GEOLOGIJA 26, 29—70 (1983), Ljubljana
UDK 551.761:562(497.12) = 863
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji
Fassanian beds with daonellas in Slovenia
Bogdan Jurkovšek
Geološki zavod Ljubljana, 61000 Ljubljana, Parmova 37
Kratka vsebina
Fassanske plasti v Sloveniji so bile doslej znane in paleontološko
dokazane le južno od Loke pri Zagorju. Raziskave v zadnjih letih pa so
dokazale, da del plasti z daonelami, ki smo jih uvrščali v langobard
ali širše v ladin nedvomno pripada fassanski podstopnji. V treh novih
nahajališčih smo določil že znane fassanske vrste: Daonella tyrolensis
Mojsisovics, D. badiotica Mojsisovics in D. longobardica Kittl, vzhodno
od Raven nad Šentrupertom pa so bile najdene tudi tri nove vrste:
D. slovenica n. sp., D. ramovsi n. sp. in D. buseri n. sp., ki predstavljajo
doslej nepoznane člene v filogenetskem nizu skupine D. tyrolensis.
Abstract
Fassanian beds in Slovenia were until present known and paleon-
tologically proved only south of Loka near Zagorje. Investigations of
recent years showed, however, that a part of beds with daonellas which
were attributed up to now to Langobardian, or broader, to Ladinian,
undoubtedly belongs to the Fassanian substage. In three new finding-
places were determined the known Fassanian species Daonella tyrolensis
Mojsisovics, D. badiotica Mojsisovics and D. longobardica Kittl. East of
Ravne above Sentrupert three new species were found: D. slovenica
n. sp., D. ramovsi n. sp. and D. buseri n. sp. They represent until now
unknown links in the phylogenetic series of the D. tyrolensis group.
Uvod
O fassanskili plasteh v Sloveniji je bilo izrečenih in napisanih že mnogo
besed, vendar jih do sedaj ni nihče zanesljivo dokazal razen A. Bittnerja
(1884), ki je v razpravi o terciarnih sedimentnih kameninah v Zagorju in Trbov-
ljah opisal med drugim tudi triadne plasti. Na območju Parovnika (op. p.: Bo-
ro vnik južno od Lok pri Zagorju) je v sivem ploščastem apnencu in laporju
našel fosile: Eungarites mojsisovicsi (Boeckh), H. sagorensis Mojsisovics, Dao~
Rokopis sprejet 20. 11. 1981 — Manuscript received on 20th November 1981
30	Bogdan Jurkovšek
nella cf. elongata Mojsisovics in druge. Bloke z omenjenimi fosili je uvrstil med
buchensteinske plasti. Pozneje nismo uspeli ponovno dokazati fassanske pod-
stopnje v tem najdišču kljub natančnemu iskanju makrofavne in mikrofosilov.
Odprto je ostalo tudi vprašanje »pietra verde«. Do sedaj smo jo primerjali
z drugimi nahajališči in jo upoštevali kot vodilni horizont za fassansko pod-
stopnjo. Toda močna vulkanska dejavnost je znana tudi iz langobardske dobe
in drugih obdobij triadne periode, ko je okolje pospeševalo nastanek »pietra
verde«; zato je treba njeno starost preveriti.
V letih 1979 do 1981 smo vzhodno od Raven nad Sentrupertom, pri Jagnje-
nici v dolini Sopote in severovzhodno od Dol pri Litiji (si. 1) v ploščastem in
plastovitem apnencu z lapornimi polami našli bogato favno daonel, ki po obliki
in rebratosti spominjajo na fassanske vrste. Natančno preučevanje prek sto
primerkov je potrdilo pričakovanja in tako lahko danes s pomočjo daonel dovolj
zanesljivo določimo fassanske plasti ladinske stopnje.
SI. 1. Položajna skica najdišč fassanskih plasti z daonelami
Fig. 1. Sample sites of daonella-bearing Fassanian beds
Stratigrafija
Z daonelami so bile v treh slovenskih najdiščih dokazane fassanske plasti.
Prvo in obenem najpomembnejše leži vzhodno od Raven nad Sentrupertom.
Tam so leta 1979 razširili cestni odsek proti Ježevcu, kjer smo v razgaljenem
profilu našli med črnim mikritnim apnencem devet pol apnenega laporja z dao-
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	31	45
nelami (si. 2 in 3). V najnižjem delu profila so bili v nekaj milimetrov debeli
poli (la) poleg juvenilnih daonel (tabla 4, si. 1—3) najdeni tudi odrasli primerki
vrst D. sloveiitca n. sp. (tabla 2, si. 1—2), D. ramovsi n. sp. (tabla 1, si. 1—5),
D. huseri n. sp. (tabla 2, si. 3—5) in D. ex gr. D. pichleri Mojsisovics (tabla 4,
si. 4). Približno štiri metre više nastopajo daonele v šestih polah. Primerki iz
spodnjih štirih pol (3/3 in 3/4) pripadajo vrstam D. tyrolensis Mojsisovics (tab-
la 2, si. 6). V obeh višjih polah smo našli le fragmente daonel, ki verjetno pri-
padajo istim vrstam kot v plasteh 3 in 4.
Leta 1978 sva s S. Buserjem jugovzhodno od nahajališča lateralno v
istih plasteh pobrala osem kompozitnih vzorcev (slika 4) in dva v samem najdi-
šču daonel. Sestavila sva jih iz kosov apnenca vseh plasti v profilu z namenom,
najti v njih konodonte. Leta 1980 sva s T. Kolar-Jurkovšek ponovno
vzorčevala profil (si. 3). Obakrat so bili vzorci iz plasti la, 2, 3, 4 in 6 brez
konodontov. Vsebovali pa so granat, klorit in muskovit. V vzorcih, vzetih v pia-
si. 2. Apnenec z daonelami vzhodno od Raven nad Sentrupertom
Fig. 2. Daonella-bearing limestone east of Ravne near Šentrupert
32	Bogdan Jurkovšek
SI. 3. Fassanske plasti z daonelami vzhodno od Raven nad Šentrupertom
C— pogoste, r — redke, vr — zelo redke
Fig. 3. Columnar section of daonella-bearing Fassanian beds east of Ravne near
Sentrupert
c — common, r — rare, vr — very rare
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	33	45
SI. 4. Stratigrafska lestvica ladinskih plasti na Homu
Fig. 4. Columnar section of Ladinian beds at Hom
3 — Geologija 26
34	Bogdan Jurkovšek
SI. 5. Fassanske plasti z daonelami severno od Jagnjenice
Fig. 5. Columnar section of daonella-bearing Fassanian beds north of
Jagnjenica
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	35	45
sti 6, je bilo težkih mineralov manj kot v drugih vzorcih. Celotna združba dao-
nel dokazuje iassansko starost apnenca med tufskimi kameninami.
Daonella tyrolensis, D. badiotica in D. pichleri so bile v literaturi že opisane.
Vrste D. slovenica, D. ramovsi in D. huseri sem določil na podlagi številnih
sorazmerno dobro ohranjenih primerkov in njihovih odtisov. Nove vrste iz tega
najdišča so pomembne tudi zato, ker predstavljajo doslej neznane člene v filo-
genetskem nizu skupine Daonella tyrolensis.
Severno od ravenskega najdišča so pri Jagnjenici v dolini Sopote razgaljene
fassanske in langobardske plasti. Sestoje iz tufa, tufskega peščenjaka in skri-
lavca ter črnega in temno sivega mikritnega apnenca s polami laporja in lapor-
natega apnenca (si. 5). Tri tanke lapornoapnene pole v črnem mikritnem apnen-
cu zgornjega dela profila vsebujejo školjke Daonella longobardica Kittl (tabla
4, si. 5 in 6) in D. tyrolensis Mojsisovics (tabla 4, si. 7). Verjetno je v profilu
še več fosilonosnih pol, vendar jih nismo našli, ker je cestni usek zaraščen.
Kompozitni vzorec ni vseboval konodontov, vendar lahko predvsem po obeh
vrstah daonel sklepamo, da je najmanj 30 m spodnjega dela profila fassanske
starosti. Nepojasnjeno je ostalo vprašanje, ali gredo tuf, tuf ski peščenjak in
SI. 6. Fassanske plasti z vrsto D. cf. tyrolensis severovzhodno od Dol pri
Litiji
Fig. 6. Columnar section of daonella-bearing Fassanian beds northeast of
Dole near Litija
36	Bogdan Jurkovšek
skrilavec nad apnencem v langobardsko podstopnjo, ali v fassanske; za odgovor
bi bilo treba poiskati daonele tudi v tem delu profila.
Tretje najdišče leži v grapi severovzhodno od Dol pri Litiji. Ladinske kame-
nine so tod v tektonskem stiku s cordevolskim dolomitom. Sestoje iz črnega in
temno sivega plastovitega in ploščastega mikritnega ter lapornatega apnenca,
kalkarenita, tufa in tufskega peščenjaka (si. 6). V spodnjem delu apnenca do-
bimo v pet centimetrov debeli plasti redke slabo ohranjene primerke vrste D.
cf. tyrolensis (tabla 3, si. 3). T. Kolar-Jurkovšek je v kompozitnem
vzorcu apnenca določila fassanski morfotip vrste Neogondolella constricta (Mo-
sher & Clark). V drugem vzorcu, vzetem iz apnenca z daonelami ter njegove
neposredne krovnine in talnine v skupni debelini 1,30 m, pa je našla ploščasti
element Epigondolella mungoensis (Diebel), ki se pojavlja od ladinske stopnje
do najnižjega dela cordevolske podstopnje. Težka frakcija istega vzorca je vse-
bovala med drugim polisintetske kristale markazita.
Paleontološki opis
Daonella Mojsisovics, 1874
Daonella je školjka brez bisusove zareze, neenakostrana, spredaj in zadaj
zaokrožena. Obe lupini sta enaki. Vrh ne štrli prek ravnega sklepnega roba.
Ušesc nima, značilne pa so žarkovite, radialne brazde, ki jih je več proti zuna-
njemu robu in tvorijo vmesna rebra (si. 7). Rebratost ni omejena na površje
lupine, temveč sega tudi v notranjost. Kameno jedro kaže torej iste značilnosti
kot površje lupine. V lupini ni ligamentnih jamic niti zob in kaže, da mišični
odtiski manjkajo.
E. Mojsisovics (1874, 4—6) je razlikoval tri skupine daonel:
1.	skupina: D. moussoni (blizu sklepnega roba ni reber),
2.	skupina: D. tyrolensis (rebra niso združena v snope in segajo do sklepnega
roba),
3.	skupina: D. lommeli (rebra združena v snope).
