, če bi morda ne izsledila kakih novih petrolejskih vrelcev in polj, stvar, ki jo je započela že pred vojno in jo sedaj nadaljuje. In res imajo veliko upanja, da ga bodo našli v velikih količinah. Kinematograi Koliko kinematografov je na svetu? Neki časopis jih našteva na 47-000 izmed katerih jih je v Združenih Državah 16.000. V Evropi stoji na prvem mestu Nemčija, ker jih šteje 3751. za njo pa pride Rusija s 3500. Na Angleškem jih imajo 3000, v Franciji 2400, v Italiji pa 2200. Razvoj kinematografske industrije je v resnici čudovit, kajti že po dvajsetih letih od svojega začetka se je ta industrija v Združenih Državah prerinila na osmo mesto najvažnejših ameriških industrij. Tako je v njej zapopadenega kapitala 1500 milijonov dolarjev, ali po naše približno 45 milijard lir. Edisonov poizkus, cla bi združil v enem samem aparatu., kinematograf in pa fonograf (govorilni aparat), do zadnjega časa ni imel zadovoljivega uspeha. Obstojala je je namreč vedno ta težava, da si aparata istočasno vedno nista odgovarjala in tako kvarila ves užitek. ki bi ga imeli gledalci in poslušalci v kinematografskih dvoranah. Pomislite, kaka svetovno znana zvezda molčeče umetnosti bi odpirala usta, šele čez nekoliko sekund pa bi se zaslišal njen mili glas- Šele v zadnjem času se zdi, da se je v tem pogledu izboljšalo. Lanskega leta, v jtiliju mesecu pa se je popolnoma posrečil poskus.... vsaj tako se čuje... in tako bo najbrže kmalu molčeča umetnost postala govoreča. Nova sveska «5amkarstva» februara 1927. Primili smo februarsku svesku ekonomskog časopisa ^Bankarstva)) i pored ostaloga materijala, nalazimo u njoj sledeče rasprave i članke: Lj. Št. Kosier: Potreba ostvarenja medjunarodne štedne unije, Ministar Dr. Bogumil Voš-njak: Kongres narodnih gospodara ili ekonomista, Dr. Jovan M. Savić: Mere za suzbijanje skupoće: M. Kus-Nikolajev; Socijalna zaštita i eugenija prof. Bran. B. Todorović: Naš ratni dug u Americi Fadil Kurtagić: Socijalni položaj bankovnih činovnika u Jugoslaviji, Dr. Vidan O. Blagojević: Pravni značaj i tehnika finanoijskih za- v l'rsin, ane &. zeomnrja m/. kona, Dott. Francesco Lami: Pitanje zaštite iseljeničkih ušteda, Apolon Eropkin: Projekat neposrednih poreza, Fran D. Podbrez-nik: Predvidjanje i uklanjanje ekonomskih kriza, Milan Juzbašić: Za progres privrede, Tastament M. A. Rothschilda, Dr. Fran Ćerne: Bi-lansa iseljenička Slovenije. — Pored toga i ova sveska imađe uspele karikature Ministra Finan-sija D. B. Markovića i Ministra Saobraćaja Gjenerala Milosavljevića, obje iz pera ^erg. Mironovića, nadalje crtež Jiigoslovenske Banke,, od F. Marčićeve, zatim jedan crtež od poznatoga italijanskom grafičara Tamana o industrijskom radništvu itd. Godišnja predplata 250 dinara, uprava lista u Zagrebu. DAROVI V počastitev spomina pokojnega Fran-a Levstek-a so darovali tovariši pri tovarniški mizi Lit 34.20 za podružnico ašolskega društva)) v Idriji. V počastitev spomina blagopo-kojnega Dr. Otokarja Rybara daruje g. N. profesor v Firencah L 10.— za «ŠoIsko društvo«. — Srčna hvala! PreeSno prelete zlato in mtumo obtičite ztetsreo 111 v 7*8TUt Via Hm^c« n. 41 i kjer dobite 2*jvte§« cea«. - fcap«-; jcm kefike *a*eiB« — frtTi r tm Tvrtfku 8. PETR1Č u POSfd)1?! priporoča stojo bogato zalogo ur, zlatih in srebrnih prexbu»toT Ln raznovrstnih darii. Zaloga originalnih iivalnib strojev «Sin-ger». Prodaja tudi na obroke. Pouk v vezenju brezplačno. 193 JAKOB BEVC urarna in tiaHma Trst, Csara^o S. 5 Zlato kupuje v vsaki množiti po n«j- vitjih ceuah. Kr%ne plačuje viJJe kot vsi dro^l. 156 Zalo<>a raznovrstnih ur in zl«tenlne. Stroji za šivanje, vezenje ln plete ije, za domin vsako obrtnijo. Potrebščine TŠ5ST, Vto s^uda VOšChia 3 Napeijave z motor, pogo- nom. Popravila. - za naciatratsn ■ Erezpl^ćco pock v vr«esju IS IB Predno nakupite kakršnosibodl m POHIŠTVO obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke ALESSANDRO LEVI M1NZ1 = TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13 a 1111 mmsm 11 sam i mm 11 isaeas i ssl^ 25 Ksarj s e ž^ae 121 a b CšsVfaJ OkrepfevalDO sredstvo, predpisano od zdrevoHUtih avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI In za OKREVANJE ISO LEKARNA ZANETTi - TRST - Via Mazzini ZDRAVNIK predplie v vseh slučajih, ko so otroci podvržen! glistam. ČOKOLADNI BONBON ARR1BA PROTI OL1STAM. ki uniči takoj in popolnoma vse gliste. Prodala s« v selenih savitkih v vsaki lekarni po L. L- .ČOKOLJIDNt BONBON PROTI 6USTAN Ken>lčno-4ekaraitkl i.vod .Ali« MmIom« d«il® S«l«t«' - Cev. Roff. Oodlna - TrUsIc, S. Glccono, Glaml zastopnik tu taloinik la il*HJ