Štev. 27
TRBOVLJE, 8. JULIJA 1958
Leto XI
S plenoma okrajnega odbora SZDL Ljubljana
Stalna pomoč zadrugam
Frhjinji torek Je bil v Ljubite«! plenum okrajnega odbora Socialistične zveze, ki ga je vodil predsednik okrajnega od-
Novega dosti po svetu, čeprav je tu že vroče poletje, in bi btlo prav, da bi tudi diplomati in politiki zamenjali zatohle konferenčne sobane s svežim zrakom. Toda nič ne kaže, da bi se spričo poletnih mesecev zmanjšala vsestranska Politična aktivnost. Preveč je vprašanj, problemov, ki ne smejo čakati na kakršno koli odlašanje.
1. JULIJA
bi se morala začeti v Ženevi tehnična konferenca oziroma Pogajanja vzhodnih in zahodnih strokovnjakov o tem, kako bi bilo moč najbolje kontrolirati eventualni sporazum o opustitvi jedrskih eksplozij. Ko to pišemo, še ne vemo, ali so sovjetski strokovnjaki sploh prišli. ker je SZ zagrozila z bojkotom, če ne bo dobila zagotovil, da bodo ženevski razgovori pripeljali do opustitve atomskih poskusov. Zahodne države pa bodo,-'kot je videti, kljub temu imele to konferenco.
MACMILLAN V PARIZU
Angleški premier je prvi državnik, ki je obiskal pariško Prestolnico, odkar je zasedel mesto prvega državnika v Franciji general de Gaulle. Oba državnika sta se pomenkovala o številnih perečih vprašanjih, sekundirala pa sta oba zunanja ministra. Čeprav se je stanje v Franciji delno Pomirilo, general de Gaulle, v»aj tako trdijo, še vedno ni Pokazal odprtih kart, vsaj glede Alžirije. Zelo ignimive pa so vesti, ki prihajajo iz Alžira. Po ulicah tega mesta namreč divja že nekaj dni »propagandna vojna« med padalci in oddelki študentov. Medtem ko Prvi lepijo po vseh zidovih slike generala de Gaulla, jih drugi takoj trgajo. Vse baje po neposrednem ukazu kabineta generala Satana.
NA CIPRU SE VEDNO PO STAREM
Pred dnevi se je vrnil na Ciper guverner tega otoka Foot, ki se je mudil v Londonu in imel tamkaj razgovore * angleško vlado o načrtu za bodočo upravno razdelitev oziroma ureditev Cipra. Njegov Prvi ukrep po povratku na otok je bila uvedba policijske Ure » vseh večjih otoških mestih. Guverner pa je napovedal tudi rtov dekret, ki naj bi branji upravi pripomogel, da napravi konec incidentom in naeilju (7)
PREDSEDNIK NASER
MED NAMI
Jugoslovansko ljudstvo je navdušeno sprejelo vest, da nas obišče predsednik ZAR in rtaš stari znanec ter prijatelj Gamal Abdel Naser. V našo deželo je prispel 2. julija, pričakal pa ga je v Dubrovniku tovariš Tifo. Kairski tisk pripisuje obisku velik pomen. Nekateri časniki poudarjajo, da ** mudi predsednik Naser v Jugoslaviji v času, ko skuša ftrašilo vojne spet razpeti krita čez ves svet in ko se mednarodne krize kar izmenjavajot kar je posledica imperialističnih skomin in sporov med antagonističnimi bloki. Časnik Poudarja, da sloni politika Indije, ZAR in Jugoslavije na načelih, proglašenih na konferencah v Bandungu in Akri. opremljati razvoj mednarodnega položaja pomeni ugotoviti Prednosti politike pozitivne nevtralnosti, mirne koeksistence ter zavračanja vojaških blokov *•* zvez za ves svet. Na koncu P°vdar)a časnik, da ni nobenega dvoma, da bo Naserjev °blsk pri predsedniku Titu po-frjdil politiko nevtralnosti in "beksfotenoe.
bora SZDL Ljubljana, tovariš Janez VIPOTNIK. Plenum je razpravljal o delu organizacij Socialistične zveze na vasi In o širjenju zadružnega sodelovanja.
V	ljubljanskem okraju je sedaj kar 150 kmetijskih zadrug, v katere so vključeni skoro vsi kmetje. Kljub temu, da si zadruge močno prizadevajo, da bi postale ne samo organizatorke, ampak tudi nosilke, kmetijske proizvodnje, v tem še niso uspele, pa čeprav znaša sedaj skupna vrednost osnovnih sredstev nad 1.400,000.000 din. Omeniti velja, da imajo v Izpolnjevanju perspektivnega načrta kmetijske zadruge zelo obsežne naloge, ki pa jth s sedanjo organizacijsko in materialno močjo ter s kadrovsko zasedbo in brez stalne pomoči političnih organizacij ne bodo sposobne izpolniti. To nam zlasti priča dejstvo, da se pogodbeno sodelovanje ni razmahnilo v takem obsegu, kakor so pač to nakazale možnosti ob koncu lanskega leta. Prav tako pa je potrebno, da nudijo organizacije SZDL več pomoči mladim zadružnikom. To pa stalno in ne samo akcijsko.
V	razpravi so udeleženci okrajnega plenuma SZDL tudi
Uspešno končan seminar za Slane DS v Hrastniku
Tudi v Hrastniku je bil seminar za člane delavskih svetov hrastniških proizvodnih in drugih podjetij. Na seminarju so udeleženci predelali precej gradiva, med drugim:	odnos
organov upravljanja do dela v tovarni. Obravnavali pa so še sledeče teme: delavsko in družbeno upravljanje, položaj in organizacija prdjetij, problemi in razvoj hrastniškega gospodarstva, vloga političnih organizacij v sistemu delavskega samoupravljanja v podjetjih. Ze na teh seminarjih je bilo videti, da so se udeleženci seznanili z mnogimi koristnimi napotki za bodoče sistematično delo.	R. V.
ugotovili, da se zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov ne ub‘adajo s problematiko kmetijstva, s kmetijsko proizvodnjo In njenim pospeševanjem, kar je ena njihovih glavnih nalog, temveč razpravljajo zgolj o investicijah v industriji, to pa verjetno zato, ker se le-te hitreje obračajo.
Člani okrajnega odbora SZDL Ljubljana so bili še mnenja, da je treba težiti za tem, da kmetijske zadrage nastopajo neposredno na tržišču. S tem bodo odpadli posredniki. Res pa je, da je bila doslej ravno trgovina s kmetijskimi pridelki najslabše organizirana.
Ob zaključu plenuma pa so udeleženci sprejeli sklep, da naj
socialistična zveza stori vse, da se bodo kmetijske zadruge organizirale v skladu z zakonom, da bodo za upravnike in v svete prišli res dobri ljudje. Vključevati pa je treba vanje tudi več mladih ljudi in žena. Sklenili pa so tudi, da je treba za območja občin Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče osnovati kmetijsko poslovno zvezo. NI pa še znano, kje bo sedež te kmetijske poslovne zveze.
Ob začetku plenuma OO SZDL Ljubljana je predsednik OO SZDL, tovariš Janez Vipotnik, Še predlagal razširitev plenuma s tovariši iz bivšega trboveljskega okraja. Tako so bili v plenum okrajnega odbora SZDL
Ljubljana kooptirani naslednji tovariši in tovarišice:	Rado
TAUFER iz Zagorja, Stane ŠUŠTAR, Slavko BORŠTNAR, Mara NARAD, Mirna ZUPANČIČ, Tone ZUPANČIČ Iz Trbovelj, Jože KLANJŠEK iz Hrastnika in Avgust ERNESTL iz Radeč.
»■Sirom po Jugoslaviji je bilo veliko bojišč, kjer so divjali krvavi boji, ampak ravno Sutjeska — ki je v naši narodnoosvobodilni borbi bila dvakrat tako prizorišče — še posebej pred petnajstimi leti —, je najbolj zaslužila, da je kraj, kamor bodo lahko vedno naši narodi gledali s ponosom in se spominjali, kako drago nas je stalo to’ kar imamo. Prav je, da spominja ta kraj nas in bodoče generacije, da je treba spoštovati tiste žrtve, ki so padle tam in širom po Jugoslaviji. Naša domovina, ki je bila vsa ena sama velika Sutjeska in za katero je padlo toliko sinov naših narodov, povsem zasluži, da jo spoštujejo tudi generacije, ki nam sledijo!«
JOSIP BROZ - TITO
Krepimo upravljanje
Tudi v Novem mestu okrajni plenum SZDL
Okrajni plenum SZDL Novo mesto se je sešel prejšnji petek, vodil pa ga je predsednik.
SUTJESKA danes
Dolina Sutjeske piše novo stran svoje zgodovine. Zbirajo sr norci iz pete ofenzive, tovariši is najstrašnejših dni revolucije. Po dolgih letih sl bodo spet segli v roke tn obujali spomine. Donela bo partizanska pesem.
V ogledalu zelene reke ze bodo še enkrat pokazale podobe herojev, ki zo pred desetletjem in pol premagali njene valove, v spominu na vse stotine prijateljev, bratov, žena ln ■estra, ki jih je požrla, ki ze je obarvala z njihovo krvjo.
K nji sem potoval letošnjo pomlad, ko so se obronki okoliških hribov še vedno svetlikali ▼ Izdatnih pasovih snega, ko so v Sarajevu že na moč govorili o vsem potrebnem za proslavo na Sutjeski, v Foči pa so bili že sredi prvih resnih del za slovesnost na Tjen-tištu. S skrbjo so zrli tisti čas na bele obronke planin. V takšnem še nikakor niso mogli začeti z Izkopavanjem posmrtnih ostankov borcev, ki bodo položeni v novo grobnico na Tjentištu, katere dela ao bila že v polnem teku, vedeli pa so, da bo za ta težka opravila vsaka ura na moč dragocena.
Kilometer stran iz novega mesta — Foča, ki je bila med vojno mnogokrat bombardira-
na ln porušena, je v zadnjem desetletju domala povsem spremenila svojo podobo, je pod gozdom, na Idealnem kraju, kakršnega sl le moremo misliti za bolnike, zrastla pod nebo moderna zgradba bolnišnice v spomin na borce I. proletarske divizije. Od jutra do večera Je v njenih prostorih vrvelo delo, da bi bila »talcga zagotovo opravljena do slavnostnega dne.
Ob reki so utirali pripadniki JLA pot novi cesti, ki bo povezovala odrezane kraje in zaselke vse od Foče do Gackega.
Impozantna grobnica je dokončana. Zbrani so posmrtni ostanki borcev, ki so bili razmetani po vseh grapah in bregeh, kjer je divjala ofenziva. Imenitna bolnišnica jc pripravljena, da začne služiti ljudem ob Sutjeski. Po
cesti Iz Foče avtomobili...
Skoro bo zbranih 8000 preživelih borcev. Tudi dragi tovariš Tito, ki je z njimi delil zlo Sutjeske, bo med njimi.
Reka pa bo med svojo pripoved o krvi in smrti pomešala svoje novo doživetje in novo življenja.	-jak
tovariš Jože Borštnar. Ob začetku so v plenum izvolili iz bivšega okraja Trbovlje naslednje tovariše in tovarišice: Svetozarja SREBOTA iz Sevnice, Lojzeta JAZBECA in De-sanko K02ELJ iz Senovega, Staneta NUNClCA, Joj zeta COLARIČA in Rezi PIRC iz Vid-ma-Krškega ter Franca SAB-LlCA iz Brežic.
Udeleženci so najprej poslušali poročilo o problemih družbenega upravljanja. Ugotovljeno je bilo, da so bili zlasti v delavskem samoupravljanju doseženi že kar lepi uspehi. Za njimi pa precej zaostaja dejavnost organov splošnega družbenega upravljanja, posebno še v trgovini in v stanovanjskih skupnostih. Med drugim so ugotovili, da zbori proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih še niso zaživeli, kot bi morali; ljudje v podjetjih še
vedno premalo poznajo skrbi ter načrte posameznih občinskih ljudski hodborov. Premalo pa je tudi opaziti vlogo sindikalnih organizacij v upravljanju. Zato bo nujno treba vskla-jati vrsto zanimivih, pa tudi perečih vprašanj s področja delavskega in družbenega samoupravljanja.
Na plenumu pa so govorili tudi o nalogah organizacije Socialistične zveze na vasi z bližajočimi volitvami zadružnih svetov v letošnji jeseni. Skle-nilili so, da je nujno potrebno, da pri nadaljnji krepitvi zadružništva odigra vidno vlogo tudi socialistična zveza. Koristno bi bilo, če bi občinske in osnovne organizacije SZDL temeljito proučile gradivo zadnjega plenuma Glavnega odbora SZDL Slovenije, ki je razpravljal o nalogah SZDL na vasi.