E. Mojsisovics je opisal 26 vrst daonel: nekatere od njih so pozneje
drugi avtorji revidirali. S svojo monografijo je Mojsisovics prvi globlje
posegel v filogenijo daonel.
E. Kittl (1912) je bil mnenja, da se je rod Daonella začel v srednjetriadni
dobi muschelkalka, v karnijski dobi pa se je večina oblik preoblikovala v halo-
bije. Posamezne forme nastopajo tudi v noriški stopnji (D. imperialis Kittl, D,
gosaviensis Kittl).
Posamezne oblike rodu Daonella imajo slabo razvite, plitve in ozke brazde,
ki tvorijo vmesna rebra, vendar so radialna rebra pri večini oblik zelo različna.
Pod sprednjim in pod zadnjim robom se pogostoma diferencira nejasno omejeno
trikotno polje, ki je neizrazito rebrato ali gladko.
Daonella je imela dolg in ozek ligament. E. Kittl (1912, 30) je določil
vrsto, ki je imela linearno areo postavljeno pravokotno na rob sklepa, kar kaže
na zunanjo lego ligamenta. Rothpietz (po E. Kittlu, 1912) je opisal
primerek D. lommeli z ligamentno brazdo na notranji strani. Vendar ni rešeno
vprašanje, ali gre res za ligamentno brazdo; malo je verjetno, da bi imela
Daonella en zunanji in en notranji ligament. Te posebnosti je težko dognati, ker
so pri daonelah lupine tanke in največkrat slabo ohranjene.
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	37	45
E. Kittl (1912,31) se ni strinjal z Mojsisovicsevo razdelitvijo dao-
nel in jih je po podobnosti razvrstil na osem skupin.
1.	skupina pozidonoidnih oblik daonel ima slabo razvito radialno skulpturo;
razdeljena je na tri podskupine.
a)	podskupina D. boeckhi Mojsisovics
b)	podskupina D. proboscidea Kittl in D. teltschenensis Kittl
d) podskupina D. gosaviensis Kittl.
Prvi dve podskupini obsegata prečnoovalne oblike, ki so časovno med seboj
precej oddaljene, tretjo podskupino pa predstavlja samo mlajša cikloidna oblika.
2.	skupina D. moussoni: radialna skulptura je navadno v sredini lupine bolj
izrazita, sicer pa slabo razvita.
3.	skupina D. tyrolensis: dobro razvita radialna rebra so enojno ali dvojno
razcepljena in pri večini vrst segajo do sklepnega roba.
4.	skupina D. sturi in D. lomrneli ima snopasta rebra in prečnopodolgovato
obliko.
5.	skupina D. grahensis: fina rebra so pri nekaterih vrstah nejasno snopasta.
SI. 7. Terminologija posameznih delov hipin daonel
L — dolžina lupine, H — višina lupine, A — razdalja od vrha do sprednjega roba
lupine, B — razdalja od vrha do zadnjega roba lupine
Fig. 7. Terminology used in describing daonellas
L — length of the shell, H — height of the shell, A — the distance between the
beak and the anterior margin of the shell, B — the distance between the beak and
the posterior margin of the shell
38	Bogdan Jurkovšek
6.	skupina D. pichleri: zanjo je značilen daleč naprej potisnjeni vrh.
7.	skupina D. lamellosa ima povečini koncentrično skulpturo lupine.
8.	skupina izoliranih in problematičnih oblik daonel.
Drugi avtorji so se v glavnem držali Kittlove razdelitve in v njegove
skupine uvrstili še nove vrste.
Zanimiva je tudi razdelitev po I. Turculetu (1972). Uvedel je pet novih
podrodov, in sicer Moussonella, Grabella, Arzelella, Lommelella in Pichlerella.
Za vsako skupino je določil tudi podrodovni tip (subgenerotyp), in sicer: D.
moussoni (Merian), D. grahensis Kittl, D. arzelensis Kittl, D. lommeli (Wissman)
in D. pichleri (Guembel). Takšna razdelitev ne ustreza, ker temelji na malošte-
vilnih in dokaj slabo ohranjenih primerkih. Ponovno grupiranje daonel pa
povzroča samo zmedo in otežuje njihovo določevanje.
H. Rieb er (1968) je uvedel novo skupino in v njej združil osem raz-
ličnih vrst daonel, najdenih v mejnih plasteh med anizično in ladinsko stopnjo
v Monte San Giorgio v Svici. Z vsestransko in zelo natančno stratigrafsko in
biostatistično obdelavo ter z natančnim študijem morfologije in ontogenetskega
razvoja je opravičil uvedbo nove skupine D. elongata.
M. Georgieva-Encheva (1978, 58) je preuredila K i 111 o v o raz-
vrstitev daonel; zaradi nejasnega filogenetskega položaja je izpustila 7. skupino
D. lamellosa ter 8. skupino izoliranih in problematičnih oblik daonel.
Daonella ramovsi n. sp.
Tab. 1, si. 1—5, tab. 3, si. 1
Derivatio nominis: po zaslužnem slovenskem raziskovalcu prof. dr.
Antonu Ramovšu.
Holotypus : Tab. 1, si. 3, inv. štev. 595, zbirka B. Jurkovška, Ljubljana.
P a r a t i p i : Tab. 1, si. 1—2 in 4—5, katedra za geologijo in paleontologijo
univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Stratum typicum: plast lav profilu vzhodno od Raven nad Sentru-
pertom, fassanska podstopnja.
Locus typicus: vzhodno od Raven nad Sentrupertom.
Material : Tri kamena jedra desnih lupin, zadnji del jedra desne lupine,
notranji odtis odprtega primerka in več kamenih jeder juvenilnih primerkov.
Diagnosis : Zelo dolga nizka daonela z ravnim sklepnim robom. Rebra
so močna, dvojna, redkeje trojna in segajo vse do sklepnega roba. Pod zadnjim
delom sklepnega roba so rebra finejša in ožja.
O p i s : Kamena jedra so precej bolj dolga kot visoka (tabela 1). Vrh je po-
tisnjen rahlo naprej, pri juvenilnih primerkih pa bliže središčni liniji. Sklepni
rob je raven in dolg. Koncentrična nagubanost je pri večjih primerkih šibko
nakazana (si. 8), pri juvenilnih pa je bolj izražena. Prirastne gube kažejo, da je
bila lupina v mladostnem stadiju približno dvakrat tako dolga kot visoka, kar
ustreza juvenilnim primerkom, ki smo jih našli v isti plasti (si. 18a). Na kame-
nih jedrih je 30 do 33 primarnih radialnih reber, ki so v srednjem delu precej
široka ter s sekundarno in terciarno brazdo povečini razdeljena na dva ali tri
dele. Rebratost sega do sklepnega roba. Pod zadnjim delom sklepnega roba so
rebra bolj stisnjena, finejša in pri večini primerkov le enkrat deljena. Prva
delitev se pojavlja v različnih razdaljah od vrha, skoraj vedno pa v zgornji polo-
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	39	45
Tabela 1. Mere (v mm) nove vrste Daonella ramovsi n. sp.
Table 1. Measurements (in mm) of Daonella ramovsi n. sp.
vici. Terciarne brazde so šibkeje nakazane in se pojavijo šele v spodnjem delu.
Ob vrhu je nerebrato polje, široko približno štiri milimetre. Dvojnih reber je
več (73 "/o) kot trojnih (27 ki so nameščena med sredino in zadnjim trikotnim
poljem.
Primerjava: D. ramovsi n. sp. gre po razvrstitvi in načinu delitve reber
v ožji krog vrste D. tyrolensis ter je nedvomno najnižja oblika v razvoju te
grupe. Rebratost je podobna kot pri vrsti D. bulogensis. Primerki, ki jih je
opisal E. Kittl (1912, 43, tab. 3, si. 5—10), so nepopolno ohranjeni, vendar
kažejo prirastne gube, da je bila D. bulogensis višja. Po Kittl o vem opisu
močna rebra precej oslabijo v bližini sklepnega roba in se izgubijo, tako da na-
stane zadaj, včasih tudi spredaj, brezrebrno trikotno polje; pri vrsti D. ramovsi
pa sega rebratost spredaj in zadaj do sklepnega roba. Primerki, ki jih je E.
Kittl opisal iz Han Buloga v Bosni kot D. bulogensis var. multipartita, so
nižji od tipične vrste in imajo več reber. Nova vrsta se razlikuje od njih po re-
bratosti ob sklepnem robu ter obrisu in obliki prirastnih gub.
Zelo podobno rebratost kažeta tudi D. spitiensis Bittner in D. aff. indica,
ki ju je opisal A. Bittner (1899, 38 in 39, tab. 7, si. 3 in 12), vendar sta obe
indijski obliki višji, poleg tega leži pri vrsti D. aff. indica vrh bolj ekscentrično.
40	Bogdan Jurkovšek
SI. 8. Daonella ramovsi n. sp.
Prirastne gube in obrisi primerkov iz Raven nad Šentrupertom
a—d) primerki iz plasti la, 0,85 X
e)	najden na sekundarnem mestu, 0,85 X
f)	juvenilni primerek
Fig. 8. Daonella ramovsi n. sp.
Growth lines and outlines of the specimens from Ravne near Sentrupert
a—d) specimens from the bed la, 0,85 X
e)	specimen washed out from its original site and redeposited, 0,85 X
f)	juvenile specimen
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	41	45
D. ramovsi je po mojem prepričanju filogenetsko nekoliko starejša kot D.
bulogensis. Nizka oblika in finejša rebra ob sklepnem robu pri naši vrsti spomi-
njajo na nizke in dolge juvenilne oblike ter na šibko rebrata, oziroma nerebrata
polja pod sklepnim robom pri vrsti D. bulogensis. V plasti la smo našli tudi
nekaj oblik, ki v starosti kažejo tendenco hitrejše rasti v višino in predstavljajo
prehodno obliko med vrstama D. ramovsi in D. bulogensis.
Stratigrafski položaj najdišča: D. ramovsi se nahaja samo v najnižji plasti
fassanskega profila vzhodno od Raven nad Šentrupertom, to je približno 20 do
30 m pod langobardskim (?) tufom in štiri metre pod plastmi z D. tyrolensis in
D, badiotica. V plasti la se nahaja skupaj z vrstami D. slovenica, D. buseri,
D. ex gr. D. pichleri ter s prehodnimi in juvenilnimi oblikami.
Daonella slovenica n. sp.
