Razne stvari. 287 zbirajo. Ta poziv je našel obilo odmeva v hrvaškem občinstvu. Tudi v onih krajih, od koder Matica še ni imela pesmij, prihajale so zbirke, celo nekateri mohamedanci iz Bosne so začeli med svojci zbirati pesmi, katere so posebno zanimive in dragocene. V petnajstih letih je dobila Matica 1 22 zbirk narodnih pesmij, večjih in manjših, da, celo ogromnih, od vseh stranij, kjer se hrvaško govori. Pesmi so bile tu, a sedaj je nastalo veliko vprašanje, kako naj se te oesmi izdado in kdo naj jih uredi. Mnogi so želeli, naj se pojedine zbirke izdado v celoti, naj se poleg njih porabijo tudi vse doslej izšle narodne pesmi. Tako izda-vanje bi se vleklo leta in leta, kritično pa vendar ne bi bilo, zato je Matica sklenila, da se priredi izdanje samo iz rokopisnih zbirk in same i z-brane (!) narodne pesmi. Inačice naj se izdado v dodatku in samo znamenitejše v celoti, druge naj se pa samo naznačijo, ali naj se od njih tiskajo le pojedini deli, kateri se znatnejše razlikujejo od prve pesmi. Pesmi naj se razdele v tri dele: junaške, ženske in mohamedanske pesmi, a pri vsaki pesmi naj se točno označi kraj, kjer je pesem zapisana, in kdo jo je popeval. S tem je Matica hotela podati narodu lepo, izbrano zbirko narodnih pesmij, a ob jednem kritično urejeno, da more dobro služiti vsakemu, tudi tujemu učenjaku. Urejanje teh pesmij je izročila Matica učenemu profesorju dr. I v a n u B r o z u , kateri se je takoj z veseljem poprijel urejanja tega izdanja in kateri je v ta namen prepotoval Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro, da temeljito prouči razna narodna narečja. Delo je lepo napredovalo, a Brozu sta pri tem pomagala gimnazijska profesorja Pasarič in Šurmin; vestno so čitali razne zbirke in označili vsaki pesmi Razne Glasba. Gospod Ignacij Hladnik je izdal te-le Štiri zbirke svojih novih skladb: 1. Missa in honorem S. Familiae Jesu, Mariae et Joseph. Pro Soprano, Alto et Bariton organo comitante. Op. 28. Partitura s tremi glasovi stane l gld. Trije glasovi posebej 20 kr. 2. Asperges me, Vidi aqttani et 3 JBcce sacerdos magnus ad IVvoces inaequales. Op. 27. Gena 40 kr. 3. Venite, exultemus. 12 Tantum ergo ad IV. voces inaequales. Op. 26. Cena 50 kr. Gospod Hladnik ne pazi mnogo na obliko svojih skladb. Zato se mu mnogokrat primeri, da so prav dobre stvari pomešane z manj vrednimi, vsebino in vrednost Koncem mes. kimovca 1. 1893 je izročil Broz Matici rokopis prvih pol prve knjige na ogled in izvestno bi bila prva knjiga že bodočega leta zagledala beli dan, da se ni Broza malo kasneje lotila huda bolezen, katera mu je na božič istega leta prestrigla nit življenja, ugrabila Hrvatom učenega jezikoslovca, a izdanje narodnih pesmi potisnila za nekoliko let nazaj. Broz namreč ni svoje osnove in svojega dela tako zabeležil, da bi njegove beležke mogli rabiti drugi; torej je trebalo pričeto delo početi skoro iz nova. Novega dela se je poprijel po želji Matice profesor dr. Štefan Bo-sanac in mu posvetil vse svoje vrle moči. Lotil se je urejanja pesmij v vinotoku leta 1894. in do mal. travna 1. 