V soboto - praznik radeške mladine
Praznik zasavskih rudarjev
Spet se je zavrtelo leto in danes je praznik vseh slovenskih rudarjev. Praznik, ki ga praznujemo v spomin na težko preteklost, na čase, ko so morali delati kapitalistom. Letošnji praznik rudarjev bo minil v razgibanem kulturnem tn športnem udejstvovanju. Na številnih telesnovzgojnlh prireditvah so se srečali rudarji iz vseh obratov in pokazali veliko privrženost športnim igram. Danes so ostale jame zapuščene, utihnili so krampi in delovni človek se je za trenutek oddahnil, da bi jut W ponovno dajal socialistični skupnosti svoj veliki delež. Toplo in prisrčno čestitamo vsem rudarjem Zasavja ob njihovem prazniku t željo, da bi izpolnjevali vse svoje naloge za razcvet naše socialistične domovine.
V soboto se bodo v domu Svobode zopet zbrali mladi aktivisti iz vse občine. To pot ne bodo razpravljali o novih akcijah, temveč bodo prejeli za požrtvovalno in nesebično delo v času praznovanja »Dneva mladosti« zasluženo osvojen »Kip mladosti« z* prvo mesto v tekmovanju s vso slovensko mladino.
Radeška mladina letos že drugič sprejema naj višji naslov v republiki. To je izreden uspeh, na katerega so v Radečah stari in mladi nadvse ponosni. Kako tudi ne. Mladi rod v tej občini razpolaga z vrsto številnih mladih in predanih aktivistov, ki so v preteklih letih, zlasti pa v zadnjem času pokazali, da so sposobni, da ob pomoči starejših tovairišeh razgibajo družbeno življenje v svojejn okraju. Povsod je lahko opaziti mlado generacijo, v vseh društvih in organizacijah je vidno njihovo delo, nj'ihova ideološka vzgoja je na izredni višini, njihove organizacije so utrjene in vsaka od njih predstavlja močno družbeno skupnost na svojem področju. Najvažnejše pa je ljubezen do svoje organizacije, tovarištvo
Zasavska cesta pridobiva na aktualnosti
Ze lansko leto smo poročali, da je bilo zelo resno načeto vprašanje prebitja Zasavske ceste, ki naj bi zasavske krrvie povezovala z Ljubljano. Kolikor smo zvedeli, je od šestih predloženih variant povezave Zasavja z Ljubljano ostala najbolj aktualna varianta rekonstrukcije zasavske ceste v smeri Ljubljana—Šentjakob—Litija —Sava—Pasjek—Zagorje s tem, da se v prvi fazi prebije zveza na sektorju Pasjek—Zagorje ln s tem omogoči na obstoječib cestah redni promet z avtomobili ln drugimi vozili.
Ta načrt je postal toliko bolj aktualen, odkar so se zasavske občine priključile okraju Ljubljana.
Kdaj bo pršilo do uresničitve tega projekta, kajpak še ne moremo reči, res pa je, da bo treba rešiti to vprašanje v bližnjih letih, s čimer bodo zasavski kraji dobili direktno povezavo z okrajnim in republiškim centrom.
in enotnost vseh mladih ljudi. Vse to pa je povezano s čutom odgovornosti do dela. k: rodi bogate sadove.
V soboto pričakujejo v Radečah mnogo gostov, prav gotovo pa bodo tudi starejši Radečani pohiteli na zborovanje. — Mnogim čestitkam k osvojenemu prvemu mestu pa se pridružuje ttidi naše-uredništvo.
ZBOR VOLIVCEV NA VELIKEM TRNU
Zadnjega zbora volivcev na Velikem Trnu se je udeležilo okoli 80 volivcev. Na njem so razpravljali o elektrifikaciji in ocenili dosedanje delo. Nekateri volivci pa so nergali, češ zakaj še ne sveti luč v okoliških vaseh.
Na zboru volivcev so se potem odločili, da bodo prosili občinski ljudski odbor za posojilo v višnl enega milijona in pol, sami pa bodo skušali zbrati do 1. avgusta vse lastne prispevke, ker bo edino na ta način lahko uredili nizkonapetostno omrežje še v letošnjem letu.
Na zboru volivcev pa so med drugim razpravljali tudi o rekonstrukciji ceste Senuše—Veliki Trn, ki je zelo potrebna. Govorili pa so tudi o zaščitnih akcijah, in to predvsem v škropljenju krompirišč. Grajali pa so nekatere lastnike krompirišč, ker svojih površin ne škropijo. Volivci so obsodili take kmetovalce in zahtevali, da se jih preda sodniku za prekrške.
Upati je, da se bodo želje volivcev z- Velikega Trna tudi uresničile.
VREME
ZA CAS OD S. DO 18. JULIJA Nestalno vreme; sprva pogoste, toda kratkotrajne ali krajevne padavine, sicer deloma sončno. Med 8. ln 10. julijem pričakujemo trajen dež in močno ohladitev. Po 10. juliju bo nastopilo lepo poletno vreme. Nadaljnji izgledi:
V drugi polovici julija In ▼ avgustu v splošnem pretežno suho vreme z obilieo Jamih dni	V. M.
Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I, Trg revolucije 28. — Telelon št. »1, — Račun pn Komunalni banki Trbovlje 60S-70-1-H« — List Izhaja vsak petek. — Letna naročnina 400 din polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna to din. Cena izvoda v kolportaži 1» din, — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo
rmn T"1*.
-- HI RMIKRk
Z občnega zbora OZZ Trbovlje
P
DOLINA REKE PIVE BLIZU MRATINJA
omoe v Hc&tect
V	majhni vasici, nedaleč od Mirne pe&i, tisto l&po popoldne ni bilo nikogar doma. Vas je bila, kakor da je izumrla. Vse je bilo na polju pri raznih opravilih. Zato tudi ni nihče opazil, kako se je nenadoma vžgala iskrica, iz katere so čez trenutek nastali ognjeni zublji, ki so začeli uničevati gospodarska posldpja in stanovanjske hiše. Naselje je zajel strahoten požar, ki je grozil, da bo uničil vse.
V	bližini vasi drži nova avtomobilska cesta. Na trasi je delala trboveljska mladinska delovna brigada »Toneta Okrogarja-Nestla«, ki Je hitela, da hi čimbolj presegla normo. Na grafikonu v naselju »e je namreč krivulja delovnega učinka črnogorske brigade sumljivo pomikala navzgor, zato so se brigadirji iz trboveljske bali, da bodo ob prehodno zastavi-co štaba naselja. Te pa, so sklenili, ne dajo zlepa iz rok! Rajši so še povečali napore...
Vest o nesreči je prodrla tudi na traso. Brigadirji so brž prekinili delo in s komandantom Zdravcem na Čelu pohiteli na kraj nesreče. Nekateri so vzeti s seboj tudi orodje, ker so slutili, da Jim bo prišlo prav. Ko so prispeli na vrh grička, ki jim Je zastiral pogled na vas, so zagledali pred seboj goreče naselje. Nekatera poslopja so bila že vsa v ognju, druga pa v nevaremstl, da se bodo zdaj zdaj vnela. Na kraj nesreče so že prišli gasilci iz Novega mesta. Pridružili so se Jim še brigadirji, ki so se ramo ob rami z gasilci in vaščani spustili v težak boj z ognjem. Iz gorečih poslopij so reševali opremo, živež m živino, obenem pa so sl prizadevali zavarovati poslopja, ki jih ogenj še ni načel.
Reševalcem je napelo pogasiti ogenj. Čeprav je nekaj poslopij. zgorelo do temeljev. Je večji del vasi ie ostal nepoškodovan. Zasluga za to gre požrtvovalnim reševalcem, ne nazadnje brigadirjem. To so priznali tudi vaščani, ki so hvaležno stiskali roke od dima umazanim fantom in se jim ganjeni zahvaljevali z nesebično pomoč.
To ni bilo prvič, da so trboveljski brigadirji iz naselja »Stevana Filipoviča« v Šentjurju pomagali bližnjim vaščanom. Sekretar brigade tovariš Marjan mi Je pravil, da so že večkrat priskočili na pomoč kmetom. Tako so na primer nekemu kmetu pomagali pri delti v vinogradu. Te dni bodo pomagali vaščanom pri odstranjevanju pogorišč, da bi sl lahko člmprej začeli postavljati nove domove. V enem mesecu pa bo še nič koliko priložnosti, da nudijo prijateljem v bližnji vasi svojo nesebično pomoč.
Mladinska delovna brigada »Toneta Okrogarja-Nestla« se odlikuje tudi zaradi svoje skrbi, da ne bi na njivah v bližini brigadnega naselja naredili nobene škode. Češnje, ki raste med šotori, se niso niti dotaknili, čeprav je bila polna sladkih češenj. Pšenico so ogradili z majhnim plotom, da le ne bi kaka nerodna noga poteptala klasja.
Mimo Izrednega delovnega učinka, saj je brigada presegala normo celo za 100 odstotkov, je tudi to pomagalo, da so Jo že dvakrat proglasili za udarno, prav tako dvakrat pohvalili In da Je le drugič v posesti prehodne zastavice štaba naselja.
Mladi rudarji Iz Trbovelj in Zagorja so revirjem zares v čast, zato zaslužijo iskrene čestitke |
Sprememba kriterija
za podelitev potrošniških kreditov je zaželena
Tovarna pohištva v Brežicah izdeluje tudi tipizirane, razložljive kombinirane sobe, namenjene v glavnem domačemu tržišču. Te sestoje iz: kombinirane omare, patentnega, . raztegljivega kavča, treh tapeciranih foteljev in okrogle mizice. Izdelek je že dalj časa priznan kot kvaliteten, sodoben in praktičen, izdelan v orehovem furnirju s panel&ko konstrukcijo, ki je trpežnejša, predvsem pa bolj odporna proti vlagi. Po tem izdelku je bilo do nedavnega tako veliko povpraševanje, da podjetje ni moglo ustreči niti polovici naročnikov. Zaradi naraščajoče stagnacije na tržišču v zadnjih mesecih pa bo ta izdelek verjetno izločen u proizvodnje.
Ker človek kupuje pohištvo le enkrat' v življenju, odloča pri njegovi izbiri predvsem kakovost in solidnost izdelka. Pri tem je kajpak zelo važno tudi vprašanje cene, ki prihaja zlasti zadnje čase celo na prvo mesto.
Odlok o potrošniških kreditih z dne 8. februarja 1958 je znatno oslabil kupno moč posameznikov, saj lahko najamejo kredit le v višini ene petine svojih skupnih prejemkov. Za nakup kombinirane sobe tipa »Brežice« bi torej moral imeti kupec 23,000 din mesečne plače, medtem ko znaiša povprečna plača delavoa ali uslužbenca komaj okrog 12.000 din. Ce n. kdo nima od prej lastnih prihrankov, na nakup boljšega pohištva sploh ne more misliti.
Sprememba oziroma poostritev kriterija za podelitev potrošniških kreditov je bila zaradi dam ih prilik (zaradi splošne prezadolžitve potrošnikov) razumljiva — toda ali ni bil ta ukrep ravno glede nakupa pohištva preoster? S podaljšanjem
ZLOČINSKO POČETJE
Neki zlobnež je pred neka) dnevi zastrupil kar tri lovske pse v naselju Brioni. Skoda Je ocenjena na okrog 100.000 din. To zločinsko početje pa bi lahko imelo še hujše posledice, če bi do strupa po naključju prišli otroci ali pa domače živali.
Radečam obsojajo tako početje In komaj čakajo, da bo roka pravice dosegla krivca
Pravda za dediščino
Minuli četrtek je bil v Sevnici občni zbor OZZ Trbovlje, ki so se ga razen voljenih delegatov udeležili tudi član predsedstva Glavne zadružne zveze tov ing. Levstik, predsednik OZZ Novo mesto tov. Zupančič m podpredsednik OZZ Ljubljana tov. senšca.
Vsi delegati so dobili tiskano poročilo o dejavnosti zadružnih organiaacijj v preteklem letu, ki je bilo zelo konstruktivno m daje dokaj jasno podobo stanja zadiržništva ih kmetijstva v Zasavju sploh. Predsednik Zupančič je na občnem zboru prebral le še nekatere ugotovitve, ki jih ni bilo v tiskanem poročilu
/n poudaril na koncu, da naj razprava dopolni njegova izvajanja, ker bo to v korist nadaljnjemu razvoju zadružništva in. kmetijstva v Zasavju.