Tabla 2, si. 1—2
Derivatio nominis: po najdišču v Sloveniji.
Holotypus : Tabla 2, si. 2, inv. štev. 600, zbirka B. Jurkovška, Ljubljana.
Par atipi : Tabla 2, si. 1, katedra za geologijo in paleontologijo univerze
Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Stratum typicum: plast lav profilu vzhodno od Raven nad Šentru-
pertom, fassanska podstopnja.
Tabela 2. Mere (v mm) nove vrste Daonella slovenica
n. sp.
Table 2. Measurements (in mm) of Daonella slovenica
n. sp.
P"'"®''®''	holotypus paratypus
specimen
dolžina (L)	ta
length (L)	^^
višina (H)	33	37
height (H)
razdalja od vrha do sprednjega roba (A)
distance between the beak and the	13	12,5
anterior margin (A)
razdalja od vrha do zadnjega roba (В)
distance between the beak and the	22,5	25,5
posterior margin (B)
Av%odL	37 1	32 g
A in percent of L
L : H	1,06	1,03
dolžina sklepnega roba	24	29
length of the hinge line
sprednji del	^2	14
anterior part
zadnji del	^2	15
posterior part
zadnji del : sprednji del	1 00	1 07
posterior part : anterior part	'
42	Bogdan Jurkovšek
Locus typicus: vzhodno od Raven nad Sentrupertom.
Material: Štirje dobro ohranjeni primerki in njihovi odtisi, slabše
ohranjeni odtis notranje strani leve lupine juvenilnega primerka in poškodo-
vani odtis notranje strani leve lupine.
Diagnosis : Nova vrsta daonele je približno tako dolga kot visoka (ta-
bela 2). Pod zadnjim in sprednjim delom sklepnega roba ima zelo široka dvojna
rebra, v sredini lupine pa so pogosta trojna rebra. Sklepni rob polkrožno pre-
haja v zadnji rob.
O p i s : Lupina je poševna in pokrita s finimi radialnimi rebri. Kot med
sklepnim robom in najbolj oddaljeno točko od vrha meri 72® do 76" (opisto-
klinske oblike). Prehod sklepnega roba v zadnji rob je pravilno zaokrožen.
SI. 9. Daonella slovenica n. sp.
Prirastne gube na holotipu
Fig. 9. Daonella slovenica n. sp.
Growth lines of the holotype
SI. 10. Daonella slovenica n. sp.
a)	prirastne gube na paratipu
b)	sklepni rob in zadnje triliotno polje na istem primerku
Fig. 10. Daonella slovenica n. sp.
a)	growth lines of the paratype
b)	hinge line and the posterior triangular field of the same specimen
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	43	45
Primarnih radialnih reber je 34—37: povečini se delijo na dve sekundarni
rebri (77 Vo), redkeje na tri (33 Vo). Vrh leži na sredini sklepnega roba, glede na
celotno dolžino lupine pa je potisnjen naprej. Koncentrične gube so zelo šibko
nakazane in tvorijo ozke ter visoke loke (si. 9 in 10). Pod zadnjim delom sklep-
nega roba, ki je nakazan z ravno rahlo izstopajočo linijo, sledi rebro, ki se raz-
cepi na dve nizki in široki sekundarni rebri. Polovica rebra ob sklepnem robu
je širša, delitvena brazda pa z njim vzporedna (si. lOb). Sledijo še dve do tri
enkrat razcepljena rebra. Pod sprednjim delom sklepnega roba leži nekaj širo-
kih enostavnih reber; vsako se deli na dve sekundarni rebri. Med trikotnim
SI. 11. Daonella slovenica n. sp. X 2
Razporeditev reber na holotipu:
a— sprednje trikotno polje širokih, nizkih in šibko razcepljenih dvojnih reber (4),
b — polje širokih in nizkih reber, ki se delijo daleč od vrha (7), c — prehodno polje
(1), d — polje širokih trojnih reber (4 do 5); prva cepitev se začne bliže vrhu kot
druga, e — polje ozkih dvojnih reber, ki se cepijo blizu vrha; vmes eno trojno rebro
(4 + 1), f — polje širših reber; vmes eno dvojno (6 + 1), g — prehodno polje (1), h —
zadnje trikotno polje nizkih dvojnih reber (.3 do 5), i — sklepni rob, j — gladko ne-
rebrato polje, k — vrh
Fig. 11. Daonella slovenica n. sp. X 2
Distribution of the ribs of the holotype:
a — the anterior triangular field having broad, low and weakly branched duplicate
ribs (4), b — the field having broad and low duplicate ribs branching more di-
stantly from the beak (7), c — transitional field (1), d — the field having broader
threefold ribs (4—5); the first bifurcating starts nearer to the beak than the second
one, e —' the field having narrow duplicate ribs bifurcating close to the beak; a
threefold rib among them (4 + 1), f — the field having broader threefold ribs; a dupli-
cate rib among them (6 + 1), g — transitional field (1), h — the posterior trian-
gular field covered with low duplicate ribs (3—5), i — hinge line, j — smooth unrib-
bed field, k — beak
44	Bogdan Jurkovšek
poljem spredaj in zadaj so rebra bolj izbočena in gostejša ter se predvsem
v srednjem delu lupine prvič cepijo šest do deset milimetrov od vrha. Sam vrh
in štirimilimetrsko polje pod njim sta nerebrata (si. 11).
Primerjava: Vrsto D. slovenica n. sp. lahko primerjamo z vrstama
D. tyrolensis in D. badiotica (E. Mojsisovics 1874, 14, 15), Prva je bolj
enakostranična, druga pa nižja. Zadnji del sklepnega roba in zadnji rob ne
tvorita topega kota, temveč polkrožno prehajata drug v drugega. Rebratost ob
sklepnem robu ni enaka kot v ostalem delu lupine, temveč se spremeni in je
po tej lastnosti podobna nekaterim primerkom vrste D, tyrolensis. Prva delitev
reber se prične bliže vrhu kot pri D. tyrolensis in D. badiotica. Primerjava pri-
rastnih gub in juvenilnih primerkov kaže, da je D. slovenica že v mladosti
precej višja oblika kot D. tyrolensis in D. badiotica. Primerki iz Raven nad
Šentrupertom so zelo podobni vrsti D. tyrolensis, ki sem jo opisal iz Jagnjenice,
vendar je le ta slabo ohranjena, nekoliko deformirana in verjetno predstavlja
prehodno obliko.
Od vrste D. indica (A. Bittner 1899, 39) se D. slovenica loči po tem, da
je že v mladosti višja, njen vrh leži bolj ekscentrično; pogosta so trojna rebra.
D. slovenica je bila najdena približno štiri metre pod plastjo z D. tyrolensis
in D. badiotica; zato sklepamo, da gre za starejšo obliko, ki pa ni njun direktni
prednik, temveč le ozko sorodna stranska veja. Primerjava z vrsto D. buseri
n. sp. pa kaže, da sta imeli obe školjki skupnega prednika, vendar je šel razvoj
vrste D. slovenica bolj v smeri vrst D. badiotica in D, tyrolensis.
Stratigrafski položaj najdišča: D. slovenica n. sp. se nahaja v fassanskem
profilu vzhodno od Raven nad Šentrupertom samo v najnižji plasti (la), pri-
bližno 20 do 30 m pod langobardskim (?) tufom skupaj z vrstami D. buseri, D.
ex gr. D. pichleri, D. ramovsi in juvenilnimi oblikami.
Daonella buseri n. sp.
Tab. 2, si. 3—5
Derivatio nominis: po najditelju geologu prof. dr. Stanku Buserju.
Holotypus : Tabla 2, si. 4, inv. številka 599, zbirka B. Jurkovška, Ljub-
ljana.
P a r a t i p i : Tabla 2, si. 3 in 5, katedra za geologijo in paleontologijo uni-
verze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Stratum typicum: plast lav profilu vzhodno od Raven nad Šent-
rupertom, fassanska podstopnja.
Locus typicus: vzhodno od Raven nad Šentrupertom.
Material: Dva nepopolna notranja odtisa levih lupin, nekaj fragmen-
tarno ohranjenih primerkov in dva poškodovana odtisa levih lupin prehodnih
obHk.
Diagnosis : Močno poševna dolga in nizka oblika z dolgim sklepnim
robom. Rebra so dvodelna in tridelna in segajo do sklepnega roba, v zadnji
tretjini lupine so finejša in ožja. Prirastne gube so v sprednji polovici lupine
precej izrazite.
O p i s : V D. buseri sem združil dva tipa lupin, ki so močno poševne in bolj
dolge kot visoke (tabela 3). Naklonski kot lupine je 60® do 70° (opistoklinska
oblika). Vrh je potisnjen naprej proti prvi tretjini lupine, glede na sklepni rob
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	45
45
Tabela 3. Mere (v mm) nove A'^rste Daonella huseri n. sp.
Table 3. Measurements (in mm) of Daonella huseri n. sp.
pa leži bolj centralno, okoli vrha je nerebrasto polje, široko do pet milimetrov.
Izboklina vrha se širi poševno navzdol v smeri nagnjenosti lupine. Ob sklep-
nem robu je vrh manj izbočen. Sklepni rob je dolg, raven ali rahlo zalomljen;
na enem primerku je lepo viden tudi odtis zunanjega ligamenta. Rebratost je
značilna za skupino D. tyrolensis z dvojnimi in trojnimi rebri. Ob sprednjem
delu sklepnega roba so rebra nekoliko širša, povečini le enkrat deljena, radialne
brazde so šibkejše. V zadnji tretjini lupine so rebra finejša in ožja. Primarna
rebra, ki jih je 35 do 39, se delijo v različni oddaljenosti od vrha na dve sekun-
darni rebri, proti ventralnemu robu lupine pa se pogostoma pojavijo še terciar-
na rebra. Prirastne gube so izrazite v sprednji polovici lupine, proti zadnji
tretjini pa oslabijo (si. 12).
Prehodna oblika, ki sem jo še priključil k tej vrsti, je nekoliko višja in manj
poševna. Rebra pod sprednjim delom sklepnega roba so najprej enojna ali zelo
šibko enkrat deljena, proti sredini lupine pa se prično deliti na troje reber.
Druge značilnosti so enake.
Primerjava: D. huseri je zelo variabilna vrsta, ki sem jo najprej določil
kot D. aff. hadiotica. Natančni študij obrisov lupin, prirastnih gub, rebratosti,
lege vrha in nagnjenosti lupin je pokazal, da jo lahko primerjamo z vrstami
SI. 12. Daonella huseri n. sp.