1896. je dovršil prvo knjigo, katero je Matica ravnokar izročila svojemu narodu. V tem zvezku je priobčenih 82 narodnih pesmij, katere štejejo nič manj nego 17.450 stihov. V dodatku (str. 463 — 600) je natisnjenih 120 pesmij v celoti, a 223 v odlomkih. Menim, da je nepotrebno govoriti o lepoti in dragocenosti teh pesmij. Ne bi smelo biti nobenega naobraženega Slovenca, kateri ne bi čital teh pesmij, trud, ki ga bo imel s čitanjem, poplača se mu obilno. Čudil se bo lepoti in blago-glasnosti hrvaškega jezika, pravilnosti stihov, pred vsem pa bogastvu pesniških prispodob in okraskov, pa tudi nadarjenosti preprostega narodnega pevca. Z izdanjem teh pesmij se Matica lahko ponaša, saj je izdanje po zunanjosti lepo, a po vsebini in notranji obliki tudi kritično : podaje nam pesmi take, kakoršne so se rodile v narodu. Za to sta nam priča vestnost samega odbora za nabiranje narodnih pesmij, kakor tudi natančnost obeh urejevalcev te zbirke. Naj bi za tem zvezkom kmalu došli še drugi! Janko Barle. stvari. skoro brezpomembnimi oblikami. Tako je tudi tukaj. Najboljša skladba je brez dvoma maša, katera se giblje dostojno in zmerno in je prav primerna za majhne zbore, ki ne morejo izvajati težkih skladb. Tudi pod št. 2. omenjeni spevi se bodo dali dobro rabiti. O 3. zbirki, op. 26, pa sodimo, da bi bil g. skladatelj prav dobro storil, da bi jo bil temeljito pregledal, predno jo je izdal. Tu bi se dalo marsikaj popraviti. Sploh bi bilo dobro, če bi gospod Hladnik proučeval velike cerkvene skladatelje, kateri so se prej globoko vto-pili v pomen besed, in potem zlagali, ne samo vrste in akorde, ampak globokoumne meditacije. 4. Pomladni sen. — V tej zbirki so tri skladbe: Hrepenenje po pomladi. (J. Stritar.) Dvo-spev za sopran in alt se spremljavo glasovirja. 288 Razne stvari. Op. 30. — Pri oknu. Dvospev za sopran in tenor se spremljavo glasovirja. Op. 32. — Cena 1 gld. — Skladatelj je uporabil vse moči svoje žive domišljije, da nas res zaziblje v sen, v prav razkošen sen. Kar si je mogel izmisliti okraskov in mehkobnoČutnih akordov, porabil je in sestavil v bujnozvočni harmoniji. Te skladbe imajo neko prednost, katere mnoge cerkvene skladbe gospoda skladatelja nimajo: Vglobil se je zares v snov, in izkušal motive dosledno izrabiti in jih izčrpati. Vendar se nam zdi, da se je preveč udal sentimentalnosti ; mnogo nepotrebnega balasta v akordih in melodijah se opaža, kateri bi bil morda bolje izostal. Kaj, ko bi gospod skladatelj tudi pri cerkvenih skladbah tako zvesto izkušal zadeti globoki pomen liturgičnega slovila, kakor je tu zadel sa-njavo zamaknjenost in zaljubljeno sentimentalnost? E. L. Tretji letošnji koncert ,,Glasbene Matice" se je dne 12. malega travna zvršil sijajno. Proizvedli sta se dve klasični deli: Schubertova »Simfonij a" št. 7 C-dur, in Mozartov „R e -quiem". Ne vemo, kaj bi bolj hvalili, ali skrb za izborno tvarino ali predmet, ali pa točno in umetnostno izvajanje vseh, tudi težavnih delov. Posebno pa moramo hvaliti lepo misel, da se je v tisku izdal bogato osnovani vspored, v katerem gospod koncertni vodja Josip Čerin lahko in umno razlaga z besedo in notami obe glasbeni deli. Na ta način se ne samo povečuje užitek poslušalcem, ampak