Zal razprava ni bila niti malo podobna debatam, kakršnih smo bili vajeni na dosedanjih občnih zborih in, pravzaprav razen dveh izjem, sploh ni dala nobenih napotil, kako zastaviti sile za izpolnitev najvažnejših de-1 ovnih obvez v letošnjem letu. Zaito pa je bila mnogo bolj žolčna razprava o razdeljevanju skladov, ker se z razpustitvijo trboveljskega okraja razpusti tudi OZZ. človek je ob tej razpravi dobil vtis, da gre ne-
katerim zadružnim organizacijam za tistih nekaj sto tisočakov samo zato, da bi se lahko upravni odbori postavili pred članstvom češ. pa smo le nekaj iztisnili, zdaj ko se OZZ opušča. Seveda je upravni odbor OZZ ravnal povsem pravilno, ko je namenil naj večji del skladov za pospeševanje kmetijske proizvodnje tistim organizacijam, ki so sestavile podrobne načrte, po katerih se bo znatno dvignila kmetijska proizvodnja. Tako je ta pravda za dediščino postala kamen spotike na občnem zboru in šele glasovanje je pokazalo, da večina zadružnikov razume, da je napredek kmetij-
Kje imaio občine oooro
Pri izpolnjevanju nalog za čimboljšo preskrbo in dobro delo trgovine
Normalna preskrba potrošnikov je bila in je še predvsem sedaj dolžnost ljudskih odborov. Zal so v številnih občinah videli v trgovini le vir, iz katerega se bo stekal v občinsko blagajno nov in nov denar. Takšno gledišče pa je seveda napačno in govori o podcenjevanju vloge trgovine, podcenjevanju skrbi občMie za preskrbo potrošnikov. Letos pa je bila skrb in dolžnost občin za preskrbo še razširjena. Občine so namreč dobile širša pooblastila za pravilno formiranje cen živil, s tem pa so ljudski odbori tudi dobili možnost, da neposredno intervenirajo in tako vplivajo na oblikovanje cen.
Kot rečeno, je normalna preskrba bila in je še predvsem sedaj dolžnost občin. Vendar občine pri izpolnjevanju te naloge niso osamljene, vsaj tam ne, kjer delujejo potrošniški sveti in sveti za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru. Zato sedaj nekoliko besed o tem.
Potrošniški sveti so med najmlajšimi organi družbenega upravljanja. Ponekod so dobro zašiveH, pohvalno opravljajo svoje naloge, drugod životarijo. Ponekod trdijo, da potrošniški svetil ne morejo razvit! svoje dejavnosti, ker za to še niso Izdani ustrezni predpM. Tako
gledišče je napačno. Predpisi, ki urejajo osnovna vprašanja potrošniških svetov, so že zdavnaj izdani in je potemtakem ta izgovor za njihovo neaktivnost jalov. Glavna ovira v tej smeri je le premajhna skrb ljudskih odborov za preskrbo in trgovino sploh. To pa je seveda slabo izpričevalo za ljudske odbore v mestih ln industrijskih središčih. Ponekod so potrošniški sveti neaktivni, ker so jih kar administrativno določili ln državljani, ki jim je bila ta dolžnost adminstrativno naložena, ki niso bili izvoljeni na zborih volivcev, ne čutijo pred volivci za svoje delo nobene odgovornosti. Delo potrošniških svetov bo bolj zaživelo, ka bo premagana apatija do njih, ki jo oživijo ponekod trgovski delavci, ko se bodo ti začeli resneje zanimati za strukturo cen, za delitev dohodka v trgovini, skratka za vrsto stv ri, ki jih lahko urejajo in nadzorujejo "e po sedanjih predpisih.
Drug organ, ki je občini v pomoč pri skrbi za preskrbo prebivalcev, so sveti za blagovni promet pri občinskih ljudskih odborih, žal jih oonek.-d še niso ustanovili. Ponekod so ti sveti tudi napak sestavljeni, v njih Je preveč predstavnikov trgovi-
ne in premalo potrošnikov. In kjer je sestav tak, le-ti ne odigrajo svoje vloge, ne pomagajo potrošniškim svetom in niso v pomoč občini pri urejanju vprašanj s tega področja. Ponekod se sveti za blagovni promet ukvarjajo z upravnimi nalogami. Vendar to ni njihova glavna dolžnost. Naloga svetov za blagovni promet jc vsklajevatl delo vseh družbenih faktorjev in državljanov, ki se ukvarjajo s trgovino. Tj sveti morajo usmerjati celotno politiko preskrbe, z analizami itd. Njih vloga je torej družbena.
Jn še na neko pomoč občine lahko računajo. Na pomoč družbenih organizacij, predvsem sindikatov. Te naj bi analizirale dosedanje izkušnje, predlagale zamenjavo nedelavnih članov, pazile na pravilen sestav sveta za blagovni promet, predlagale občasna posvetovanja predstavnikov potrošniških svetov itd.
Krepitev in pravilno usmerjanje svetov za blagovni promet je torej prav tako važna naloga, kot snovanje novih potrošniških svetov. Usmerjanje po'rošniških svetov pa lahko v marsičem izboljša položaj- v naši preskrbi. Na te stvari naj torej občinski ljudski odbori ne pozabijo.
odplačila -posojila za nakup o-hištva od treh na pet let bi bilo prizadetim mnogo pomagamo — sicer bo postala ž.-ija povpreč-neg državljana, preskrbeti m eolidneje pohištvo, sploh iluzorna, neuresničljiva. Da bi tovarna pohištva znatneje znižala prodajne cene svojih Izdelkov, skoro n! upati, ker so se cene potrebnih surovin znatno dvignile'ter so posamezne še vedno v porastu, znižanje cene pohištvenih izdelkov na račun njihove kakovosti pa ni zaželeno.
KS
POGLED NA DOLINO SUTJESKE PRI TJENT1STU. V OZADJU SE VIDIJO VRHOVI MAGLlCA IN V OLUJKA. PUSClCA KAZE SMER KODER SO NOSILI RANJENCE PREKO SUTJESKE
Resolucija VIIL plenuma Zveznega odbora SZDL
Z RESNICO
In nadaljnjo Izgradnjo socializma bomo najbolje odgovorili najnovtjii gonji
Resolucija VIII. plenuma Zveznega odbora Socialistične zveze, delovnega ljudstva
Z RESNICO ln nadaljno Izgradnjo socializma bomo najbolje odgovorili najnovejil gonji proti naši deželi.
V obravnavanju sklepov VH. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije oeml plenum Zveze odbora SZDLJ ugotavlja:
Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije ja bUa ln je splošna ljudska politična organizacija, ki združuje ln predstavlja vae narode Jugoslavije ter njene državljane v boju za Izgradnjo socialističnih družbenih odnosov ln boljšega življenja, za nadaljnjo krepitev neodvisnost* naše domovine, v boju za m1ir in aktivno ml-rol J u ono koeksistenco ter za ustvarjalno sodelovanje s socialističnimi ln vsema drugimi naprednimi silami na svetu ter z vsemi deželami na podlagi) enakopravnosti. Temu boju Je Zveza komunistov kot najbolj aktivni del socialističnih sli naše dežele zmerom dajala dosledno socialistično smer, ki je ustrezala pogojem socialistične izgradnje v naši deželi, JI a tem zagotovila, da Je dosegla velike zgodovinske uspehe.
Socis/liBtična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije ln milijoni njenih članov se zavedajo ogromnega pomena, ki ga ma za nadaljnji razvoj naše socialistične domovine, za blaginjo ln srečo vseh delovnih ljudi naše dežele, delo VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, njegovi sklepi in progrem ZKJ.
Zvezni odbor meni, da sklepi VII. kongreaa, zlasti ps program ZKJ, niao zgolj brez teženj in gledišč Zveze komunistov, marveč da Izvirajo iz zavestnih naporov, izkušenj ln spoznanja milijonov delovnih ljudi socialistične Jugoslavije.
Deklaracija TV. kongresa socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije nt Izgubila avojega pomena kot programski dokument, toda v nekaterih glediščih so Jo presegli in dopolnili sklepi vn. korueiresa ZKJ. Zato zvezni odbor opozarja na sklep VII. kongresa ZKJ kot na smernice za nadaljnje delo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Skupaj z Zvezo komunistov Jugoslavije, sl bo Socialistična zareza v boju Za izpolnitev nslonj, ki Jih Je določil VH. kongres, nenehoma prizadeva, da mobilizira vse
svoja članstvo ln vse delovne ljudi naše dežele.
Ns podlagi sklepov VII. kongresa ZKJ bodo vsa vodstva ln organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavija ter druge politične ln družbene organizacije v skladu z vlogo ln pogoji na terenu povzele svoje naloge ln al prizadevale, da M prišla pri tem čimbolj do Izraza ustvarjalna pobuda vodstev, odborov, organizacij ln vsakega posameznega člana. Proučevanje dokumentov Vn. kongresa, slasti »programa ZKJ ln referatov, bo prispevalo k nadaljnji krepitvi socialistične zavesti ln Idejne enotnosti članov Socialistične zveze ter vseh državljanov, kakor tudi k nadaljnji organizacijski utrditvi Socialistične zveze. Proučevanje ln sprejemanje sklepov VII. kongreaa ne more bit* uspešno, če ga ne povežemo a prakso socialistične Izgradnje, če ne posvetimo posebne pozornosti tistim vprašanjem, ki so zlasti važna za naš notranji razvoj in za dejavnost organizacij Socialistične zveze. Pri tem je treba posvetiti pozornost pomanjkJjlivostlm v delu Socialistične zveze ln najti motnost, da Jih odstranimo.
Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije sl bo tudi v prihodnje prizadevala, da razvija sodelovanje s partijami in organizacijami delavskega razreda ln osvobodilnih gibanj na enakopravni podlagi jn ob upoštevanju načela nevmešavanja v notranje zadeve pouameznlh partij ln organizacij. Razvijanje takšnega sodelovanja terjajo vSUc sedanjim težavam koristi miru ln boja za socializem.
Najnovejša gonja proti naši deželi odkriva težnje, da bi narode Jugoslavije spravili v neenakopraven položaj ln da bi se odrekli nsčelom, na katerih grade svoje socialistično življenje, kakor tudi svojo politiko miru in aktivne koeksistenca. Najboljši odgovor ha takšno gonjo Je Jezik resnice In vztrajen boj za nadaljnjo Izgradnjo socializma tn socialistične demokracije v naši deželi, za mir ln enakopravno sodelovanje z vsemi narodi sveta. V tem boju se bosta, kakor Je bilo to zmerom doslej, še bolj okrepili ustvarjalna socialistična pobuda in monolitna enotnost narodov Jugoslavije, to pa bo naši domovini zagotovijo še večje uspehe ln zmage teir pomenilo naš prispevek k stvari socializma ln miru na svetu, ki mu sedanja protljugioalovtnašca gonja povzroča veliko škodo.
stva kakor zadružništva saano v načrtnem delu. Ko pravimo, da je zmagala zdrava razsodnost, se mormao še vprašaji, ali so nekateri zadružniki sploh vedeli, da tistega denarja, ki so ga razdelili, sploh ni, kajti sredstva so bila pravzaprav že razdeljena tedaj, ko je upravni odbor OZZ na podlagi investicijskih programov dal prednost tistim zadružnim organizacijam, k! so se tega Lotile najbolj načrtno.
Občni zbor, kot oba poročila pa sta tudi tokrait pokazala, da stoj: pred našimi organizacijami ena izmed najosnovnejših nalog, organizirati sodobno blagovno proizvodnjo na individualnih kmečkih gospodarstvih. V poročilu je bilo rečeno, da smo v zadnjih ietuh dosegli lepe uspehe v plantažnem sadjarstvu, živinoreji, perutninarstvu, v vinogradništvu, zadnje leto tildi z uvedbo nasadov hmelja, vendar lahko vzamemo te uspehe šele za začetek izvajanja teh in drugih nalog. Nekatere kmetijske zadruge se že dalj časa direktno ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo iu dosegajo pri tem kair lepe uspehe. KZ DOL pri Hrastniku pa je šla v tem pogledu še dlje in je razen obnove družbenih zemljišč za sadjarstvo začela s kooperacijo z zasebnimi kmetovalci.
