318 Listek. in prijateljev gasilstva v obče. Album bode izhajal v zvezkih velike osmerke po 25—30 slik z življenjepisi na lepem popirji, slike pa na kartonu, in se bode oziral na hrvaško-slovenska društva. Cena lepo vezanemu zvezku bode okolo I gld. 20 kr. — Isto uredništvo namerja izdati tudi ,,Vatrogasm žepni koledar za godinu 1895", ki bode poleg kalen-darija in drugega berila obsezal statistiške podatke tudi vseh slovenskih gasilnih društev. Cena 80 kr. Jagičev ,,Archiv". Nedavno sta izšla prvi in drugi zvezek XVI. letnika Jagiče-vega zbornika ,,Archiv fiir slav, Philologie". Kakor prejšnji, prinašata tudi ta dva mnogo zaiiimljivega in raznovrstnega gradiva iz obširnega področja slovanske filologije v najširšem zmislu. Tudi nekaj doneskov "za zgodovino slovenščine se nahaja tukaj. Na prvem mestu pa omenimo Vondrakovo razpravo ,,Althochdeutsche Beichtformeln im Altkirchenslavischen und in den Freisinger Denkmalern". Voudrakova zasluga je, da je zasledil original jedne izpovedne molitve staroslovenskega („pannonskega") eucholog. sinait. v starovisokonemščini, in sicer v rokopisu iz IX. in XI. stoletja. Mi smo sicer vedeli po kijevskih odlomkih, da je že na velikomoravskih tleh, tedaj že v panuonski dobi, vplivala latinščina na staro-slovenščino, da se je tudi iz nje prevajalo v staroslovenščino. Za homeletiko in katehezo se pa v teh ravnokar za krščanstvo pridobljenih pokrajinah ni dala latinščina uporabiti v korist staroslovenščine; morala je tedaj staronemščina, katera je bila tukaj v cerkvi ozko spojena z latinščino, priskočiti na pomoč To se nam sedaj dozdeva popolnoma naravno, in vender ni imel nihče poguma brez nobene podlage izreči take trditve. Sedaj imamo temu v Vondrdkovi razpravi neovržue dokaze. Zanimljivo je vender, da se je že prej izreklo mnenje, da je baš v nekaterih molitvah euchol. sinait. najti vpliv latinskega in ne grškega izvirnika Z isto izpovedno molitvijo euchol. sin., katera je prestavljena iz staronemščine strinja se v marsičem nedvojbeno zadnja izpovedna molitev brizinskih spomenikov, kakor nam to dobro razlaga Vondrak. Po njegovem mnenji je nekje v slovaških pokrajinah ali na slovaškoslovenski meji prestavil duhovnik nemške izpovedne molitve v staroslovenski jezik s primesjo slovaškega narečja. Ta prevod se je potem predelal v čisto staroslovenskega, kakor se nahaja v euch. sinait., in z marsikaterimi izpremembami v slovenščino, kakor ga vidimo v brizinskih spomenikih. V tem oziru nam še marsikaj ni jasnega in marsikaj je še dvojbeuega. Tudi slovaške sledove v brizinskih spomenikih bode treba podpreti s tehtnejšimi dokazi ali pa jih opustiti. —- Med ostalimi razpravami še opozarjamo na obširno studijo danskega učenjaka Sorensena ,,Beitrag zur Geschichte der Enlvvickelung der serb. Heldendichtung '. Razven tega so tu še razprave Verhrackega, Katužniackega, P, Gjorgjeviča, Abichta in Oblaka. Med korenitimi ocenami je največ Jagičevih. Tudi o novi glagolski izdaji misala poroča. ,,Wir haben es nicht mit einer Erruugenschaft neuester Zeiten zu thun, wie ein ,liberaler' osterreichischer Vervvaltungsbeamter vor mehreren Jahren den Glagolismus Istriens als eiue Neuerung des Jahres 1848 braudmarken vvollte. Nein, er hat sich nur um die Kleinigkeit von 600 Jahren verrechnet; das Recht datiert namlich nicht vom Jahre 1848, sondern 1248" — piše Jagic v tej oceni. — Mnogo zanimljivih opazek in novih mislij je v obsežni oceni Murkovi o Sobestjanskega ruski knjigi ,,Učenija o nacional. osobennost. karaktera i juridičesk. byta drevnihfo Slavjanfc". V bibliografskem oddelku poročajo Jagič, Briickner, Oblak in Polivka kratko in jedernato o mnogih novih knjigah; navzlic vsi kratkosti nam povedo vender dovolj o vrednosti dotičnih razprav. Glagolita Clozuv. Vydal dr. Vdclav Vondrak. Se tremi svčtlotiskovjmi pfi lohami. V Praze 1893, 40, 126. — Kopitarjeva za ono dobo epohalna izdaja glagol. cloz. je že iz davna pošla. Zato nam je Vondrak jako ustregel z novo izdajo tega važ- Listek. 