podaje se jim tudi nekaka šola za glasbeno izobraževanje. In za to smo jako hvaležni. Le tako naprej! Naše slike. Ozrimo se nekoliko še v poslednjo številko! Slika na str. 225. je povzeta iz sloveče slike Leo-narda da Vincija (1452—151 g) Zadnja večerja, ki se nahaja v nekdanjem samostanu St Maria delle grazie v Milanu. Ta slika je izmed najimenitnejših vsega sveta. Že naš Kristus nam kaže umotvor prve vrste. Izrekel je apostolom besede: „Jeden izmed vas me izda." Ker namerjamo ob ugodni priliki govoriti kaj več o „Zadnji večerji", zadostuj ta spomin za danes. Kristus pri spečih učencih (stran 233) nam kaže nočni mrak, torej so obrisi nejasni, kar je pogojeno prav dobro. — Kristusa devajo v grob (str. 240). To sliko je slikal B. Schedone. Jožef Arimatejski, Janez in Magdalena hočejo raztegniti truplo na skali, kamor so je že položili. Ob strani na levi stojita Marija in Šaloma, na desni je Nikodem. V duplini so seveda močne sence, svetloba pada od zgoraj. Slika je lepa in ganljiva; vse osebe izražajo spoštovanje in ljubezen do Iz-veličarja. Barve v izvirniku so tako razdeljene: truplo je višnjevkasto-bledo, Janez ima vijoličasto suknjo in rdeč plašč, Jožef Arimat. pa ima rmen-kasto obleko. — Bartolomeo Schedone je bil rojen menda v Modeni in je bil učenec Caraccijev. Posnemal je rad Correggia. Slika na str. 256 nam kaže pok. Simona Ro-biča, kakoršen je bil v poslednjih letih. Fotogra-foval ga je č. gosp. Ant. Nemec menda za zabavo, a s tem nam ohranil njegov spomin. Na sliki se vidi tudi zgodovinski klobuk Robičev iz štoržev. Sliko na str. 257. pa, s podpisom Prirodoslovec, poslal je uredniku pokojnik sam in pojasnil sličico s tem-le pismom: „Dal sem se fotografirati, ko sem služboval v Borovnici, in takrat, kakor vidite, sem bil še čvrst dečko, a sedaj sem že skremžan starec. Na fotografiji vidite embleme, kažoče, s čim sem se takrat pečal v naziru pri-rodoslovja. Pri levi nogi na tleh leži nagačena lisica, zgorej na mizi stoji nagačen sokol, poleg njega je okostje ptičevo, na mizi polž in žužek; na desni strani pa posoda s cvetlicami, kar pred-očuje rastlinstvo ali botaniko. Sedaj se marljivo pečam z zanimivimi glivicami in zmiraj kaj iz-taknem za našo domačo glivično floro. Opisujem tudi naše kranjske polžke1) ter jih rišem s svinčnikom. Le Škoda, da me moči tako hudo zapuščajo. Odkar sem vsled nesrečnega padca izpahnil si desno roko v ramenu, prav težko rišem in slabo pišem2); k temu pritiska pa še starost. Odkar sem imel pljučnico, nisem več trdnega zdravja, vendar sedaj — hvala Bogu — Čutim se še dosti zdravega" itd. (Pisano 8. dne vinotoka 1. 1895.) Slike na str. 264. 265. in 272. nam kažejo družino črnogorskega kneza razven starejših hčera. V poslednjem času so naznanili novico, da se je princesa Ana zaročila s princem Franc. Jos. Batten-berškim. (roj. 24. kina. 1861), bratom bivšega bolgarskega kneza. Zaročenka se je rodila dne 17. vel. srpana 1. 1874. Poroka bo menda v prvi polovici meseca vel. travna. — Slika „Nebeška mati" naj nas spominja Marijinega meseca. *) Kaj je z rokopisom ? Kdo ve kaj o njem ? Uredn. 2) Pismo je pisano prav lepo, a nekoliko trdo. Uredn.