Najbolj razveseljivo pa je to, da se za razvoj kmetijstva vse
bolj zavzema kmečka mladina, ki dela v aktiv.h mladih zadružnikov in žene zadružnice. Žene zadružnice in aktivi mladi zadružniki so doslej zelo dosledno opravljali svoje naloge pri utrjevanju zadružnih organizacij in razvoju socialističnih odnosov na vasi. To je razumljivo, saj so žene in mladina najbolj prizadete zaradi posledic zaostalost; na naši vasi. Zdaj približno 2000 žena aktivno dela pri izpolnjevanju kmetijskih programov, medtem ko se v 19 aktivih mladih zadružnikov Izobražuje skoro 800 mladih kmečkih fantov in deklet. Aktivi mladih zadružnikov so dosegli lepe uspehe pri Izobraževanju, posebno pa je treba pohvaliti njihovo vnemo za organizirano Izobraževanje in sta dva tečaja, kj sta trajala po tri mesece na Radini pokazala upravičenoirt obstoij a te šole.	(v)
VZGOJA ČLANOV DELAVSKIH SVETOV
Občinski sindikalni svet Je te dni organiziral seminar za člane delavskih svetov, in sicer v dveh skupinah. Na programu seminarja so bile aktualne teme. med njimi tudi tele: Odnosi med podjetji in komuno. Delitev dohodka gospodarske organizacije. Delovni odnosi. Pravice ln dolžnosti člano» delavskega sveta itd.
Pregledali so delo socialnega zavarovanja
Pretekli petek so se prvič se-šlj člani novoizvoljene podružnične skupščine socialnega zavarovanja Videm-Krško. Za predsednika so izvolili tovariša Jožeta Kukovičiča In sedemčlanski izvršilni odbor.
Podružnica ZSZ Vjdem-Ktšk*, zajema področje občim Videm-Krško, Senovo in Sevnica, kjer pa je izpostava. Na tem področju je 7.687 zavarovancev in 3002 upokojenca. V prvih petih mesecih letošnjega leta so aktivni zavarovanci plačali skupaj 152,451.176 dim prispevka.
Zanimiva je ugotovitev, da dolguje privatni sektor zavodu oz. podružnici 3,936.740 din. Nujno bo, da bodo ObLO pooblastili organe socialnega zavarovanja, da bodo lahko prisilno izterjevali zapadle dolgove, aii pa naj privatnikom prepovejo zaposlovati tujo delovno sHo.
Podružnica Ima največ izdatkov zaradi; zdravljenja bolnikov v bolnici, za nakup zdravil ln druge zdravstvene dajatve. Na kopališko klimatsko zdravljenje je bilo poslanih 161 bolnikov, od tega 58 delavcev, 33 uslužbencev itd.
Od 1. januarja, do 20. junija je bilo 695 priglašenih nesreč, in sicer 613 lažjih, 78 hujših in
4 smrtne. Te so bile dve v Kopitarni v Sevnioi, po ena pa 9 Rudniku Senovo in pri »Prevozu« v Brežicah.
Večkrat se ne da ugotoviti, kako je do nesreče prišlo, posebej še. če navedejo, da se je pripetila v službi ali na poti domov. Ker prejema zavarovanec 100-odstotno plačo v primeru, če je obratna poškodba, to mnogi izkoriščajo. Sčasoma bo treba to zadevo urediti tako, da bodo zavarovanci dobili polno plačo le, če se ne bodo poškodovali po lastni krivdi.
Na bolezenski dopust zaradi poškodb vpliva v prečejšmjd meri tudi kolektivno zavarovanje pri DOZ. Marsikdo izkoristi najmanjšo poškodbo ln gr* v bolniški stalež, ker se mu gre za dnevno odškodnino, ki ni majhna.
Povprečno prejme 3.513 aktivnih zavarovancev, upokojencev in uživalcev pokojnin za 0693 otrok otroške doklade v znesku 16, 573,067 din.
Ker je precej invalidov dela, bo treba misliti na njihovo prekvalifikacijo In po občinah odpreti obrtne obrate, kjer se bodo ti invalidi lahko zaposlili in v celoti izpolnjevali po svodih delovnih sposobnostih nove naloge.	-I.
Lep šolski uspeh na STŠ v v Vidmu-Krškem
Jeseni preteklega leta so v Vidmu-Krškem ustanovili tehnično srednj šolo, ki je sprejela
skupno 101 dijaka.
Ves čas obstoja omenjenega zavoda se je o šolj povsod mnogo razpravljalo. Zanjo so se zanimali tako oblastni kot politični organi, zlasti občinski, ln skupno z upravo Sole reševali vsa tekoča vprašanja. Ta skrb m prizadevanje pa nista bila zaman. TSS se je v razdobju enega leta popolnoma utrdila, tako da nt več nobenega dvoma v nje^ obstoj.
Do sedaj so dijaki; koristili delavnice v tovarni celuloze ln ro-to papirja »DJuro Salaj«. Prihodnje leto pa bodo pričeli graditi lastne delavnice, tih ob šolskem poslopju. Načrte za to že ima revizijska komisija.
V	sklopu TSS so bili v pretečenem šolskem letu strojni in dva elektrooddelka. Dijaki in dijakinje so preko vsega šolskega letg resno prijeli za delo, temu primeren pa Je bil tudi uspeh. Izdelalo je 79 dijakov (78,15°/o). Olični so bil štirje, 21 prav dobrih, Itd.
Od vseh oddelkov Je bil najboljši strojni, v katerem je Izdelalo kar 86,12°/o dijakov.
V	tem zavodu Je tudi osem dijakinj. ki dobro napredujejo.
V	novem šolskem letu bodo morali na TSS posvetiti več skr-
bi družbenemu upravljanju. Šolski odbor se ni Sešel niti enkrat-Bivši OLO Trbovlje ni imenoval poimensko vseh članov šolskega odbora, zato ni mogel poslovati. Nujno je, da se ta napaka med počitnicami uredi, tako, da bo tudi v tem pogledu delo zadovoljivo.	-š.
Odred PVV Videm-Krško zmagal
22. junija je bilo v Zagorju »klpno strelsko tekmovanje obveznikov PVV v streljanju z vojaško puško, ki so se ga udeležili strelci jz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Radeč, Sevnice, Vid-ma-Krškega ter ekipa trboveljske gimnazije.
Zmagal; so strelci iz Vidma-Keškega (Slavko Grmek, Stanko Budna in Ivan Molan). Dosegli so 500 krogov. Drugo mesto je osvojilo moštvo iz Trbovelj s •170 krogi. Med posamezniki P8 je bil najboljši Slavko Grmek 1* Vidma-Krškega s 176 »zadetki.
To je bilo že tretje srečanje obveznikov predvojaške vzgoje iz Zasavja. Na vseh dosedanjih treh srečanjih so zmagali obveznik; PVV iz Vidma-Krškega in si priborili prehodni pokal v trajno last.
Za uspeh krških strelcev im« precej zaslug tov. Pavle Krošel, ki žrtvuje precej svojega prostega časa za napredek strelstva.

K praznika rudar|ev, 3. Juliju In Pnevu borca,
4. Juliju
čestita kolektiv
HVTOPREVnZNlŠTVfl TRBOVLJE
>M>*............itn...............,»».»,,».minil*
X DOBRO VOLJO OBČANOV BO MOC MARSIKAJ UREDITI
Brez večjih izdatkov
Zdi se, da so hrastniški hišni sveti s svojim primerom zelo nazorno pokazali, koliko premore človeška ustvarjalnost, če ji botruje dobra volja in prizadevnost. Ne bi naštevali, kdaj in koliko so že storili za izboljšanje svojih stanovanjskih hiš. Pojdimo raje naprej, in poglejmo, kaj snujejo ostali organi družbenega upravljanja.
Takoj po letošnjih zborih volivcev so se hrastniški sveti pri občinskem ljudskem odboru eešli in obravnavali iznešene predloge volivcev. Prerešetali so precej predlogov in ugotovili, kaj je in kaj ni mogoče. Zelo važna je ugotovitev, da bo moč zadovoljivo rešiti marsikak predlog z dobro voljo občanov, medtem ko so dali vrsto predlogov v letošnji občinski proračun.
V centru občine sta dva problema, ki so jih delno že rešili. Vsaj prvega, ki predvideva nadaljevanje del pri dokončni izgradnji šole na rudniku. Drugo je vprašanje preskrbe občanov z mesom. Odborniki so skušali ugotoviti zakaj je cena ‘mesu neenaka s cenami v Trbovljah in Zagorju. Pokazalo se je, da ima hrastniško mesarsko podjetje kar pet poslovalnic, v nobeni prodajalni pa ni urejenih sanitarnih naprav, ni skladišč in vzdrževanje lokalov je zelo drago, kar seveda dviga režijske stroške podjetja. Zategadelj je občinski ljudski odbor sklenil zgraditi na rudniku centralno prodajalno mesa, ki bo imela precej veliko skladišče oziroma hladilne naprave za meso in druge kmetijske pridelke. Vse kaže, da bodo začeli graditi še letos.
Letos sta bila v hrastniški občini že dva sestanka svetov potrošnikov skupno s svetom za blagovni promet. Razpravljali so o marsičem, in naposled tudi ugotovili, da sveti potrošnikov ne delajo delno tudi zavoljo tega, ker upravna vodstva trgovskih podjetij premalo delajo s temi organi. Zato pa se- bo.morala pozanimati bolj tudi organizacija Socialistične zveze in vzeti stvar v roke. Občinski odbor SZDL je celo posla' osnovnim organizacijam’ pismo, v katerem je opozoril vodstva teh organizacij na važnost in pomembnost dobrega dela in razvijanja organov družbenega upravljanja.	(v)
•Vi •
Problemi šolstva v hrastniški občini
Število šoloobveznih otrok iz leta v leto narašča, zato tudi vedno bolj primanjkuje šolskih prostorov. V 27 učilnicah se stiska kar 1,452 otrok. To pomeni, da se v eni učilnici stiska 54 učencev. V šoli na rudniku in središču mesta imajo nižji razredi pouk v dveh izmenah, kar slabo vpliva na učni uspeh. Se slabše pa je v samem Hrastniku, kjer pride 78 učencev na eno učilnico; razredi so zasedeni od jutra do večera. Tudi ostali dve šoli — glasbena in pomožna — nimata primernih prostorov in bo'treba misliti na ureditev tega stanja. Prvenstveno bo treba najti prostore za pomožno šolo, ki sedaj gostuje v osnovni šoli Hrastnik-Center.
Kaj pa delo šolskih odborov? Treba je reči, da se vsestransko uveljavljajo. Ce smo vse do nedavnega ugotavljali, da na Kalu in Turju nimajo ljudje smisla za sodelovanje s šolo, lahko zdaj trdimo, da so se tudi ti sveti uveljavili in pomagajo šolskim vodstvom reševati pereče probleme šolstva. Značilno je tudi tole: občinski svet za šolstvo tesno sodeluje z vsemi šolskimi odbori, tu pa tam pa celo sklicuje skupne seje vseh obdorov, ker se je pokazalo, da so taki skupni posveti koristni. Seveda moramo ugotoviti, da je 'ponekod iniciativa članov šolskih odborov mnogo premajhna in se
premalo poglabljajo v notranjo problematiko šol. Ti organi pa bodo morali tudi spoznati, da so skupne koristi odločilne.
In ker ravno te dni v hrastniški občini obravnavamo perspektive šolstva, bo prav, da spregovorimo tudi o tem nekoliko besed. Z novim šolskim letom bo lačel veljati novi zakon o šolstvu. Svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru je imel že nekaj sej, na katerih so člani tega organa razpravljali o šolstvu v hrastniški občini in na zadnji seji osvojili osnutek perspektivnega načrta razvoja šolstva. Tako bodo z novim šolskim letom začele z delom 2 osemletne šole, in sicer dve popolni in ena nepopolna. Popolna osemletna šola bo v sedanjih prostorih nižje gimnazije in osemletne šole Center, nepopolna osemletna šola pa bo na rudniku. Druga popolna osemletna šola bo na Dolu pri Hrastniku skupno so podružnično šolo Turje. Kalska Sola ostane za zdaj nerešljiv problem, ker je zaradi'oddaljenosti ni mogoče vključiti v šolo Dol pri Hrastniku.
Tako organizacijo šolstva narekuje pereč problem šolskih prostorov in vzgojnega' kadra. Vemo, da mora biti od petega razreda dalje skupihski in predmetni pouk, zato je trebe težiti za tem, da bomo čimbolj strokovno zaposlili učne moči, česar bi v nasprotnem primeru sploh ne zmogli.	a k
Hrastniška steklarna danes in jutri
Lepšim dnem naproti
DEL KONSTRUKCIJE PRI REKONSTRUKCIJI HRA9TNI3KE STEKLARNE DELO NAGLO NAPREDUJE IN VIDETI JE, DA BO PRVA ETAPA KONČANA V PREDVIDENEM ROKU
Kako dela hrastniška mladina
Zadržan polet
Po uspelem tekmovanju v počastitev VII. kongresa ZKJ in 15-letnice USAOJ (hrastni-Ski mladinski aktivi so dobili od OK LMS drugo nagrado) *e je mladinska organizacija začela pripravljati na volitve v »vezno in republiško Ljudsko skupščino ter volitve delavskih svetov. Mladina je pri tem delu pokazala vso svojo ustvarjalno moč In pripomogla k zelo dobrim volilnim rezultatom v hrastniški občini. Prav tako se je izkazalo ob pripravah na volitve novih organov samoupravljanja In rezultati tega dela so se najbolj pokazali ob samih volitvah, saj je bilo v nove delavske svete izvoljenih precej mladih ljudi.