Prirastne gube na holotipu (a) in paratipu (b)
Fig. 12. Daonella huseri n. sp.
Growth lines of the holotype (e) and paratype (b)
46	Bogdan Jurkovšek
D. slovenica, D. badiotica, D. taramellii Mojsisovics ter z japonskimi oblikami
D. kotoi, D. sakawana in nekaterimi drugimi.
Poleg vrste D. buseri vsebuje plast la številne prehodne oblike, ki so vezane
na vrsto D. slovenica in D. badiotica. Od obeh se loči predvsem po nižji in bolj
poševni obliki ter izrazitih koncentričnih gubah v prvi polovici lupine. Pre-
hodni primerki (si. 13) se tako po višini kot obrisu lupine in rebratosti postopo-
ma približujejo vrsti D. slovenica in imajo v obrisu nekatere značilnosti vrste
D. badiotica (E. Mojsisovics 1874, 15). Nedvomno sta D. slovenica in D.
buseri nastali v procesu sorazmerno hitrih mutacij, saj najdemo obe obliki sku-
paj s prehodnimi v isti plasti. Glede na to, da tvorijo pri prehodnih oblikah naj-
starejše prirastne gube močno poševno nazaj podaljšane loke (oblika D. buseri)
mislim, da so potekale mutacije v smeri vrste D. slovenica, torej od nižje k višji
lupini.
Zanimiva je primerjava z japonskimi vrstami D. kotoi in D. sakawana (E.
Mojsisovics 1888, 174 in T. Kobayashi & A. Tokuyama 1959,
16 in 17). Obe vrsti spadata v skupino D. tyrolensis. Prvo ločimo predvsem po
enostavnejši rebratosti, druga pa je manj zapotegnjena, višja in bolj zaokro-
žena.
SI. 13, Daonella huseri n. sp.
Prirastne gube na prehodnih oblikah (a in c). Rebrata prva polovica lupine prehodne
oblike (b)
Fig, 13. Daonella buseri n. sp.
Growth lines of transitional forms (a and c). Ribbed first half of a transitional
form (b)
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	47	45
Določene podobnosti najdemo tudi z vrsto D. taramellii (E. Mojsisovics
1874, 18 in E. Kittl 1912, 53), ki jo je E. Mojsisovics postavil v isti
filogenetski niz z D, tyrolensis in D. badiotica. Po kratkem sprednjem delu sklep-
nega roba, daleč naprej ležečem vrhu in višji obliki jo brez težav razlikujemo
od vrste D. buseri, čeprav obstajajo tudi s to vrsto določene filogenetske vezi.
Stratigrafski položaj najdišča: Vzhodno od Raven pri Sentrupertu se D. bu-
seri nahaja v fassanskih plasteh (plast la) skupaj z D. slovenica, D. ramovsi, D.
ex gr. D. pichleri in prehodnimi ter juvenilnimi oblikami daonel.
Daonella tyrolensis Mojsisovics 1874
Tab. 3, si. 2, tab. 4, si. 7
1874 Daonella tyrolensis s. sp. — Mojsisovics, S. 14, Taf. 1, Fig.
8, 10.
? 1895 Halohia parthanensis Schafhäutl (= tyrolensis Mojsisovics) —
Salomon, S. 154, Taf. 5, Fig. 5—8.
1912 Daonella tyrolensis Mojsisovics — Kittl, S. 45, Fig. 6—7.
e.p. 1918 Daonella aff. tyrolensis Mojsisovics — Salopek, str. 30, tab. 2.
1964 Daonella tyrolensis Mojsisovics — Behlilović, str. 24, tab. 2,
si. 1—2.
1972 Daonella (Arzelella) tyrolensis Mojsisovics — Turculet, p. 118,
pl. 2, fig. 4, 6.
non 1973 Daonella (Daonella) tyrolensis var. parthanensis Schafhäutl — K o -
t a n s k i, p. 446, pl. 41, si. 6.
Najdišče: Severno od Jagnjenice (DA/79-1) in vzhodno od Raven nad
Sentrupertom (DA/79-3, plast 3 in 4).
Material : Slabše ohranjeni in nekoliko deformirani primerek notranje
strani leve lupine (vzorec DA/79-3/4) in močno poškodovani odtis notranje
strani desne lupine (vzorec DA/79-3/11).
O p i s : Približno enakostrana oblika ima skoraj medialno ležeči vrh in
ovalni oris. Primarnih reber je 35 do 40; v različnih razdaljah od vrha se cepijo
na dve rebri, redkeje na tri. Na obeh straneh pod sklepnim robom so rebra le
enkrat razcepljena in nekoliko širša, pod zadnjim robom pa ponavadi šibkeje
izražena, vendar je jakost teh reber pri različnih primerkih različna. Prirastne
gube so zelo rahlo nakazane (si. 14).
Primerjava: Delitev reber in visoka oblika vodijo vrsto D. tyrolensis
v ožje sorodstvo z D. indica Bittner, ki pa je bolj poševna, nekoliko nižja in
njena rebra so redkeje trodelna. Pri vseh Bittnerjevih primerkih vrste
D. indica (1899, 39, tab. 7, si. 4—11) je vrh pomaknjen bolj naprej. Obrisi lupin
in prirastne gube kažejo, da je ta vrsta nekoliko nižja, predvsem v mlajših
stadijih. Do istih rezultatov je privedla tudi primerjava z vrsto D. indica neka-
terih drugih avtorjev (J. Wanner 1907,202; C. Diener 1908,11; T. K o-
bayashi & A. Tokuyama 1959, 14; T. Kobayashi 1963a, 108 in
drugi).
Naslednja vrsta, s katero bi jo lahko primerjali, je D. badiotica, ki ima enako
skulpturo kot D. tyrolensis, le da je vrh potisnjen nekoliko naprej, oblika pa je
bolj razpotegnjena (E. Mojsisovics 1874, 15, tab. 1, si. 9).
48	Bogdan Jurkovšek
D. parthanensis Schafhäutl (glej: E. Mojsisovics 1874, 14; W. Salo-
mon 1895, 154) naj bi bila vsaj po opisih najbližja vrsti D. tyrolensis. 2e A.
Bittner (1899, 40) in E. Kittl (1912, 55) sta bila mnenja, da je treba to
vrsto razveljaviti, ker so njeni opisi nepopolni in slabo dokumentirani. V večini
primerov gre za zamenjavo z vrstami D. tyrolensis, D. badiotica, D. indica, D.
bulogensis, D. tripartita in drugimi.
W. Salomon (1895, 154), ki je prikazal na tab. 5, si. 5—8 zelo skromne
ostanke vrste D. parthanensis, je sicer odkril kar štirinajst razlik, vendar je
menil, da je identična z vrsto D. tyrolensis.
Slabo ohranjeni primerki vrste D. tyrolensis var. parthanensis, ki jih je
opisal Z. Ko t ans k i (1973, 446, tab. 46, si. la—b), ne pripadajo opisani vrsti,
kar potrjuje skulpturiranost lupine, ki je enostavna z nedelj enimi sorazmerno
redkimi rebri.
Pridružujem se mnenju E Kittla in A. Bittnerja, da se D. partha-
nensis črta iz seznama daonel kot posebna vrsta. Vse kaže, da gre za razlike,
ki sodijo v variacijsko širino vrste D. tyrolensis, ali pa za napačne določitve
slabo ohranjenega materiala.
Nekoliko deformirani primerek iz Jagnjenice spada v ožji krog D. tyrolensis,
čeprav bi ga lahko po legi vrha in splošnem obrisu primerjali tudi z vrsto
D. sZouenica. Zanimiva je primerjava tega odtisa z I. Turculetovo (1972,
118) vrsto D. (Arzelella) tyrolensis na tab. 2, si. 6, ki je nekoliko poševna in po
obrisu identična z našim primerkom.
SI. 14. Daonella tyrolensis
Prirastne gube na dveh primerkih iz Raven nad Šentrupertom. Crtkano sta na večjem
primerku označeni trikotni polji z enostavnejšimi rebri
Fig. 14. Daonella tyrolensis
Growth lines of two specimens from Ravne near Sentrupert. Ribbed triangular fields
of the larger specimen (right) are indicated by dashed lines
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	49	45
Glede primerkov vrste D. aff. tyrolensis, ki jih je opisal M. Salopek
(1918, 30) iz Gregurič brijega, sem mnenja, da gre za prehodno obliko med
vrstama D. tyrolensis in D. arzelensis Kittl.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Po E. Mojsisovicsu (1874,
14) je D. tyrolensis značilna za mejne plasti med anizično in ladinsko stopnjo.
E. Kittl (1912, 46) pa ji je pripisal fassansko starost.
D. tyrolensis je ena najznačilnejših oblik Južnih Alp (marmolatski in wet-
tersteinski apnenec z vložki tufa). Pojavlja se tudi v Severnih apneniških Alpah
(Partenkirchen, severna Tirolska, zgornja Bavarska). Vrsta D. tyrolensis je
znana tudi iz ladinskih plasti Anatolije (Turculet 1972, 118) in od drugod.
H. R i e b e r (1965) jo je našel v coni Grenzbitumen (meja anizična — ladinska
stopnja), vendar ni bil prepričan o njeni pravilni določitvi.
Jugoslavija: S. Behlilović (1964, 24) je opisal fassansko vrsto
D. tyrolensis iz planine Cabulja v Hercegovini. Čeprav je v plasteh nad njo na-
šel vrsti D. lommeli in P. wengensis, je pustil vprašanje fassanske stopnje od-
prto. M. Jurič (1971, 67) je poročal o daonelah iz profila pri Hozicih v seve-
rovzhodni Bosni. Na dolomitu kontinuirano sledi apnenec z D. tyrolensis in
s pozidonijami (opomba: verjetno gre za juvenilne daonele), ki naj bi bile fas-
sanske starosti.
V	Jugoslaviji je znanih še nekaj najdišč vrste D. tyrolensis, vendar je večina
oblik določena s cf. ali aff.; zato jih nisem upošteval.
V	lapornoapnenih polah med temno sivim ploščastim apnencem vzhodno od
Raven nad Sentrupertom se nahaja vrsta D. tyrolensis v plasteh 3 in 4 poleg
vrste D. hadiotica približno štiri metre nad plastjo la z združbo D. slovenica,
D. huseri, D. ramovsi in D. ex gr. D. pichleri. Pri Jagnjenici je bila D. tyrolensis
najdena v podobni kamenini skupaj z vrsto D. longobardica.
Nedvomno celotna združba v obeh najdiščih potrjuje fassansko starost plasti.