319 nega spomenika. Izdaja sama ustreza vsem zahtevam najstrožje kritike, pod črto so dodane varijante iz drugih staroslovenskih spomenikov, v kolikor so sploh znane ali pristopne, tudi grški tekst se nahaja tam, in praznino v samem glag. cloz. je izdajatelj zamašil s tekstom iz homil. Mihanovičevega. Za tekstom je dodan vesten slovar, v katerem so pri vsaki besedi zabeležena vsa mesta in iz grškega originala dodani pomeni. Vondrakova izdaja ni morda samo nov revidiran natisek Kopitarjeve; Kopitarjevega uvoda ni v nji, nadomestil ga je izdajatelj z obširno vsestransko oceno spomenika v jezikovnem in paleografskem oziru. Iz te preiskave, katera obseza prvih 43 str., moremo do dobra spoznati, koliko je napredovala v podobnih vprašanjih slavistika v zadnjih petdesetih letih. Najvažnejše je seveda ono poglavje, kjer V. korenito razpravlja o prove-nijenci spomenika in pojasnjuje razmerje med njim in ostalimi tako imenovanimi pan-nonskimi spomeniki. Tudi jaz sem istodobno nekoliko pojasnil isto stvar v svoji razpravi ,,Zur Wiirdigung des Altslovenischen" v ,,Archivu" XV. in v svojem bolgarskem spisu ,.Nekolko beležki Vbrhu staroslov. pametnici". Strinjava se v vseh važnejših točkah, samo da je V. o tem razpravljal mnogo nataučneje in obširneje. Dognal je, kar sem omenil tudi že jaz, da je glag. cloz. potekel iz originala, v katerem je že precej sledu novejši ali bolgarski redakciji, kar se sosebno dobro da opaziti pri evangelijskih citatih, v katerih je po nekod že revidiran prevod. To pričajo tudi oni primeri, v katerih se zamenjujejo glasovi u in 0, e in i, sosebno pa e in a, ker je to bolgarsko jezikovno svojstvo. Spomenik sam pa je pisan nekje na hrvaških tleh, ker čitamo v njem neko-likokrat u za a. Sicer stoji res tudi, toda v manjšem številu o za a, in zato je svoje dni mislil Miklosich, da je glagol, cloz. nastal med nami, toda ti primeri so samo pisue pomote, pisec je pozabil napisati drugo polovico glagolske črke, in prva polovica glagol-skega a pa je ravno o. Nasprotno pa primeri z u za a ne morejo biti take pomote. Sosebno važno je to radi tega, ker sedaj vemo, da je novejša redakcija prodrla iz Bolgarske in Mace-donije že v X. stoletji, zakaj takrat je bil pisan original sedanjega glag. cloz., celo v pokrajine, kjer je nastal naš spomenik, da je tedaj že v tako stari dobi bila nekaka vez med bolgarsko-macedonsko in hrvaško glagolsko pismenostjo. Seveda, kako daleč na sever je sezala ta vez, to se na jedini podlagi glag. cloz. ue dd določiti, ker ne vemo, bas v katerih hrvaških pokrajinah (doli nekje v Primorji ali v Bosni), je pisan ta dragoceni spomenik. Vondrak celo misli, da so latinske črke T. M., ki se čitajo kot inicijali v nekaterih glagolskih spomenikih, pisanih na bolgarsko - macedonskih tleh, vzete iz hrvaške glaLf61ice. V tem mu moram nasprotovati, zakaj v glagolskih spomenikih, pisanih na hrvaški zemlji, ni najti pred XII. stoletjem teh črk, (razven v napisu v Baski) na jugu pa se nahajajo že v XI. stoletji, v samem glag. cloz. jih tudi ni, in kar je sosebno važno, vrbniški (Grškovičev) glagolski odlomek, katerega je ravnokar izdal Jagic, ne poznd teh črk. Prav lepo nam je razložil pisatelj tudi palaeografske posebnosti spomenikove, toda o teh ne morem tukaj govoriti, opozarjam samo na svojo oceno v ,,Archivu" 588 -594 in priporočam vsem onim to novo izdajo (češke akademije), kateri se zanimljejo za sta-roslovenske študije. V. Oblak. Narodopisna razstava v Pragi. Cehi delajo velike priprave za narodopisno razstavo v Pragi, ki se otvori prihodnjega leta. Ustanovilo se je tudi posebno društvo, čegar namen je prirejanje narodopisnih razstav; to društvo ima več podrejenih odborov. Deželni zbor češki je dovolil namerjani razstavi 60.000 gld. podpore. »Češka svatba«. Skladatelj K. Bendl je dovršil nov češki balet v desetih slikah, za katerega je uporabil največ motive narodnih pesmij in iger, ki se pojo in igrajo pri čeških svatovščinah. Razstava slikarskih in kiparskih del. Književno-umetniška zajednica v Belem Gradu je ukrenila leta 1895. prirediti razstavo lepih umetnostij, ki bode obsezala dva