V začetku marca so organizirali hrastniški mladinci šestdnevni seminar za mladinske voditelje, ki se ga je udeležilo 57 članov občinskega komiteja in članov sekretariatov osnovnih mladinskih organizacij. Na seminarju so obravnavali snov iz političnega In go-• apoderskega življenja In posebej mladinsko delo. Na seminarju so se mladinci dobro usposobili za boljše delo v osnovnih mladinskih organizacijah.
Polet, ki se je pokazal na seminarju, je upadel, ker se nekateri sklepi tega šestdnevnega posveta niso mogli realizirati. Najvažnejši med njimi, mislimo na sodelovanje mladine pri gradnji nove ceste, je Ostal zgolj na papirju, in prav to je slabo vplivalo na pripravljenost mladine pomagati k splošnemu napredku svojega kraja. Takrat se je mladina bbvezala prispevati pri gradnji ceste nad 10.000 delovnih
ur, in še zdaj ,ko je gradnja ceste padla v vodo, mladinci vprašujejo, če le ne bodo začeli 'delati. Treba je seveda povedati, da se gradnja ceste ni začela enostavno zaradi tega, ker občinski ljudski odbor ne razpolaga s sredstvi in da še zdaj ni povsem Jasno, kje bo tekla nova cesta. Kajpada pa Je zdaj mladini težko dopovedati objektivne vzroke opustitve nameravane gradnje, ker se prej v skoro dvomesečnih pripravah ni nihče spomnil, da pravzaprav ni pogojev za začetek del ha cesti. Nič čudnega, če posamezniki upravičeno godrnjajo in menijo, da se kaj podobnega ne sme več zgoditi. Milo rečeno, se je ravno tu pokazalo, kako Je lahko zadržati polet mladine in njeno pripravljenost družbi koristiti.
Delo organizacij LMS je zdaj usmerjeno predvsem na utrjevanje njihovega dela in priprave na študij ter obravnavanje VII. kongresa ZKJ. Pri občinskem komiteju, rudniškem vodstvu in nekaterih drugih vodstvih obstojajo razne komisije, ki usmerjajo delo mladih ljudi. Zal pa te komisije še niso polno zaživele in bo treba Se precej časa, da bodo postale dejansko tisto, za kar so bile ustanovljene.
KUPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI TEDNi K“
Ko smo zaključili letošnje praznovanje dneva mladosti, ki je bilo letos mnogo bolj uspešno kot lani, smo napravili analizo, v kateri smo ugotovili, da nekateri starejši ljudje menijo, da jji to praznovanje samo mladinska zadeva.	ok
Hrastniika pošta in banka
s« preselita, ▼ sedanje prostore obeh ustanov pa se naseli posvetovalnica sa matere ln otroška poliklinika.
Sploh bodo vsi prostori, namenjeni za zdravstveno službo, ki ji je doslej motno primanjkovalo prootoroo. V teh prostorih bo tudi dežurni zdravnik. Predvideno je, da se banka in pošta preselita do Jeseni.	(v)
Rekonstrukcija je resda draga stvar, toda vprašajte hrast-niške steklarje česa se najbolj veselijo, in odvrnili vam bo (Jo: izboljšanja delovnih pogojev! In rekonstrukcija njihove tovarne jim hkrati z večjimi proizvodnimi možnostmi daje tudi v prvi vrsti znosnejše delovne pogoje.
Celotna rekonstrukcija hrast-niške Steklarne bo stala 1 milijardo 86 milijonov din. Pred odobritvijo investicijskega posojila so steklarji’ vložili v obnovitev tovarne kar nad 125 milijonov lastnih sredstev, za prvo etapo rekonstrukcije pa je v celoti predvideno 243,629.000 din sredstev. Ker bodo opustili gradnjo nekaterih objektov, bodo s tem prihranili približno 80 milijonov din. To pomeni, da bi za dokončno rekonstrukcijo potrebovali še približno 637 milijonov din. Seveda bi želeli, da bi'jim odobrili tudi ta kredit, saj se toplo zavzemajo za to, da bi bilo njihovo podjetje dokončno restavrirano do konca leta 1960, ko bodo praznovali tudi lep jubilej, 100-letnico obstoja Steklarne.
Kaj bo dograjeno v prvi etapi? Predvsem prostori za to-pilno halo, ker je stara povsem doslužila svojemu namenu. V novi hali bodo nameščene tri nove peči za taljenje steklene mase, z zmogljivostjo 22 ton dnevne proizvodnje. Hala bo opremljena z najmodernejšimi avtomatskimi napravami za polnjenje peči, najsodobnejša pa bo tudi ostala oprema. Istočasno bodo dograjeni tudi prostori, v katerih bodo svetle pomožne delavniceč Zgornji deli pa bodo služil) za hlajenje steklenih izdelkov, pregledovanje In sortiranje.
Za dvig proizvodnje pa bodo morali kupiti avtomatski stroj za izdelovanje drobne embalaže Delavski svet je na svoji zadnji seji. ko je razdeljeval ustvarjena sredstva lanskega leta, dal 28 milijonov din za nadaljnjo gradnjo hale, istočasno pa odobril tudi nakup avtomatskega stroja, ki bi ga — če bodo dobili potrebno uvozno dovoljenje — uvozili iz
Zahodne Nemčije. Stroj bi proizvajal izdelke drobne steklene embalaže, in to 50.000 steklenic v 24 urah. S tem strojem bi podjetje povečalo proizvodnjo za 500 ton in zadostilo potrebam kozmetike, kemične industrije in zdravstva. Stroj bi jim bil več kot dobrodošel, saj so morali letos odkloniti kupce-steklene embalaže. S preorien-tacijo proizvodnje drobne embalaže pa bi se sprostila tudi proizvodnja trgovskega stekla, kot kozarcev za vkuhavanje, patentnih kozarcev in drugih
izdelkov. Poglejmo
še stanje zaposle-
Steklarna ima tudi precejšnje možnosti za povečanje izvoza. Sicer letos ne bodo dosti več izvozili kot lani, v njihovem perspektivnem načrtu pa je rečeno, da bi lahko izvozili letno nad 1000 ton steklenih izdelkov, vendar bi s tem dez-orientirali domači trg. Zato bo povečanje izvoza stvar daljših priprav, ki pa jih, kot je videti, v Steklarni ne bodo zanemarili.
Skratka: hrastniški steklarji so že doslej mnogo žrtvovali za svoje podjetje. Ni jim žal vloženih sredstev, ker vedo, da bodo sami in njihovi otroci de-
BRODARSKO DRUŠTVO V HRASTNIKU JE IZDELALO ČOLN ZA . STEKLARSKI KOLEKTIV
nih. Leta 1939 je štela Steklarna približno 1000 delavcev, 1955 že 116«, 1956 1205, lani 1252. Letos ostane številka približno enaka lanskemu letu, prihodnje leto pa se začenja število zaposlenih manjšati. Torej leta 1950 bo v nodjetju zaposlenih 1210,
1960	1190 in leta 1961 še 1150 delavcev. Spremenila se bo tudi struktura zaposlenih. Zdaj imajo 666 steklarjev in 99 visokokvalificiranih delavcev. Leta
1961	pa bo podoba drugačna. Imeli bodo že 700 steklarjev in 115 visokokvalificiranih delavcev. Seveda pa se bo zmanjšal stalež nekvalificiranih delavcev od sedanjih 485 na 450. Poglejmo še storilnost. Le-ta je dala predlani 4952 steklenih izdelkov na enega zaposlenega, lani 5166 kg, prihodnja leta pa se bo dvignila.
lali v mnogo boljših pogojih, vrednih človeka in njegove ustvarjalne moči.
Kramljanja s sekretarjem obš. komiteja ZK tov. Marianom Orožnom
Resna zavzetost za študij VD. kongresa
Potem, ko sva končala pomenek o razvoju družbenega upravljanja v hrastniški občini, sva prešla na obravnavanje kongresnega gradiva v hrastniških osnovnih organizacijah ZK.
Komunisti hrastniške občine so že pred začetkom kongresa marljivo .začeli predelovati osnutek programa ZKJ in obravnavali 7., 8. in 10. poglavje osnutka.
Po končanem kongresu sta bili organizirani dve konferenci članstva ZK na rudniku in spodnjem delu Hrastnika, vendar nista bili najboljše obiskani. Kljub temu so po osnovnih organizacijah resno začeli obravnavati posamezne referate kongresa, docela pa so predelali 'statut in resolucijo VII. kongresa. Tudi v Hrastniku so začeli preizkušati študij tako, da se za posamezna poglavja iz kongresnega gradiva pripravljajo vsi člani osnovnih organizacij »n tako širijo svoje obzorje. V hrastniški Steklarni je neki član vzel celo dva dni dopusta, da bi se kar najbolj resno pripravil za poglavje iz referata tovariša Tita na sedmem kongresu. To. je resda posamezen primer, kaže pa, da so komunisti resno pripravljen obravnavati celokupno gradivo VII. kongresa in tudi konkretizirati posamezne napotke.
Tov. Orožen nam je tudi povedal, da bodo septembra začeli sistematično obravnavati osnutek programa ZKJ. V ta namen že priprav_ ljajo ustanovitev posebnih skupin, ki bi se pripravljale na solidno podajanje osnutka programa, In intelektualci naj bi pri tem važnem opravilu vsestransko pomagali.
Tudi občinski komite je začel na podlagi kongresnega gradiva sistematično obravnavati celokupno družbeno življenje v hrastniški občini. Komite ima poseben načrt dela, ki ga skrbno izvaja. Prav zdaj pripravljajo ponovne konference članstva ZK na rudniku in spodnjem delu Hrastnika, na katerih bodo pregledali dosedanje delo in ši zadali nove naloge.	(v)
To je naše delo
Naš dopisnik iz hrastniške občine nam je poslal tole fotografijo s pisemeem, v katerem je napisal: Pošiljam vam fotografijo čolna, ki so ga izdelali člani brodarskega društva Hrastnik- Vsa dela so opravili v svojem prostem času in tako dokazali, kaj zmore volja ln požrtvovalnost. Z veseljem napišem. da je to društvo eno izmed najboljših v Hrastniku in je .vložilo doslej največ prostovoljnih ur dela za napredek svoje organizacije.
' Čoln so dali na razpolago članom steklarskega »kolektiva, ki ga uporabljajo na letnem oddihu v Crikvenici Društvo zasluži zaradi tega vso podporo in priznanje. Toda brodarji niti sedaj ne mirujejo Sklenili so izdelati kanu, ki ga bodo uporabljali za razna tekmovanja.
Res je: aktivno članstvo tega društva zasluži vse priznanje in mi se pridružujemo čestitkami
Hrastnik leta 1961
VSUDD VHODOM V JAMO SE NEKAJ
GA RETE
KREPKIH DIMOV 12 CI-
Trenutno ima občinski ljudski odbor hrastniške občine polne roke dola s sestavljanjem perspektivnega načrta hrastniške dočine. Dan za dnem se shajajo v občinskem poslopju odborniki, strokovnjaki za ta ali ona gospodarska vprašanja, predstavniški političnih in drugih organizacij, skratka: ljudje, kf imajo na skrton razvoj kraja v dolini Bobnarice. Razprave so dolge, včasih celo bučne, problemov je doett, sredstev pa, kot je videti, ni nič kaj veliko.
Prvi obrisi perspektivnega načrta so že znani. Zatorej lahko povemo občanom vsaj nekatere značilnosti načrta, ki bo, ko bo uresničen, v marsičem spremenil podobo te »dolge vesi*, kot jo šaljivo imenujejo Hrastničani.
Pojdimo po vrsti. Tako!« nekako je predvideno, da se bo celotni narodni dohodek Občine dvignil od sedanjih 700 milijonov din na skoro 2 in pol milijardi. Velika številka, kajne? K tolikšnemu povečanju bori'-največ prispevala naslednja podjetja Steklarna, Kemična in rudnik.
Občinski ljudski odbor je sklenil dokončno urediti glavno cesto od železniške postaje do rudnika. prvi del pr; Steklarni je prenovljen. K ureditvi ceste sodi tudi regulacija potoka. Kajpada občina vsega dela sama ne bo zmogla zato računajo na pomoč delovnih kolektivov, in če bodo ta pomaga'a. bo lahko cesta kockana ali asfaltirana.
