OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA Barbara Štcrbcnc alma karlin, urok južnega morja. Mohorjeva družba v Celju, 1996, 390 str. (prevod Majda Šijanec Novak) A Ima Maksimiljana Karlin se je rodila 12. oktobra 11W> v (.elju. < )če in mati sla bila po rodu SloVfenea, oba sta bila v državnih službah - oče oficir, mati učiteljica. Doma so se pogovarjali nemško. Alma je znala slovensko "le nekaj besed" Sama kasne ji piše o s^btj da je "zbolela za 'jezikovno stek lini >'" sa| se je najprej v Gradcu; nato pa še v Londonu naučila več ki it deset jezikov, poleg številnih evropskih tudi kitajsko, hebre|sk. moj ljubljeni pisalni stroj, in se leta 1919 odprav ila na pot kakoi piše o začetku svojega popotovanja sama Njeno potovanje ni bilo lahko. Da ženska sama potuje pn svetu. ie bilo v tistem času zelo nenavadno in velikokrat je imela zaradi tega težave. Računala je. da se bo na svoji poti preživ ljala s honorarji od prispevkov, ki jih je pošiljala v najrazličnejše časopise Vendar honorarji niso prihajali redno in zato je morala pogosto živeti zelo skromno. To in razne druge i >v ue in težave na poti so jo na koncu popi ilnoma strle. Poosntih. namesto načrtovanih treh letih potovanja posvetu le prišla domov raze>čarana in telesno ter duševno zlomljena Na p< m po svetu srečevala različne ljudi, spoznavala različne kulture, prav takt* pa jo je zanimal rastlinski svet. \ s.i sve>ja <»pažanja in doživetja je opisovala v svojih člankih, izdala pa je tudi dva potopisa. Zdaj imamo že oba v,slovenščini Pivi nosi naslov /motno potovanje in je izšel leta 1969 v zbirki Globus pri Mladinski knjigi Ta del potopisa zajema potovanje po Italiji, [užni Ameriki, Peruju, Panami. Kaliforniji, Havajih, laponski. Kitajski, Tajvanu. Filipinih. Avstraliji in Novi Zelandiji Drugi del potopisa pa je izšel v redni knjižni zbirki Mohorjeve družbe v Celju za leto 1996. Knjiga nosi naslov Umk jltžiiega morja in nas popelje v južni tlel Tihega oceana i'iclži. Novo Kaledonijo, Nove Hebride, Novo Gvinejo. Kalimantan, Borneo. Javo. Singapur, Malezijo, Tajsko. Burmo in Indijo Iz Indije pa se je Alma Karlin prek Rdečega morja, skozi Sueški prekop in mimo Benetk vrnila domov V potopisu avtorica živo popisuje svoje potovanje, srečevanje z domačini in kolonisti, opisuje težave, s katerimi se |e morala spopadati. Čeprav jih je bilo veliko, je vsak dan debla Bila je meti ljudmi, preučevala njihovo kulturo, pa tudi rastline. Sestavljala je herbarij, zbirala razne predmete in jih pošiljala domov. Pa ni samo zbirala in popisovala, ampak tudi risala in slikala. V potopisu najdemo celo odlične fotografije \ njenem delu lako odkrijemo zelo veliko etnološkega gradiva, saj je bila avtorica izredno ostra opazovalka in opisovalka Pojave in dogajanja, s katerimi se je srečevala, je znala izredno zanimivo in živo tudi opisali Alma Karlin je imela veliko dobrih izkušenj, veliko pa tudi negativnih. Ker je bila ženska, ki je sama potovala, ji niso zaupali in so se je, zlasti ko je prosila za prevoz na čolnih, otepali, češ tla prinaša nesrečo. Najslabše izkušnje je imela z moškimi Braniti se je morala pred njihovimi telesnimi napadi in ropanji, tudi posilstvom, Zaradi vseh teh težav je postajala vedno bolj rasno nestrpna in tudi zagrenjena Njeni zapiski in drugo gradivo je neprecenljive vrednosti Meta Jakop piše v svoji diplomski nalogi o Almi Karlin in njenem delu takole: "V času, v katerem je živela, je predstavljala zanimivo osebnosi, ki jo je spremljal večni nemir in želja po odkrivanju nečesa nedožlvetega. Bila je nadarjena žena, pa ne samo za učenje jezikov in pisateljevanje, saj je imela dosti smisla in zanimanje tudi glasbo, pesništvo, naravoslovje antropologijo m etnografijo". V Celju je Alma Karlin 15. januarja 1950 umrla za rakom Njeno tlelo je pri nas ostalo dolgo časa neznano. Po zaslugi prevodov njenih rokopisov in po še ne tako dolgo nazaj postavljeni gledališki predstavi Uršule Celinski z naslovom A/inti pa smo njeno tlelo začeli spoznavati tudi v slovenščini 60 GLASNIK SED 37/1997, Št. 1-2 J