Daonella hadiotica Mojsisovics 1874
Tab. 2, si. 6
1874 Daonella hadiotica n. sp. —Mojsisovics, str. 15, tab. 1, si. 9.
1912 Daonella hadiotica Mojsisovics —Kittl, S. 47.
1972 Daonella (Arzelella) hadiotica Mojsisovics — T u r c u 1 et, S. 119.
Najdišče: Vzhodno od Raven nad Sentrupertom (DA/79-3, plasti 3 in 4).
Material : Tri poškodovana kamena jedra desnih lupin (vzorci DA/79-3/7,
13 in 15), odtisa notranje strani desne lupine (vzorec DA/79-3/16) in leve lupine
(vzorec DA/79-3/8).
O p i s : Poševnoovalna oblika je bolj dolga kot visoka. Vrh je potisnjen
naprej. Prirastne gube so, razen pri enem primerku (si. 15) zelo šibko nakazane
in tik ob vrhu kažejo, da so bili juvenilni primerki močno vzdolžno razpoteg-
njeni. Rebratost je enaka kot pri D. tyrolensis s 33 do 38 primarnimi rebri, ki se
cepijo na dvoje ali na troje.
Primerjava : Naši primerki popolnoma ustrezajo opisu in podobi vrsti
D. hadiotica, ki jo je podal E. Mojsisovics (1874, 15, tab. 1, si. 9). Od vrste
D. tyrolensis se razlikujejo po nekoliko naprej potisnjenem vrhu in bolj poševno
razpotegnjeni obliki. Zaradi rebratosti, ki je pri obeh vrstah identična, je
Kittl (1912, 97) podvomil v to, ali je D. hadiotica sploh samostojna vrsta.
4 — Geologija 26
50	Bogdan Jurkovšek
Izključil ni niti možnosti, da gre za deformirane primerke vrste D. tyrolensis.
Vrsti D. badiotica je začasno pripisal le rahlo poševne primerke z zelo močno
skulpturo. Tudi sam sem na začetku raziskav združil obe vrsti. Natančna pri-
merjava prirastnih gub vrst D. badiotica (si. 15) in D. tyrolensis (si. 14) pa je
pokazala, da je D. badiotica samostojna vrsta, ki je v zelo ozkem sorodstvu z
D. tyrolensis. Glede na to, da se obe vrsti nahajata v isti plasti, je deformacija
samo nekaterih primerkov povsem izključena.
Prirastne gube naših primerkov se ujemajo z A. Bittnerjevimi (1899)
in T. Kobavashijevimi (1963a) primerki vrste D. indica. Edina razlika
je v rebratosti, ki posebej karakterizira vrsti D. badiotica in D. tyrolensis.
SI. 15. Daonella badiotica
Odtisi prirastnih gub na kamenih jedrih desnih lupin (a, b, c) in na odtisu notranje
strani desne (d) in leve (e) lupine
Fig. 15. Daonella badiotica
Imprints of the growth lines on the casts of the right valves (a, b, c) and internal
moulds of the inner furfaces of the right (d) and left (e) valves
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	51	45
I. Turculet (1972, 119) je vrsto D. badiotica postavil v novi podrod Arze-
lella, vendar mislim, da za takšen taksonomski poseg ni dovolj dokazov.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Prvi je opisal primerke vrste
D. badiotica Mojsisovics (1874, 15) iz okolice Pederova. Našel jih je skupaj
z vrsto D. tyrolensis in jih stratigrafsko postavil na mejo med anizično in la-
dinsko stopnjo. Simonescu jo je leta 1925 (po P. De Capoa Bonardi
1970, 59) opisal iz wengenskih plasti romunske pokrajine Dobrudža, I. Turcu-
let (1972, 119) pa iz ladinskih plasti Bukovine. D. badiotica je znana tudi iz
formacije M. Facito (wengenske plasti) v Lucaniji (P. Scandone &P. De
Capoa 1966, 32).
Jugoslavija: D. badiotica je bila doslej znana iz apnenca in laporja
Zdrelske antiklinale vzhodno od Petrovca, ki so ju I. Antonij evie et al.
(1970) vzporejali z buchensteinskimi plastmi Vzhodnih Alp.
Vzhodno od Raven nad Šentrupertom se D. badiotica pojavlja v fassanskih
plasteh 3 in 4 skupaj z vrsto D. tyrolensis.
Daonella cf. tyrolensis Mojsisovics 1874
Tab. 3, si. 3
cf. 1874 Daonella tyrolensis n. sp. — Mojsisovics, S. 14, Tab. 1, Fig. 8, 10.
cf. 1912 Daonella tyrolensis Mojsisovics — Kittl, S. 45, Fig. 6, 7.
cf. 1964 Daonelía tyrolensis Mojsisovics — Behlilović, str. 24, tab. 2,
si. 1—2.
cf. 1918 Daonella (Arzelella) tyrolensis Mojsisovics — Turculet, p. 118,
pi. 2, fig. 4, 6.
Najdišče: Severovzhodno od Dol pri Litiji (DA/79-18).
Material : Slabo ohranjeno kameno jedro desne lupine in osem fragmen-
tov, ki verjetno pripadajo isti vrsti.
O p i s : Primerek kaže, da je bila lupina skoraj enakostrana, ovalna in rahlo
poševna. Vrh je ležal skoraj na sredini. Rebra so bila rahlo izbočena, na neka-
terih fragmentih pa je rebrni greben skoraj povsem izravnan, vendar gre ver-
jetno za naknadno deformacijo. Primarnih reber na kamenem jedru je 36 in so
SI. 16. Daonella cf. tyrolensis
Prirastne gube na primerku iz nahajališča vzhodno od Dol pri Litiji (1,5 X)
Fig. 16. Daonella cf. tyrolensis
Growth lines of a specimen from the locality east of Dole near Litija (1,5 X)
52	Bogdan Jurkovšek
dvojno, redkeje trojno razdeljena. Terciarne brazde so navadno slabo razvite,
pojavljajo pa se nedaleč od zunanjega roba. Spredaj in zadaj pod sklepnim ro-
bom je opaziti nekaj enostavnejših reber s slabotno dihotomno delitvijo. Kon-
centrične gube so nekoliko močneje izražene le v neposredni bližini vrha, med-
tem ko so v ostalem delu lupine komaj opazne (si. 16).
Dimenzije
Measurements
dolžina (L)	16 mm
length
višina (H)	11,5 mm
height
razdalja od vrha do sprednjega roba (A)	7 mm
distance between the beak and the anterior margin (A)
razdalja od vrha do zadnjega roba (B)	9 mm
distance between the beak and the posterior margin (B)
L:H	1,39
A V ®/o od L	43,7 «/o
A in percent of L
Opomba: Dimenzije so izmerjene na prirastni gubi in so približne.
Remark: Measurements being approximate are related to the growth line.
Stratigrafska razširjenost: Večina lastnosti opisanega primerka ustreza vrsti
D. tyrolensis. Zato sem mnenja, da je črni ploščasti apnenec z daonelami med
tufom in tufskim peščenjakom pri Dolah fassanske starosti. Konodontni vzorec,
vzet v plasti z D. cf. tyrolensis, je vseboval fassanski morfotip vrste Neogon-
dolella constricta (Mosher & Clark).
Daonella longobardica Kittl 1912
Tab. 4, si. 5—6
1912 Daonella longobardica (Mojsisovics mscr.) n. sp. — Kittl. S. 67, Taf. 2,
Fig. 19, Taf. 3, Fig. 1.
1956 Daonella longobardica Kittl — Enčeva-Kančeva, str. 200, fig. 1.
1972 Daonella (Arzelella) longobardica (Mojsisovics) Kittl— Turculet, p.
118, pl. 4, fig. 3, 5.
Najdišče: Severno od Jagnjenice v dolini Sopote (DA/79-1).
Material: Kameni jedri leve in desne lupine, ki sta pripadali istemu
osebku. Kameno jedro leve lupine na sprednji in vetralni strani manjka, desno
pa je odlomljeno na sprednji strani pod sklepnim robom. Dve slabše ohranjeni
kameni jedri lupin mlajših primerkov (vzorci: DA/79-1/2).
O p i s ; Lupina je zelo ploska, le v bližini vrha in sklepnega roba nekoliko
močneje izbočena. Je bolj dolga kot visoka z naprej upognjenim vrhom, ki je pri
odraslih primerkih pomaknjen proti prvi tretjini lupine. V juvenilnem stadiju
so lupine skoraj enkrat tako dolge kot visoke, vrh pa leži bolj centralno. Obris
lupine je pravilno zaokrožen (si. 17), sklepni rob je raven. Koncentrične gube so
šibko izražene. Številna ploska rebra se navadno dvakrat viličasto razcepijo.
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	53	45
Primarna rebra se začenjajo tri do pet milimetrov pod vrhom. Sekundarna in
terciarna rebra so navadno parna in ob spodnjem robu široka do enega milime-
tra. Sprednje trikotno polje je pri primerkih iz Jagnjenice ozko in nerebrato
z radialno izboklino, ki leži na mestu halobijskega ušesa, pod njim pa sledi
nekaj enostavneje deljenih širših reber. Zadnji del sklepnega roba je na rekon-
struiranem primerku skoraj dvakrat tako dolg kot sprednji del.
Primerjava: Kot pri vrsti D. indica, tudi pri vrsti D. longobardica opa-
zujemo s starostjo hitrejšo rast v višino; vrsti sta si podobni tudi po rebratosti.
E. Kittl (1912, 68) jo je primerjal tudi z vrstama D. marmolatae Kittl in
D. paucicostata Tornquist. Prva ima relativno daljši obris, s starostjo se ji raz-
merje med višino in dolžino bistveno ne spremeni, rebra pa so snopasto razpo-
rejena, manj številna in širša. D. paucicostata pa je že v mlajših stadijih višja
in ima vidno širša rebra. I. Turculet (1972, 118) je opisal vrsto D. longo-
bardica iz Bukovine, vendar sta primerka, upodobljena na tab. 4, si. 3 in 4 zelo
slabo ohranjena in neuporabna za primerjavo. I. Turculet je štel vrsto
D. longobardica v nov podrod Arzelella.
SI. 17. Daonella longobardica
Prirastne gube na desni lupini primerka iz Jagnjenice
Fig. 17. Daonella longobardica
Growth lines on the right valve of a specimen from Jagnjenica
54	Bogdan Jurkovšek
M. Enčeva-Kančeva (1956, 200) je opisala primerek vrste D. longo-
bardica, pri katerem leži vrh bolj v centralnem delu; sklupturne značilnosti so
podobne kot pri primerku iz Jagnjenice. Avtorica je opozorila, da so koncentrične
gube pri različnih primerkih različno močne.