DEL HRASTNIKA KI GA VIDI 1 E NA SLIK) DANE* ZE SPREM.
NJA SVOJO POGODBO PO PERSPEKTIVNEM NAČRTU JE PRIČAKOVATI RAZNA IZBOLJŠANJA KOMUNALNIH NAPRAV IN SELE ZATEM BO ŽIVLJENJE V TEJ DOLINI LEPŠE
Letos začenjajo dograjevati tudi šolo na rudniku, po načrtu pa je predvidena tudi gradnja-šole v spodnjem Hrastniku. Tako bo delno urejen tudi
ta v hrastniški, občini zelo pereč probetn.
V bodočem stanovanjskem bloku na Logu so predvideni trgovski in
obrtn; lokaiM. Ta blok bodo začeli predvideno graditi leta 1959, medtem ko bodo začeli graditi sodobno mesnico g hladilnimi napravami in skladišči že letos in bo skončana prihod-ije leto.
Mnogo sredstev bo treba vložiti udi v kanalizacijo na Logu, koloniji n »kozi ves Hrastnik. Pa v regulacijo iotoke na Dolu od Brnice do Dola.
Kaj pa stanovanja? Potrebovali bi jih takoj nad 240. Zanimivo je, da se v občini vzame več parov letno, kot pripravijo stanovanj. Po popisu se je Hrastnik obogatil v zadnjih letih za 1000 ljudi, za katere bo treba zgraditi precej stanovanj. Čistega sklada za zidanje stanovanj pa je v občini le 60 milijonov din. Kot je videti, bo letos dograjenih le 30 stanovanj. V načrtu pa Imajo ustanovitev oziroma organizacijo stanovanjskih skupnosti. Zato bodo morala organizirati manjše skupine zidarjev, mizarjev in drugih strok, da M. poceni in naglo popravljali stanovanja.
Naj omenimo še predvideno gradnjo veleblagovnice, ki naj bi bila v središču Hrastnika. V njej bi uredili prodajalne gailanterije in konfekcije.
, Tudi hrastniška društva bodo v tem razdobju uredila svoje domove. Gasilci v Prapretnem bbdo prav tako dogradili svoj dom.
To so v glavnem predvidena dela v naslednjih petih letih. Kajpada bo dolina dobila tudi lepše lice, ko bosta dokončno rekonstruirani Steklarna in Kemična tovarna. Ko bodo urejeni še nasadi, pobeljene stanovanjske hiše ln urejeni, dnigi komunikalnl ot>-tekti. bo Hrastnik resnično dobil drugačno podobo.'
In to bo do leta 1961 . .	(v)
SPREHOD V NARAVO V HRAST NISKJ OPODICI
SEDEM MILIJARD NARODNEGA
DOHODKA
Pred dnevi so se zbrali na sedežu ObLO Hrastnik vsi politični predstavniki in gospodarstveniki tamkajšnje občine, kjer so predelali petletni perspektivni gospodarski načrt svoje komune ter izrekli k načrtu svoje pripombe.
Razprava na tem sestanku je pokazala, da ima občina Hrastnik vse pogoje za nadaljnji gospodarski razvoj in da bo v bližnjem petletnem obdobju narodni dohodek narastel od štirih milijard 300 milijonov dinarjev na 7 in pol milijarde v letu 1961.
V	posameznih industrijah v hrastniški dolini ima najboljše pogoje za ustvaritev večjega narodnega dohodka Tovarna kemičnih izdelkov. V tej tovarni bodo dvignili produkcijo solne kisline od sedanjih 1374 ton na 10.479 ton, proizvodnja suhih barv pa bo porastla od 707 ton na 2047 ton letno. Vzporedno s tem se bo narodni dohodek v tem podjetju dvignil na 2 milijardi 488 milijonov dinarjev v letu 1961.
Tudi v Steklarni se bo letna proizvodnja steklarskih izdelkov povečala za 200 ton, in sicer na 1 milijardo 510 milijonov dinarjev dohodkov, medtem ko se bodo potrebe po delovnih silah zmanjšale do leta 1961 za 200 delavcfiv, to pa zaradi povečanja mehanizacije deia
Hrastniški rudnik bo leta 1961. nakopal 400.000 ton premoga, rudnik na Novem Dolu pa 100 000 ton. Vrednost pridobljenega premoga se bo tedaj dvignila od 1 milijarde 834 milijonov dinarjev na 2 milijardi 441 milijonov.
Hrastniška gospodarska podjetja, rudnik, steklarna in tovarna kemičnih izdelkov imajo za razvoj ugodne perspektive, topa predvsem, ker razpolagajo s starim, izkušenim delovnim kadrom. Ta podjetja pa rekonstruirajo in modernizirajo svoje' obrate, kar bo pripomoglo k ustvaritvi večjega narodnega dohodka. Proizvodnja rudnika se bo pravzaprav lahko povečala šele leta 1961 po končanih investicijskih delih, ki so v načrtu.
Precej boleč problem v zvezi z razvojem industrije pa je fluktuacija delovne sile. Zato je nujno potrebno, da se vzporedno s tem razvojem grade potrebna stanovanja, komunalne naprave, kulturni domovi za izobrazbo in izživljanje, šole in podobno.
Prav tako so na tem sestanku obravnavali vprašanje kmetijstva ter porasta kmetijske proizvodnje. Tudi v hrastniški občini‘bo treba začeti z uvajanjem-naprednejšega kmetijstva. Za dvig hektarskega donosa bo treba bolj segati po umetnih gnojilih, v kmetijstvu pa bo prav tako treba začeti uvajati kooperacijo. Da se poveča narodni dohodek v gozdarstvu, bo treba poskrbeti predvsem za boljše komunikacije.
Nezadovoljiva v občini je nadalje obrtna dejavnost, ki jo bo treba Izboljšati. Obrtne delavniče, v kolikor obstajajo, zaradi slabe organizacije, pomanjkanja potrebnih strojev in orodja propadajo, potrošniki pa negodujejo. Tako je razprava med drugim pokazala, da bi se mizarska dejavnost lahko znatno zvišala. Tudi v trgovski mreži bo treba napraviti še marsikaj.
V	kraju je nujno potrebna velika trgovina za konfekcijo, ostale špecerijske prodajalne pa bo treba približati ljudem po kolonijah.
Razprav o gradnji potrebnih stanovanj, šol in tako dalje je bilo še in še. Ta vprašanja in še druga, ki so v hrastniški občini zelo pereča, pa po predvidenem perspektivnem načrtu še ne bodo zadovoljivo rešena, ker terjajo pač velika finančna sredstva. Rešiti jih bo mogoče le postopoma, v daljšem razdobju.
Sestanek je pokazal, kako je bil potreben. Dal je tudi več dopolnilnih predlogov, o katerih bo lahko občinski ljudski odbor na prihodnjem zasedanju sklepal. Političen aktiv pa bo moral o vseh teh vprašanjih razpravljati na svojih terenih, saj je potrebno, da se z njimi seznanijo vsi delovni ljudje in občani.
NA ČELU
Tudi kemična se širi
Kemična tovarna je doslej rekonstruirala svoje obrate z lastnimi sredstvi. Zdaj pa so sestavili perspektivni načrt razvoja, in če bodo djl?ili zvezno posojilo, bodo lahko z deli pohiteli, nakar se bo - dvignila predvsem proizvodnja izdelkov, ki jih moramo celo uvažati.
Predvsem nameravajo nadaljevati rekonstrukcijo obrata fosforne kisline, v katerem bi lahko dvignili letno proizvodnjo na 5000 ton. Povečali bi tudi proizvodnjo železnih oksidov od 200 na 1800 ton letno in hkrati razširili asortiment na rumene in črne okside.
Rekonstruirati nameravaj ibrat solne kisline in bi v prenovljenem obratu lahko pridobili 10.000 ton solne kisline, kar je sedemkrat več kot doslej.
Z uvedbo proizvodnje tripoli-fosfatov bi se znižal uvo% ustreznih količin maščob za pralna sredstva, in domača industrija bi dobila letno 5000 ton tripolifosfatov. S tem bi se razširile možnosti za povečanje proizvodnje sintetičnih pralnih sredstev. Z uvedbo proizvodnje tripolifosfatov bi se zvišal narodni dohodek za skoro milijardo din.
Naša država doslej uvaža železove okside. Ce bi jih začela izdelovati Kemična tovarna, bi uvoz povsem odpadel. Tovarna bi dala na trg letno 1800 ton teh izdelkov, za domače potrebe pa jih potrebujemo le 1200 .ton, kar pomeni, da bi preostalo količino lahko izvažali.
Z uvedbo teh izdelkov' bi ss zvišal letni produkt za 360 milijonov dinarjev.
Pozdrav Hrastn ku
OB LETOŠNJEM PETEM OBČINSKEM PRAZNOVANJU, DNEVU RUDARJEV IN DNEVU BORCEV TER 15-LETNICI BOJEV NA SUTJESKI POZDRAVLJAJO VSE PREBIVALCE IN JIM TOPLO ČESTITAJO K DOSEŽENIM USPEHOM NA PODROČJU SOCIALISTIČNE GRADITVE, Z ŽELJO, DA BI TUDI V BODOČE IMELI KAR NAJVEČ USPEHOV PRI SVOJEM DELU, NA'r“r ” ~'OVNI KOLEKTIVI, USTANOVE IN ORGANIZACIJE:
Občinski ljudski odbor Hrastnik,
Občinski komite ZKS Hrastnik Občinski odbor SZDL Hrastni’-,
Občinski odbor ZB NOV Hrastnik,
Občinski sindikalni svet Hrastnik,
Občinski komite LMS Hrastnik,
In vse množične organizacije in druida
Delavski svet Rudnika Trbovlje-Hrastnik Delavski svet In upravni odbor Steklarne Hrastnik,
Delavski svet in upravni odbor Kemične tovarne Hrastnik,
Trgovsko podjetje »Postrežba« z gostinskim podjetjem »Jelko«, klavnico, mesnico In pekarno.
Upravni odbor Kmetijske zadruge Dol pri Hrastniku,
Komunalno podjetje Hrastnik,'
Trgovsko podjetje »Potrošnik« s trgovino, gostilno in pekarno. Trgovsko podjetje »Preskrba« Hrastnik
Utrinki iz preteklosti
v
VI

in
en
Pravkar je izšla zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, delo znanega hrastni-škega občana, prof. Orožna, ki živi zdaj kot upokojenec v Celju
Naj nam bo dovoljeno, zdaj, ko praznuje hrastniška občina tvoj peti občinski praznik, vzeti iz Orožnove knjige sestavek o društvenem življenju. Prvo društvo na Hrastniku je bilo GASILSKO, postalo je samostojno leta 1891, ko je prestalo biti odsek trboveljskega društva. Leta 1901 si je uredilo svojo orodjarno in leta 1902 je uvedlo slovensko poveljevanje. To ni bilo všeč nemškim mogotcem, in‘leta 1905 so pri kemični tovarni in steklarni ustanovili posebno društvo z nemškim poveljevanjem, seveda so morali biti člani tega društva slovenski delavci. Leta 1907 si je hrastniško Gosilsko društvo nabavilo prapor.
Gasilskemu so sledila mnoga druga društva. Tudi ona so imela za seboj že staro narodno tradicijo. Ze za Mihaela Roša so se ob nedeljah ustavljali v njej kmetje, da bi či-tali -Novice~. Ferdinand Roš je kot trboveljski župan skrbel za to, da je slovenščina dobtla v javnem življenju ustrezno mesto, pri tem se je opiral na ves slovenski živelj, kajti cepitev po svetovnem nazoru je nastala šele leta 1906. Potem našteva tov. Orožen imena za-. vednih slovenskih ljudi, ki so ie iskali stike z delavci.
Na društvenem polju je postalo zlasti živahno, ko je leta 1900 prišel na bližtiji Dol in leta 1906 na Hrastnik za učitelja delavni in idealni Miloš Roš. Prvo izmed društev, ki jih je ustanovil, je bila Narodna Čitalnica, imela je sedež v nizki Roševi hiši na bregu na levi strani potoka. • čitalnica ni skrbela samo za čtivo, ampak je prirejala tudi gledališke igre (n. pr. znano humoresko Ata Zužamaža) in druge kulturne prireditve, najprej v Roševem kozolc i. nato pa v Delavskem domu Miloš je mnogo igre priredil sam, režiral pa često njegov brat Jožef, tudi učitelj.
Narodni čitalnici • redila še druga društva h C! IN TAMBURASKl ZBOK in GODALNI ORKESTER. Med delavci in rudniškimi nameščenci so imeli velik odziv STRELSKI in KEGLJAŠKI KLUB in LOVSKO DRUŠTVO -JELENIČA«. Lovsko društvo je imelo svoje lastno lovišče v Reki. Izrazito podpomiškega značaje je bilo SLOVENSKO DELAVSKO PODPORNO društvo, ki so ga na Miloševo pobudo ustanovili leta 1904. Prvi predsednik je bil rudar Anton Ketiše, tajnik je bil Dominik Majcen in blagajnik Jakob Rajner st. Društvo so nazpustili Nemci leta 1941.
Leta 1908 je dal Miloš po-
budo za ustanovitev SOKOLSKEGA DRUŠTVA. Ob priliki sokolskega zleta v Hrastnik je leta 1908 nastalo kot odsek sokolskega društva v Zagorju. Načelstvo mladega odseka je prevzel Milošev brat Alojzij (Vekoslav) Roš. Ko se je naslednje leto odsek spremenil v samostojno društvo, mu je postal Miloš starosta. Telovadili so izpočetka v Roševem kozolcu, nato v osnovni šoli.
Februarjt 1908 je bila ustanovljena PODRUŽNICA CIRIL - METODOVEGA DRUŠTVA za Hrastnik — Dol. Prvi predsednik je bil rudar Dominik Majcen, njemu sta sledila: Rado Rajner (1911) in Vekov Baša (1914). V vodstvu so še bili: Mara Poglajenova in Minka Rekarjeva, vrtnarici, Ignacij Jan, rudniški paznik, Marija Sorčanova, Vekoslav Roš, Jernej Gorenje in dr.
ZENSKA PODRUŽNICA za Hrastnik in Dol je bila ustanovljena. 2. februarja 1913, Predsednica je bila Marija
Černetova. V vodstvu so še bile: Minka Rekarjeva, Klara Balohova, Milka Sentjurčeva in Cecilija Baševa. Nemci, ki so gradili svoj -most proti Jadranu-so proti slovenskemu gibanju uporabljali ne samo podobne družbene protiakcije, ampak tudi socialni pritisk in gospodarski bojkot. Zlasti nasilni so bili v Spodnjem Hrastniku, pri kemični tovarni in steklarni. Delavcem so grozili, da jim odvzamejo košček kruha in so ga jim tudi jemali. Roša, Meketa, Hofbauer-ja in Dernovška i. dr., med njimi tudi manjše obrtnike, so pa skušali oškodovati s konkurenčno dejavnostjo. Nevarno je bilo njihovo delo, ki so ga vršili v otroškem vrtcu in v šoli, z njim so zastrupljali nežno mladino. Jasno je, da so se Slovenci borili tudi na tem občutljivem področju. Zanemarjali niso niti tiska, zlasti časopisa. Pri tem delu se je posebno uveljavljal mladi dr. Fran Roš.
Komunalci rastejo
Ni dvoma, da si je hrastniško komunalno podjetje doslej že zagotovilo reden obstoj, hkrati pa ustvarilo svetlo perspektivo za bližnjo in daljšo bodočnost. Lani so si zgradili osnovo. Postavili so namreč 63 metrov dolgo in ll m široko delavnico, v kateri opravljajo obrtne usluge. Zdaj imajo v mizarskem oddelku zaposlenih že 10 mizarjev, v kovinarskem pa 10 kovinarjev raznih strok. V betonarni je zdaj zaposlenih vedno več delavcev. V okviru delavnice je zaposlena še remontna skupina za vzdrževanje komunalnih naprav. Kolikšen je razvoj podjetja, najbolje kaže tale podatek; lani oziroma v začetku poslovanja podjetja je bilo zaposlenih le 10 delavcev, zdaj pa jih je že 50 z uslužbenci vred. Moramo še povedati, da so imeli velike težave s kadri. Mnogi delavci, ki so prišli k podjetju s pol-kvalifikacijo ali brez nje, so se s pridnostjo uvrstili med kvalificirane in celo visoko-kvalificiranne delavce. Malone vsi delavci so domačini, ker upravno vodstvo podjetja sodi, da domačini najbolje poznajo svoj kraj in čutijo tudi večjo odgovornost do dela.
Investicije so lani vložili predvsem za obnovo vodovodov, gradnjo delavnic in gradnjo cest. Zdaj pa nameravajo ustanoviti kamnolom, ker gradbenega materiala zelo primanjkuje. Večie delo jih čaka tudi
pri prestavitvi vodovodnega omrežja v dolžini 2 kilometrov in pri dokončni izgradnji delavnic in skladišč. Komunalno podjetje namerava razširiti v Hrastniku obrtno dejavnost, zlasti kovaške usluge, slikarska in pleskarska dela ter prevozniške usluge. Razen omenjenih nalog pa čaka podjetje še ustanovitev vrtnarije.
Delavsko upravljanje se lepo razvija in delavski svet nenehno razpravlja o vseh pomanjkljivostih v delu. Za svojo največjo nalogo si je svet zastavil v perspektivi urediti glavno cesto od železniške postaje do rudnika, nadalje ureditev komunalnih naprav, predvsem preskrbeti ljudem dovolj pitne vode, urediti kanalizacijo in potoke.
V perspektivnem načrtu razvoja podjetja je predvideno, da se bo število zaposlenih delavcev dvignilo do leta 1961 na 70 ljudi. Predvsem bodo skrbeli za kvalificirane delavce, ker bodo potrebovali težake le za sezonsko delo. Čeprav imajo delno opremljene delavnice mnogo dela, bo treba misliti na nakup raznih strojev, zlasti najnujnejših, kajti le na ta način bodo konkurenčni v cenah uslug. V nadaljnjih treh letih bodo torej opravili precejšnje delo, da bodo lahko zadovoljili občane in njihove potrebe. Sodijo, da se bo do leta 1961 dvignil promet od sedanjih 179 milijonov din na 210 milijonov
■« EN POSNETEK Z GRADBIŠČA HRASTNISKE STEKLARNE
ve s črnogorskimi čepicami poživlja minulost v prividu.
V znameniti biljardi Petrovičev je danes muzej. Njegova bogata zbirka nudi obiskovalcu predstavo o minulih časih. Vrste se čudovite narodne noše, kup osebnega orožja kralja Nikole, dvorova umetniška dela, dvorana za avdience, jedilnica ... vse v takratnem stilu in bliSču.
Na gričku nad mestom Je Orlov križ, v katerem Je shranjen vladika Danilo.
Celinski manastir, kjer je živel Njegoi, so pred leti restavrirali po originalnem načrtu.
Rudarji * komunalnem življenju
Včasih so bili premogovniki *dina večja podjetja v Zasavju.
premogovnikov je bil v celoti odvisen napredek ali razvoj tega ali onega zasavskega kraja. 1» to naijvefkrait v najslabšem Pomenu. Kljub temu, da je bilo tedi v tistih čas,'h mnogo po-teeb in želja, pa vodstva im delničarji zasavskih premogov-tekov niso hoteli slišati niti' "Medice o tem, da bi pomagali urejevati različne pereče procente teh zasavskih krajev.
fikrb za delavca, za rudarja, Jim je bila deveta briga. Njih zanimalo rudarjevo življenje Po trudapolnem delu v jami te njegovo razvedrilo. Njih je f^nimal samo dobiček, zabava te zapravljanje s krvavimi rudarskimi žulji pridobljenega denarja.
Zasavski premogovni kraji so tedaj nudili žalostno sliko. Pa kako je tudi ne bi. Brezpravna ra3a je morala pač molčati m Prenašati izkoriščanje. Kdor je whndi le besedico, pa čeprav
samo na pol tiho, je bil ob službo. Biti ob službo, pa je pomenilo kakor: umreti.
Gez leta, desetletja, so se tujim kapitalistom, ki so do kraja izžemali naše ljudi v rudnikih in nalagali dobiček v zlatu v bankah v Švici, Franciji in drugod, pridružili še nemški .zavojevalci. Delavec v rudnikih je še naprej ostal brezpraven. Garati in še garati. To je bilo načelo in geslo vseh.
Življenje v razpadajočih kolonijah je postajalo neznosno ...
Ljudstvo se je uprlo. Rudar je zamenjal lopato in ?Hinka« v gorah s puško jn mitraljezom, pesem rrutraljezev je sedaj nadomestila pesem vrtalnih strojev v jami. Jamske eksplozije je zamenjalo pokanje min.
V novi, socialistični Jugoslaviji je delovno ljudstvo prevzelo upravo podjetij v svoj e roke. Do skrajnosti izkoriščan delavec rudar ja tako čez noč postal upravljalec. Naš gospodarski razvoj smo začeli z geslom: ustvariti boljše pogoje za
našega delovnega človeka. Toda pravična delitev je možna samo takrat, kadar imamo kaj deliti. Ni nam tedaij šlo samo. za materialno osnovo tej pravični delitvi. Naše težave so obstajale v obojem. Pred vojno in med vojno je bila delitev nepravična, pa tud; kos kruha, ki smo ga delili, je bil premajhen. Edina pot izboljšanja je morala zato nujno voditi samo preko odprave naše gospodarske zaostalosti, kar bj se sicer drugače vsa naša socialistična načela spremenila samo v lepa gesla.
Zasavski rudarj‘1 so takoj razumeli potrebe skupnosti, celote. Kar pred ni bilo mogoče v vseh 23 letih obstoja stare Ju-' goslavije in kar ni bilo mogoče v dolgih štirih letih nemške okupacije, je postalo stvarnost čez noč.
Prav .povsod, tako v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, na Senovem in v Krmelju so pomagali rudarji dvigati naše gospodarstvo iz zaostalosti. Počasi so se ustanavljala razna manjša
Od kurirja do jurišuika
Kdo v Zagorju ne pozna Praznikovega Slavka. Kdo od vnetih pristašev zagorske nogometne enajsterice »Proletar-te* se ne spominja rad levega branilca domačega moštva. Se Posebej pa zagorski najmlajši. Kar veseli so še sami, kadar Slavko še posebej uspešno podeduje v obrambi domačih Vrat. Vsi mu radi ploskajo.
Toda Praznikov Slavko ni bil ®amo dober športnik. Ce ga boste povprašali še o čem drugem, vam ne bo rad pripovedoval. Toda..;
Slavku je bilo tedaj šest-*tejst let. Nemški okupator je betrto leto gospodaril in ropal tef moril po naši lepi slovenji zemlji. Slavkov oče in brat ®te bila že nekaj časa v hosti Pri partizanih. Tudi Slavka 5e, premikalo že dalj časa, da te »e jima pridružil. Nekega pa se ni več vrnil domov. vZela ga je noč.
Nekaj časa je bil Slavko jmupaj le z nekim tovarišem *urir na odseku od Senožeti Jted Zagorjem do Vač. Kar Precejšnja razdalja, še posebej fb tako mladega fanta, kot je tedaj Slavko, Toda Slavko e ni ustrašil ničesar. Zaradi boje mladosti je hodil po godovih, poljih in travnikih še bolj samozavestno. Kdo bi si 1‘ pač mislil, da je Slavko Partizanski kurir. Tudi Nemci ~te> čeprav so ga imeli kar dvakrat v obroču. Pa tudi .tetjič, ko so ga dobili, se je Umazal, 2 veseljem je pre-tetea! vse napore. Pa je prišel an> ko je dobil nalog, da gre večjo skupino partizanov na °lenjsko. Kmalu potem, ko J1 Partizani prešli Litijo in štartno, so padli v sovrai-tkovo zasedo. Slavko je bil te®d tistimi srečneži, ki jim je •Pelo pobegniti ... Potem pa (pdt nazaj pod Sveto goro. ,enekaj časa je »mali kurir-Slavko« prenašal pošto. r *teak kotiček pod Sveto go-10 in okoli nje je poznal. Ni Sj° kotička, kjer ne bi šel tenko podnevi in ponoči, ob •akem času. Sam ali s tova-teem. Poznali so ga vsi parti-,dni, ki so se mogoče včasih ol. dli dva zadržali v tisti Količi, In radi so ga imeli. Se , ,Sebej takrat, kadar je prine-... kako razveseljivo novico.
I Pa pošto od domačih.
, Las je tekel. Z vsakim dnem ~ okupator izgubljal oblast ydd osvojeno, nasilno osvoje-d slopensko zemljo. Parti-. n$ki napadi so se vrstili, ie,es tukaj, jutri tam. Treba bilo enkrat za vselej oku-jpdrju povedati in pokazati, jd ni zaželjen pri nas. Tako ri, Slavka zanesla pot v )u-5 n' bataljon Kamniško-za-vskega odreda. Tudi tu se „ bal Slavko ničesar. Vse-vsod je hotel biti poleg, fJd prvimi. Tako je šel z ju-bataljonom od borbe v
borbo, iz kraja v kraj. Dokler ni končno napočila že tako dolgo pričakovana svoboda.