Stratigrafska in geografska razširjenost: D. longobardica doslej iz Jugo-
slavije ni bila znana. E. Kittl (1912, 67) je opisal primerke, ki jih je nabral
F. Teller v sivem esinskem apnencu v najdišču Costa di Prata. Mnenja je
bil, da spadajo v nek nižji horizont, morda v buchensteinskega. Drugo najdišče
je Piatra Zimbului v Bukovini, kjer jo je iz ladinskih plasti opisal I. Turcu-
let (1972, 118).
Iz ladinskih plasti v Catala pri Dvina-Slivensko je vrsto D. longobardica opi-
sala M. Enčeva-Kančeva (1956, 200).
Pri Jagnjenici nahajamo vrsto D. longobardica v fassanskih plasteh skupaj
z vrsto D. tyrolensis.
Daonella ex. gr. D. pichleri Mojsisovics
Tab. 4, si. 4
Najdišče: Vzhodno od Raven nad Šentrupertom (DA/79-3, plast la).
Material : Slabše ohranjeno kameno jedro leve lupine mlajšega osebka.
O p i s : Dolga neenakostrana lupina z močno naprej potisnjenim vrhom, dol-
gim zadnjim in zelo kratkim sprednjim delom sklepnega robu je precej izbo-
čena in pokrita s številnimi finimi radialnimi rebri, ki proti zadnji in sprednji
tretjini oslabijo. Rebra so enojna, ali le enkrat deljena. Koncentrične gube so
izrazite predvsem v neposredni okolici vrha in še bolj poudarjajo ekscentričnost
lupine.
Približne dimenzije v mm: dolžina (L) 20, višina (H) 14.
Primerjava: Primerek iz najdišča vzhodno od Raven nad Šentruper-
tom je najbližji vrsti D. obliqua Mojsisovics, ki jo je E. Mojsisovics (1874,
21, tab. 2, si. 5—6) opisal iz wettersteinskega apnenca v okolici Innsbrucka.
Lega vrha, rebratost in približni potek prirastnih gub se sorazmerno dobro uje-
majo.
Po legi vrha in rebratosti je naš primerek blizu tudi nekoliko daljši in nižji
obliki D. sp. ind. aff. obliqua, ki jo je C. Diener (1909, 30, tab. 5, sL 15)
opisal iz traumatokrinskega apnenca Painkhanda.
E. Kittl (1912, 79) je na podlagi primerjave številnih primerkov vrst
D. obliqua in D. pichleri ugotovil, da je D. obliqua le juvenilna oblika vrste
D. pichleri. Moje primerjave E. Mojsisovicsevih primerkov vrste D.
obliqua s primerki D. pichleri številnih avtorjev tega ne potrjujejo. Verjetno
gre za obliko, ki je zaenkrat še premalo raziskana, vsekakor pa je v ožjem
sorodstvu z vrsto D. pichleri.
Našemu primerku je zelo podobna oblika, ki jo je E. Kittl (1912, tab. 4,
si. 8) označil kot D. pichleri?, vendar je nekoliko manj ekscentrična, vrh pa je po-
maknjen bolj proti sredini lupine.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Vzhodno od Raven nad Šentruper-
tom se D. ex gr. D. pichleri pojavlja v fassanskem temno sivem ploščastem
apnencu (plast la) skupaj z vrstami D. slovenica, D. buseri in D. ramovsi.
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji	55	45
Juvenilni primerki
Tabla 4, si. 1—3
V plasti la smo našli poleg odraslih tudi številne juvenilne primerke: pre-
vladujejo nizke oblike. Razmerja kažejo, da so nekatere lupine tudi enkrat bolj
dolge kot visoke in verjetno pripadajo vrsti D. ramovsi (si. 18a). Redkejši so
nekoliko višji juvenilni primerki vrste D. slovenica in prehodne oblike (slika
IBb), še redkejši pa so ekscentrični primerki, ki bi jih lahko pripisali vrstama
D. ex gr. pichleri in D. huseri.
SI. 18. — Fig. 18.
a)	Juvenilni primerek vrste D. ramovsi n. sp. (?) iz plasti la
b)	Juvenilni primerek daonele iz plasti la
a)	A juvenile specimen of D. ramovsi n. sp (?) from the bed la
b)	A juvenile specimen of Daonella from the bed la
Sklep
V zadnjih desetletjih je hiter razvoj mikropaleontologije zaviral raziskave
fosilne makrofavne na slovenskem ozemlju. Številne nove metode na področju
mikropaleontologije so se pokazale kot izredno učinkovite za parastratigrafijo
zlasti tam, kjer je premalo ortofosilov (amoniti, trilobiti, graptoliti, itd.), ali pa
so slabo ohranjeni, da bi z njihovo pomočjo lahko zanesljivo določili relativno
starost plasti. Vendar ne gre pozabljati na bogate fosilne združbe školjk, polžev,
iglokožcev in drugih na videz manj pomembnih makrofosilov, ki nam nudijo
odgovore o starosti kamenine tudi tedaj, ko odpovedo mikropaleontološke me-
tode. Zanimivo je, da v plasteh z daonelami povečini nismo našli mikrofosilov,
ali pa niso bili značilni. Večina školjk, ki jih uvrščamo v rod Daonella so vodilni
triadni fosili, ki so obenem tudi odlični facialni fosili.
Sistematične raziskave daonel in profilov pri Ravnah nad Sentrupertom,
pri Jagnjenici in severovzhodno od Dol pri Litiji so dale pomemben prispevek
k poznavanju ladinskih plasti v Sloveniji. Z vrstami D. tyrolensis, D. hadiotica
in D. longobardica smo lahko ločili fassanske plasti od langobardskih, nove
vrste iz Raven nad Sentrupertom D. slovenica, D. ramovsi in D. huseri pa pred-
stavljajo nove člene v filogenetskem nizu skupine D. tyrolensis.
56	Bogdan Jurkovšek
Fassanian beds with daonellas in Slovenia
Introduction
Much has been said and written about Fassanian beds in Slovenia, but no-
body was able to prove them with certitude until now, with the exception of
A. Bittner (1884) who found in grey platy limestone and marl the fossils
Hungarites mojsisovicsi, H. sagorensis, Daonella cf. elongata, and others. During
later times it was not possible to prove again the Fassanian substage in the
mentioned finding place, in spite of careful collecting of macrofauna and micro-
fossils.
In the years 1979 to 1981 east of Ravne above Sentrupert, at Jagnjenica in
the Sopota valley, and northeast of Dole near Litija (Fig. 1) in platy and bedded
limestone with marly sheets an abundant fauna of daonellas was found. By
their shape and ribbing the Fassanian species were indicated. Careful exami-
nation of more than one hundred specimens confirmed the expectations, and
therefore now with daonellas the Fassanian beds of the Ladinian stage can be
determined with considerable reliability.
Stratigraphy
The first and at the same time the most important finding place occurs east
of Ravne above Sentrupert. In the well exposed section within black micritic
limestone nine sheets of calcareous marl with daonellas (Figs. 2 and 3) were
found. In the lowermost part of the section were found in the sheet which is
a few millimetres thick (la) along with juvenile daonellas (Plate 4, Figs. 1—3)
also mature specimens of the species Daonella slovenica n. sp. (PI. 2, Figs. 1—2),
D. ramovsi n. sp. (PI. 1, Figs. 1—5), D. huseri n. sp. (PI. 2, Figs. 3—5) and D. exgr.
D. pichleri (Pl. 4, Fig. 4). Approximately four metres higher occur daonellas in
six sheets. Specimens from the lower four sheets (3,/'3 and 3/4) belong to species
D. tyrolensis (PI. 4, Fig. 2) and D. hadiotica (PI. 2, Fig. 6).
North of the Ravne finding place at Jagnjenica in the Sopota valley Fassa-
nian and Langobardian beds are exposed. They consist of tuff, tuffaceous
sandstone and slate, and of black and dark grey micritic limestone with sheets
of marl and marly limestone (Fig. 5). Three thin marly calcareous sheets in the
black micritic limestone of the upper part of the section contain lamellibranchs
D. longobardica (Pl. 4, Figs. 5 and 6) and D. tyrolensis (PI. 4, Fig. 7). The two
species of daonellas enable the conclusion that at least 30 m of the lower part of
the section are of Fassanian age.
The third finding place occurs in a ravine northeast of Dole near Litija.
Ladinian beds are in a tectonic contact with the Cordevolian dolomite. They
consist of black and dark grey micritic and marly limestone, calcarenite, tuff
and tuffaceous sandstone (Fig. 6). In the lower part of the limestone occur in
the 5 cm thick layer rare poorly preserved specimens of species D. cf. tyrolensis
(PI. 3, Fig. 3). T. Kolar-Jurkovšek determined in the composite sample
of limestone the Fassanian morphotype of species Neogondolella constricta
(Mosher & Clark). In the second sample collected from the limestone with
daonellas and its directly overlying and underlying layers with a total thickness
Fassanian beds with daonellas in Slovenia	57
of 1.30 m she found the platy element Epigondolella mungoensis (Diebel) which
occurs from the Ladinian stage to the lowermost part of the Cordevolian sub-
stage.
Descriptions of new species
Daonella ramovsi n. sp.
PI. 1, Figs. 1—5, PL 3, Fig. 1
Derivatio nominis: Named after the meritorious Slovenian geolo-
gist Prof. Dr. Anton Ramovš.
Holotypus: PI. 3, Fig. 3, No. 595 in B. Jurkovšek's collection in Ljub-
ljana.
Paratypes : PI. 1, Figs. 1—2 and 4—5, Katedra za geologijo in paleon-
tologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Stratum typicum: Bed la in the section east of Ravne above Sentru-
pert, Fassanian substage.
Locus typicus: East of Ravne above Sentrupert.
Material : Three external moulds of right valves, posterior part of the
external mould of the right valve, internal print of spread specimen, and
numerous external moulds of juvenile specimens.
Diagnosis : Very long low Daonella Avith straight hinge margin. Ribs
are vigorous, bifurcated, rarely trifurcated, and they extend to the hinge margin.
Description: External moulds are much longer than higher (Table 1).
Beak is shifted somewhat forward, on juvenile specimens it is nearer to the
median line. Hinge margin is straight and long. Concentrical folding of most
specimens is weak but better expressed in juvenile specimens (Fig. 8), Growth
lines show that in the juvenile stage the valves were approximately twice as
long as high which is in agrement with the juvenile specimens found in the
same bed (Fig. 8a). In external moulds occur 30 to 33 primary radial ribs which
are much wider in the central part of valve. They are seldom divided by the
secondary and tertiary furrow into two or three parts. Ribs extend to the hinge
margin. Below their posterior part they are finer and usually bifurcated.
The division of the first rib occurs at various distances from the beak.
Tertiary furrows are weaker and occur only toward the ventral margin. Un-
ribbed fields extend 4 mm below the beak. Secondary ribs are more numerous
(73 "/o) than tertiary ribs (27 ®/o) which are located between the medial line and
the posterior triangular field.
Comparison : According to the arrangement of ribs and their division
D. ramovsi belongs to the D. tyrolensis group in which it is the lowest form.
By its ribbing it is similar to D. bulogensis. Specimens described by Kittl
(1912, 43, PI. 3, Figs. 5—10) are not completely preserved, but their growth lines
are showing that D. bulogensis was higher. Kittl wrote that ribs are in
general vigorous, but become weaker and even lost close to the hinge margin,
so that posteriorly, sometimes even anteriorly and unribbed triangular fields
is formed. With D. ramovsi the ribbing extends into the area anteriorly and
posteriorly to the hinge margin. Some specimens described as D. bulogensis var.
multipartita by Kittl (1912) from Han Bulog in Bosnia are somewhat lower
58	Bogdan Jurkovšek
and had numerous ribs. The new species differs from them in ribbing near the
hinge margin, in outline and shape of growth lines.
Very similar ribbing show also D. spitiensis Bittner and D. aff. indica de-
scribed by Bittner (1899, 38, PI. 7, Figs. 3, 12). However, both forms from
India are higher, and in D. aff. indica the position of the beak is more excen-
trical.
According to the author's opinion D. ramovsi is phylogenetically somewhat
older than D. hulogensis. Low form and finer ribs near the hinge margin of the
new species directly remind the low and long juvenile forms, and the weak
ribbed or unribbed fields under hinge margin of D. hiilogensis. In layer la we
found some adult forms which show the tendency of quicker growth in height.
They represent an intermediate form between D. ramovsi and D. hulogensis.
Stratigraphie position of the finding place: in the locality east of Ravne
above Sentrupert D. ramovsi occurs only in the lowermost layer of the Fassa-
nian section, approximately 20 to 30 m below the Langobardian (?) tuff and 4 m
below the layers with D. tyrolensis and D. hadiotica. In layer la it was found
together with D. slovenica, D. huseri, D. ex gr. D. pichleri, intermediate and
juvenile forms.
Daonella slovenica n. sp.
PI. 2, figs. 1—2
Derivatio nominis: After its finding place in Slovenia.
H o 1 o t y p u s : Pl. 2, Fig. 2, No. 600 in B. Jurkovšek's collection in Ljub-
ljana.
P a r a t y p e s : Pl. 2, Fig. 1, Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze
Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Stratum typicum: Bed la in the section east of Ravne above Sentru-
pert, Fassanian substage.
Locus typicus: East of Ravne above Sentrupert.
M aterial : Four well preserved specimens and their prints, one worse
preserved inner print of the left valve of the juvenile specimen and one damaged
inner print of the left valve.
Diagnosis : New Daonella species is approximately as long as high.
Below posterior and anterior part of the hinge the margin has very wide
double ribs, and in the central part of the valve triple ribs are frequent. Hinge
margin passes semicircularly into the posterior margin.
Description: Oblique valve is covered with fine radial ribs. The angle
between the hinge margin and the most distant point from the beak is 72»—76"
(opisthocline). Transition of the hinge margin into the posterior margin is semi-
circular.
There are 34 to 37 primary ribs which split into two secondary ribs (77 %),
rarely in three secondary ribs (33 "/o). Below the last part of the hinge margin
which is marked by a straight line continues the rib which splits into two low
secondary ribs. Half of the rib at the hinge margin is wider, and the dividing
furrow lies paralel to it (Fig. 10b). Follow also twice or three times divided ribs.
Below the posterior part of the hinge margin occur several wide simple ribs
which divide into two secondary ribs. Convexe and dense ribs are situated ante-
Fassanian beds with daonellas in Slovenia	59
riorly and posteriorly from the triangular field, and their first division occurs
chiefly in the central part of the valve (6 to 10 mm below the beak). Beak itself
and the four millimetres large field below it are unribbed (Fig. 11). Beak is
situated in the middle of the hinge margin; with regard to the entire valve
length it is shifted forward. Concentrical folds are very weakly expressed and
they form narrow and high arcs (Figs. 9—10).
Comparison: D. slovenica n. sp. can be compared with D. tyrolensis
and D. hadiotica (Mojsisovics 1874, 14, 15). D. tyrolensis is more equila-
teral, while D. badiotica is lower. The posterior part of the hinge margin and the
posterior margin do not form obtuse angles, but they pass one into the other
semicirculary. Ribbing near the hinge margin is different than ribbing of other
parts of the valve, and in this character the species is similar to some specimens
of D. tyrolensis. The first division occurs nearer to the beak than in the another
two cited species. Comparison of the concentrical folds and of juvenile speci-
mens shows that even in younger ontogenetic stages D. slovenica is a form
of a much higher position than either of the two species mentioned. Specimens
from Ravne above Sentrupert are very similar to D. tyrolensis described by the
author from Jagnjenica, but the latter is poorly preserved, somewhat deformed,
and it is probably a transitional form.
D. slovenica differs from D. indica (Bittner 1899, 39) by being higher
already in the younger ontogenetic stage, by the more excentrically situated
beak, and by the frequent appearance of triple ribs.
Since D. slovenica was found 4 metres below the layer with D. tyrolensis
and D. badiotica, it can be concluded that it is an older form which may not be
their direct ancestor, but it represents only a collateral relation.
Affinities v/ith D. buseri n. sp. are showing that both species had the same
ancestor, but the developement of the D. slovenica continued more in the line
of D. badiotica and D. tyrolensis.
Stratigraphie position of the finding place: D. slovenica n. sp. is to be found
together with D. buseri, D. ramovsi, D. ex gr. D. pichleri and juvenile forms
only in the lowermost layer (la) of the Fassanian section approximately 20 to
30 metres below Langobardian (?) tuffs.
Daonella buseri n. sp.
PI. 2, Figs. 3—5
Derivatio nominis: After the geologist who discovered the finding
place. Prof. Dr. Stanko Buser.
H o 1 o t y p u s : Pl. 2, Fig. 4, No. 599 in B. Jurkovšek's collection in Ljub-
ljana.
Paratypes: PI. 2, Figs. 3—5, Katedra za geologijo in paleontologijo Uni-
verze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Stratum typicum: Bed la in the section east of Ravne above Sentru-
pert, Fassanian substage.
Locus typicus: East of Ravne above Sentrupert.
Material : Two uncomplete inner prints of left valves, some fragmentary
preserved specimens and two damaged prints of left valves of the intermediate
forms.
60	Bogdan Jurkovšek
Diagnosis: Very inclined long and low form with long hinge margin.
Ribs are bipartite or tripartite and extend to the hinge margin. In the last
third of the valve ribs become finer and narrower. Concentrical folding of the
anterior half of the valve is quite well expressed.
Description: In the new species D. huseri the author unified two types
of valves which are considerably inclined and longer than higher (Table 3).
Angle of the inclination is 60"—70° (opisthocline). The beak is shifted forward
to the first third of the valve, and in regard to the hinge margin it is situated
more centrically. Around the beak lies a 4 to 5 millimetres wide unribbed
field. Convexity of the beak extends obliquely in the direction of the inclination
of the valve, and it becomes flatter near the hinge margin. The hinge margin
is long and straight. On one specimen the print of the outer ligament is visible.
Ribbing with double and triple ribs characteristic for the D. tyrolensis group
is developed. At the anterior part of the hinge margin ribs are somewhat
broader, usually only with one divison; radial furrows are somewhat weaker.
Ribs are finer and narrower in the last third of the valve. There are 35 to 39
ribs which divide at various distances from the beak into two secondary ribs;
toward the ventral margin of the valve also tertiary ribs often occur. Concen-
trical growth folds are expressed first of all in the anterior half of the valve,
while they weaken toward the posterior third of the valve (Fig. 12).
The intermediate form which has also been joined to this species is some-
what higher and less inclined. Below the posterior part of the hinge margin
ribs are at first single or very weak and singly divided, but toward the central
part of the valve the division into three ribs starts. Other characteristics are
the same as with the typical specimens.
Comparison: D. huseri is a very variable species which the author
first described as D. aff. hadiotica. Careful study of the valve outlines, growth
lines, ribbing, beak position and valve inclination show that it can be compared
with D. slovenica, D. hadiotica, D. taramellii and Japanese forms D. kotoi,
D. sakawana and some others.
In the bed la beside D. huseri many intermediate forms related to D. slove-
nica and D, hadiotica were found. D. huseri is a lower and more inclined form,
and has better expressed concentrical lines in the anterior part of the valve
than the two other mentioned species. Intermediate specimens (Fig. 13) are
similar to D. slovenica in valve outline and ribbing, and their outlines show
also some characteristics of D, hadiotica (Mojsisovics 1874, 15). Indubitably
D. slovenica and D. huseri arose in the process of a comparatively quick
mutation since both species and intermediate forms can be found in the same
bed. As the oldest growth lines of the intermediate forms form pronounced
oblique arcs lenghtened posteriorly (form D. huseri), it is presumed that the
mutation proceeded in the direction of D. slovenica, from lower to the higher
valve.
Interesting is comparison with the Japanese forms D. kotoi and D. sakawana
(Mojsisovics&Neumayr 1889. 174 and Kobayashi&Tokuyama
1959, 16, 17). Both mentioned species belong to the D. tyrolensis group. The
first one is distinguished first of all by similar ribbing, while the second species
is less oblique, higher and more rounded.
Fassanian beds with daonellas in Slovenia	61
There are also some similarities with D. taramellii (Mojsisovics 1874,
18 and Kit ti 1912, 53) which Mojsisovics placed in the same phyllo-
genetic series together with D, tyrolensis and D. hadiotica. Although there are
some phylogenetic relations between both forms, D. taramellii differs from
D. huseri by the short anterior part of the hinge margin, by the anteriorly
situated beak by a higher shape.
Stratigraphie position in the finding place: D. huseri was found in Fassanian
beds at Ravne above Sentrupert in bed la together with D. slovenica, D. ramovsi,
D. ex. gr. D. pichleri, and with juvenile and intermediate Daonella forms.
62	Bogdan Jurkovšek
Tabla 1 — Plate 1
Daonella ramovsi n. sp.
1	Odtis odprtega primerka v lumakeli
Internal print of the spread specimen in lumachelle
2	Kameno jedro desne lupine
External mould of the right valve
3	Kameno jedro desne lupine, holotypus
External mould of the right valve, holotypus
4	Zadnji del Icamenega jedra leve lupine
Posterior part of the external mould of the left valve
5	Kameno jedro desne lupine juvenilnega primerka, 2 X povečano
External mould of the right valve of a juvenile specimen, 2 X
Vsi primerki so iz nahajališča vzhodno od Raven nad Sentrupertom (DA/79—3, plast
la), fassanska podstopnja
Ali specimens are from the finding place east of Ravne above Sentrupert (DA/79—3,
bed la), Fassanian substage
64	Bogdan Jurkovšek
Tabla 2 — Plate 2
1	Daonella slovenica n. sp.
Kameno jedro leve lupine
External mould of the left valve
2	Daonella slovenica n. sp.
Kameno jedro desne lupine, holotypus
External mould of the right valve, holotypus
3	Daonella huseri n. sp.
Odtis leve lupine (notranja stran)
Print of the left valve (inner side)
4	Daonella huseri n. sp.
Odtis leve lupine (notranja stran)
Print of the left valve (inner side)
5	Daonella buseri n. sp.
(Prehodna oblika), kameno jedro leve lupine
(Transitional form), external mould of the left valve
G Daonella hadiotica Mojsisovics
Kameno jedro desne lupine
External mould of the right valve
Vsi primerki so iz nahajališča vzhodno od Raven nad Sentrupertom (DA/79-3), pri-
merki od 1 do 5 so iz plasti 1 a, primerek 6 pa iz plasti 3, fassanska podstopnja.
Ali specimens are from the finding place east of Ravne above Sentrupert (DA/79-3);
specimens 1 to 5 originate from the bed 1 a, and the specimen 6 from the bed 3,
Fassanian sub.stage.
Fassanske plasti z daonelami v Sloveniji
65	45
5 — Geologija 26
66	Bogdan Jurkovšek
Tabla 3 — Plate 3
1	Daonella ramovsi n. sp.
Kameno jedro desne lupine, vzhodno od Raven nad Šentrupertom (DA/79-3), fassan-
ska podstopnja
External mould of the right valve, east of Ravne above Sentrupert (DA/79-3),
Fassanian substage
2	Daonella tyrolensis Mojsisovics
Kameno jedro leve lupine, vzhodno od Raven nad Šentrupertom (DA/79-3, plast 3),
fassanska podstopnja
External mould of the left valve, east of Ravne above Sentrupert (DA/79-3, bed 3),
Fassanian substage
3	Daonella cf. tyrolensis Mojsisovics
Kameno jedro desne lupine, 1,5 X povečano, severnovzhodno od Dol pri Litiji
(DA/79-18), fassanska podstopnja (?)
External mould of the right valve, 1,5 X, northeast of Dole near Litija (DA/79-18),
Fassanian substage (?)
68	Bogdan Jurkovšek
Tabla 4 — Plate 4
1	Apnenec z juvenilnimi daonelami, 2 X povečano, vzhodno od Raven nad Šentruper-
tom (DA/79-3, plast 1 a), fassanska podstopnja
Limestone with juvenile daonellas, 2 X, east of Ravne above Šentrupert (DA/79-3,
bed 1 a), Fassanian substage
2	Daonella sp.
Kameno jedro juvenilnega primerka, 3 X povečano, vzhodno od Raven nad Šentru-
pertom (DA/79-3, plast 1 a), fassanska podstopnja
External mould of a juvenile specimen, 3 X, east of Ravne above Sentrupert
(DA/79-3, bed 1 a), Fassanian substage
3	Daonella ramovsi n. sp. (?)
Kameno jedro juvenilnega primerka, 5 X povečano, vzhodno od Raven nad Šentru-
pertom (DA/79-3, plast 1 a) fassanska podstopnja
External mould of a juvenile specimen, 5 X, east of Ravne above Sentrupert
(DA/79-3, bed 1 a), Fassanian substage
4	Daonella ex gr. D. pichleri Mojsisovics
Kameno jedro leve lupine, vzhodno od Raven nad Šentrupertom (DA/79-3, plast 1 a),
fassanska podstopnja
External mould of the left valve, east of Ravne above Sentrupert (DA/79-3, bed 1 a),
Fassanian substage
5	Daonella longobardica Kittl
Kameno jedro desne in dela leve lupine, severno od Jagnjenice (DA/79-1), fassanska
podstopnja
External mould of the right and a part of the left valve, north of Jagnjenica
(DA/79-1), Fassanian substage
6	Daonella longobardica Kittl
Dve kameni jedri juvenilnih primerkov, severno od Jagnjenice (DA/79-1), fassanska
podstopnja
Two external moulds of juvenile specimens, north of Jagnjenica (DA/79-1), Fas-
sanian substage
7	Daonella tyrolensis Mojsisovics
(Prehodna oblika), notranja stran leve lupine, severno od Jagnjenice	(DA/79-1,
plast 1), fassanska podstopnja
(Transitional form), inner part of the left valve, north of Jagnjenica	(DA/79-1,
bed 1), Fassanian substage
Fotografije na tablah 1—4 naredil Marjan Grm
Photographs on Plates 1—4 by Marjan Grm
70	Bogdan Jurkovšek
Literatura
A n t o n i j e v i Ć , L et al. 1970, Tumač za list Zagubica, Osnovna geološka
karta SFRJ 1:100 000, Beograd.
Behlilović, S. 1964, Geologija Cabulja planine u Hercegovini, Geolo-
ški glasnik (posebna izdaja), 4, 79 str., 22 sL, 18 tab., 3 priloge, Sarajevo.
Bittner, A. 1884, Die Tertiär-Ablagerungen von Trifali und Sagor. Jb.
Geol. R. A. 34, 3, 433—600, tab. 10, Wien.
Bittner, A. 1899, Trias Brachiopoda and Lamellibranchiata. Paleontol. Indica,
ser. 15, Hymalayan Fossils 3, 276 str., 12 tab., Calcutta.
De Capoa Bonardi, P. 1970, Le Daonelle e le Halobie dela serie calcareosi-
licomarnosa dela Lucania (Appenino Meridionale). Studio paleontologico e biostrati-
grafico. Mem. Soc. Natur. Napoli. 78. 1—130, tab. 1—19, Napoli.
Diener, C. 1908, Ladinic, Carnic and Noric Faunae of Spiti. Paleontol. Indica,
ser. 15. Hymalayan Fossils 5, 3, 157 str., 24 tab., Calcutta.
Diener, C. 1909, The fauna of the Traumatocinus limestone of Painkhanda.
Paleontol. Indica, ser. 15, 39 str., 5 tab., Calcutta.
Enčeva-Kančeva, M. 1956, Paleofaunistični izsledvanija vrhu triasa od
Centralnija Balkan. God. Upr. geol. prouč. 4, 189—214, 4 tab., Sofia.
Georgieva-Encheva, M. 1978, Phylogenetic Development of the Family
Posidoniidae and the Genera Daonella and Halobia (Bivalvia; Triassic). Geol. Bale. S,
2, 55—67, Sofia.
J u r i Č , M. 1971, Geologija područja Sanskog paleozoika u sjeverozapadnoj Bo-
sni. Geološki glasnik (posebna izdaja) 11, 146 str., 9 tab., Sarajevo.
Kittl, E. 1912, Materialen zu einer Monographie der Halobiidae und Mono-
tidae der Trias. Res. d. wissensch. Erf. d. Balatonsees 1, 1, Pal. 2, 229 str., 39 si., 10 tab.,
Wien.
Kobayashi, T. 1963 a. On the Triassic Daonella Beds in Central Pahang,
Malaj^a, Japan, Jour. Geol. Geogr. 34, 101—112, tab. 5, Tokyo.
Kobayashi, T. & Tokuyama, A. 1959, Daonella in Japan, J. Fac. Sci.
Tokyo 12, 1, 1—25, tab. 1—4, Tokyo.
K o t a n s k i, Z. 1973, Ammonites, Nautiloids and Daonelles from the Upper
Subtatric Triassic in the Tatra Mts. Roczn. Pol. Tow. Geol. 43, 4, 439—451, tab. 41-46,
Warszawa.
Mojsisovics, E. 1874, Ueber die triadischen Pelecypodengattungen Daonella
und Halobia. Abh. Geol. R. A. 7, 2, 1—37, tab. 1—5, Wien.
Mojsisovics, E. 1888, Ueber einige japonische Trias-fossilien. Beiträge Pa-
leont. Geol. österr. Ung. u. d. Orients 7, 1—2, 163—178, 4 tab., Wien.
R i e b e r , H. 1965, Zur Wirbellosen-Fauna der Grenzbitumenzone der mittlem
Trias des Monte San Giorgio (Kt. Tessin, Schweiz), Eclogae geol. Helv. 58, 2, 1083—1092,
Basel.	^
Rieb er, H. 1968, Die Artengruppe der Daonella elongata Mojs. aus der Grenz-
bitumenzone der mittlem Trias des Monte San Giorgio (Kt. Tessin, Schweiz.) Paläont.
Z. 42, 1/2, 33—61, tab. 2—3, Stuttgart.
Salomon, W. 1895, Geologische und paläontologische Studien über die Marmo-
lata. Palaentolographica 42, 1—3, 210 str., 8 tab., Stuttgart.
Salopek. M. 1918, O naslagama s Daonellama u Hrvatskoj. Prirodosl. istraž.
Jugosl. akad. 13, 28—33, tab. 1—2, Zagreb.
Scandone, P. & De Capoa, P. 1966, Sulla posizione stratigrafica e l'età
dei livelli a Daonella e ad Halobia in Lucania. Boll. Soc. Natur. Napoli 75, 30—39, tab.
1—7, Napoli.
Turculet, I. 1972, Contributii la studiul genului Daonella, cu privire spedala
aspura faunei de Halobiide ladiniene din regiunae Rarauj (Bucovina). An. st. Univ.
lasi 2, b, tom. 18, 115—123, tab. 1—4, lasi.
Wanner, J. 1907, Triaspetrefakten der Molukken und des Timorarchipels. N.
Jb. Min. Geol. Paläont., Beil. Bd. 24. 161—220, 4 sL, tab. 7—11, Stuttgart.