In če boste danes takole povprašali Praznikovega Slavka o njegovi partizanščini in o najtežjem podvigu, ki ga je storil v tem času, Vam.ne bo odgovoril. »Kaj bi,« pravi sam. -Saj smo se vsi borili in vsak po svoji moči doprinašali, da smo izgnali sovražnika iz naše zemlje«. Samo to bo povedal. In nič več.
Slavko in njegov starejši brat Ivan sta se ob osvobodi-
tvi vrnila domov. Oče Ivan pa je padel na Dolenjskem ...
Se in še bi lahko pisali zgodbe o malih kurirjih, ki so tvegali vse, samo za to, da bi pravočasno prispela poročila in obvestila iz edinice v edi-nico. O hrabrih jurišnikih. O mladincih, ki se niso ustrašili ničesar, pa čeprav so šli naravnost v smrt. S pesmijo in z nasmehom na ustih. Mladi so bili pripravljeni žrtvovati vsel	•*
(ma)
podjetja in delavnice, katerih ustanovitev so omogočili prav zasavski rudarji. Ljudje so našli spet novo zaposlitev. Iz teh manjših podjetij in delavnic, nekatere od teh so bile včasih tudi v sestavi rudnikov — so počasi rasle prave pravcate tovarne. V Zagorju tovarna keramičnih izdelkov na Izlakah, v Trbovljah Strojna tovarna, Strojno mizarstvo. In še in še b; lahko naštevali.
Zasavski rudarji so uvideli, da lahko samo skupni m skladni napori vseh proizvajalcev in potrošnikov privedejo do želenih rezultatov. Skupaj z ostalimi delovnimi ljudmi *so začeli reševati pereče komunalne probleme in se v celoti vključevat; v komunalno življenje. Danes si skoraj ni več mogoče zamišljati reševanja prolemov, ki tarejo prebivalce neke občine, v okviru podjetja. Rudarji so biilt tako v Zagorju,. Trbovljah, Hrastniku, Krmelju in na Senovem prvi ki so menili, da bi bilo nujno in zelo koristno, da združijo svoje sile, da ustvarijo prav vsem delovnim ljudem lepši jutrišnji dan. Lepša in udobnejša stanovanja, boljše pogoje dela, da poskrbe za objekte, kjer se bo lahko naš delovni človek po trudaipolnem delu odpočil, razvedril in nabral! novih moči za delo. In še mnogo je takih stvari.
Ne bo odveč, če še poudarimo, da lahko povezanost med podjetji in občino lahko precej pripomore k rešitvi tega ali onega vprašanja. Zasavski rudarji so spoznali, da morajo tudi sami prepevati k reševanju skupnih problemov in da torej občina kot celota ureja skupne zadeve. Uvideli, so, da je treba pomagati, kar se le da, dia se v kraju urede športna igrišča, zdravstveni domovi, domovi kulture,
nove ceste, uredijo novi otroški vrtcii, šole m podobno. Res' pa je, da se je pri tem miiogokrait pozabilo opozoriti delovne k6-lektive tega aili onega premogovnika v Zasavju na skupne probleme.
Nemogoče je, da bi danes, ko takole bežno ocenjujemo prve sadove reševanja perečih problemov in sodelovanja rudarjev v komunalnem življenju, lahko zapisali; zasavski rudarjii iz Trbovelj, Zaigictnja, Hrastnika, Senovega in Krmelja so v zadnjih 13 letih prispevali za ureditev perečih skupnih problemov v okviiru občine toliko, m toliko sredstev. Mnogo je bilo namreč stvari, ki so jih delovni kolektivi zasavskih rudnikov rjavega premoga opravili prostovoljno.
Spremenjena podoba nekdaj zakajenih in črnih zasavskih premogovnih središč, nova svetla in lepo opremljena star novanja, nove šole, otroški vrtci, nova igrišča, telovadnice, novi zdravstven; domovi Jn ambulante, novi delavski in kulturni domovi, lepo urejene in opremljene trgovske poslovalnice, nove pralnice in likalnice, nove ceste, lepše in svetlejše življenje — vse to je dokaz prizadevanj in pripravljenosti zasavskih delavcev — rudarjev, da nam bo vsem danes in jutni lepše 'in bolje, da bo naš delovni človek lahko v zadovoljstvu in v sreči užival sadove revolucije.
Rudarski praznik — 3. julij — dan slovenskih rudarjev bo letos tako lahko tudi manifestacija sodelovanja rudarjev v reševanju perečih komunatnih zadev v okviru naših občin in manifestacija še večjega vključevanja rudarjev v komunalno življenje.
M. LIPOVŠEK
NEBOTIČNIK RASTE
Sevnica mimogrede
Sevnica, konec junija Te dni so nam v Kopitarni postregli z radostno novico: z julijem bo začelo obratovati šest novih strojev za izdelovanje pet, ki so jih pravkar dobili iz Italije. Tako se bo proizvodnja pet povečala za 80 odstotkov ali 800.000 parov v letu 1059. Vsega skupaj bo to leto zapustilo tovarno 2 milijona pet.
V SRCU STARE ZETE
Pomlad je in kaj sl moremo misliti lepšega, kot je čudovit izlet v srce stare Zete, ,v črnogorsko Cetinje, v mesto, ki čuti toploto poletnega sonca ln razgretega krša od prvih aprilskih do poznih jesenskih in prvih zimskih dni. Diha oster planinski zrak in hkrati oznanja bližino morja.
Zjutraj sedemo z nekaj pari košatih brk in koščenih teles v velik »Tarin« avtobus, ki nas po romantični, a vrtoglavi cesti, polni na videz nezvozljivih zavojev, mimo stometrskih prepadov, varno, z veliko br-zitio popelje proti Crnojeviča Rijeki, mimo zelenkastega ogledala Skadrskega jezera naprej v breg In v nove zavoje, pod skrbnim vodstvom črnogorskega šoferja.
Na Cetinju nas pozdravi sonce in častitljivost starih hiš. Hodimo po ulicah, ki skoro vse spominjajo na zgodovino. Zremo v mogočen relief Cme go-
re, smo v sobi, kjer je kralj Nikola pripravljal bojne načrte, in v hiši, kjer je ustvarjal veliki Njegoš.
Nehote deluje domišljija. V spomin prihaja tisti stari koščeni in neupogljivi črnogorski človek, ki Je s puško na rami
preživel večino življenja, ki mu je ta siva, skopa zemlja, dežela krvnih pretresov in osvet, naredila toliko gTenko življenje, človek, ki pa vendarle nikoli ni prodal svojega ponosa.
. Spomin Iz šolskih ur ln pogled na nekatere ooslvele ria-
li središču mesta Je med borovci in velikimi listavci skrita prijazna cerkev. Okoli nje so grobovi, na njih zelena trava in propadajoči spomeniki.
Od sveta jih loči porjavela, svojevrstna ograja iz puškinih cevi.
Bilo je pred pinogimi leti, takrat, ko so Črnogorci Wli obupen boj s Turki, iz sovražniku zaplenjenih pušk so potem napravili to v svojem mestu in drugod edinstveno ograjo.
Nedaleč od tu Ima Cetinje spomenik, postavljen v spomin rojakom, ki so se vračali v domovino, da skupaj z brati In očeti pomagajo pri bojih za svobodo, a so se nekje na morju potopili..,
Danes živi Cetinje umirjeno življenje podeželskega mesta. Nekaj desetin' študentov se v višji šoli pripravlja za življenjsko delo, vsakih nekaj ur privozijo iz Titograda ali Kotora avtobusi, upokojenci In mla-se zbirajo v kavarni zvečer pa vse navali na cesto.
-Jak
Oče in sin
V megleno novembrsko jutro so v daljni Nemčiji odjeknili streli iz pušk. Sovražen nasmeh je zaigral na licah švabskih krvnikov ..,
Fašistična drhal je terjala spet nove žrtve. Tokrat Slovenca. Enega tistih, ki se niso hoteli, kakor pokorni hlapci, ukloniti nemškemu krvniku, se mu vdinjati in mu zvesto služtii.
Biagotinškov Ciril je tako 11. novembra 1942. leta v daljni Nemčiji, kamor so ga v tem letu izselili skupaj z materjo in brati, ostal brez očeta...
Takrat je bilo Cirilu komaj tri leta ...
Leta tečejo... Iz majhnega fantiča je čez leta postal Ciril. Močan ln krepak pant. Fant, ki bi gore premikali.
Fant, ki sicer ni slišal očetovih zadnjih besed, preden so ga ustrelili: »Sine moj, ne pozabi za kaj sem sc boril!«
A jih je kljub temu z vsakim dnem bolj Izpolnjeval.
Včasih se mu je zdelo, da vidi pred seboj očeta. Močnejšega in
hrabrega. Moža, ki se ne bi uklonil nikomur. Takrat je bil Ciril ponosen. Ponosen na očeta.
Na očeta, ki je dal vse, kar je imel najdražjega — svoje življenje za domovino.
Tako je Ciril sklenil, da mu bo zvesto sledil. Ko je dokončal obvezno šolo, je sklenil, da se vpiše na elektro oddelek Industrijske rudarske šole v Zagorju.
Tri leta, ki jih Je prebil Ciril na Industrijski rudarski šoli v Zagorju, so hitro minila. Tri leta' veselja prešerne mladosti. V družbi s tovariši Iz vseh predelov naše prelepe domovine. Tri leta. Kdo bi se jih sedaj ne spominjal rad! Spominjal let presrečne mladosti...
Ko je tako Ciril v letošnjem januarju poslušal govor tovariša Tila na VI. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije, ki Je bil v Beogradu, je bil tudi sam tako navdušen, ko je vsa jugoslovanska mladina dobila nalogo ln tud{ enodušno sklenila,
da zgradi novo cesto Bratstva in Ljubljane do Djcvdjelije.
Ze takrat je Ciril v sebi sklenil, da se bo v letošnjem poletju, po končanem šolanju in po opravljenem zaključnem izpitu na šoli, pridružil graditeljem avtomobilske ceste Bratstva ln enotnosti. Menil je, da hoče tudi na ta način slediti očetu, ki Je dal za stvar socializma življenje. Ciril ge je tako hotel oddolžiti domovini, narodu ln vsem tistim, ki so nam priborili lepši današnji dan, poln svetlobe, poln mladosti In poln sreče.
Ko so na Industrijski rudarski šoli v Zagorju sestavljali spisek mladincev-gradlteljev avtomobilske ceste Bratstva ln enotnosti, Je bil Ciril med prvimi...
SEVNICA, MESTECE OB SAVI, KJER JE TUDI SEDEŽ LESNE INDUSTRIJE
In tako se je Ciril 1. junija pridružit tisočem in tisočem graditeljev avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. Kot brigadir v mladinski delovni brigadi narodnega heroja Toneta avtomobilsko Okrogarja-Nestla. enotnosti od
In takih Cirilov je na avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti precej. Sin noče zaostajati za očetom. Hoče nemoteno po začrtani poti naprej. In prav Je teko.	(ma)
Novi stroj) so najmodernejši, za delo ne bodo zahtevali pove* čane delovne sile, izkoriščeni pa bodo zelo racionalno.
Proizvodnja pet se je v sev-niški Kopitarni od leta 1935 razveseljivo dvignila. Takrat se jih dali na trg le 480.000, letos pa bo njihovo število doseglo že milijon in pol.
*
Za zaključek šolskega leta so pripravili v Sevnici nekaj razstav šolske mladeži, ki so prikazale delo in življenje tamkajšnjega mladega rodu.
Posebno bogata je bila rai-slava na Savski šoli. Razstavo si je odledalo precej Sevnlča-nov.
V počastitev Dneva borca bo v sevniški občini več različnih prireditev. V štirih okoliških krajih bodo odkrili tudi spominske plošče padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja.
*
Kakor drugod, tako tudi v Sevnici ne manjka navdušenih prijateljev lepe knjige. Med stalne obiskovalce Svobodiine knjižnice, ki je našla svoje zatočišče v sindikalni dvorani »Jugotanina«, sodijo seveda v prvi vrsti delavci in mladina, med njimi pa lahko vidimo tudi kmečke ljudi.
Statistike nam povedo, da so bralcem zlasti všeč razna domača pripovedna dela, med njimi zadnje čase vidno raste zanimanje za partizansko literaturo, radi pa sežejo tudi po vseh sodobnikih svetovne književnosti.
Zal da ima knjižnica zelo skopa denarna sredstva ter tako ne more poseči po vseh dobrih delih, ki se dan za dnem pojavljajo na našem knjižnem trgu.
in
Smrt je zrla v oči
Dano« je Mirko Grabci direktor nekega podjetja v Jajcu, Ibro Cilič pa uslužbenec v enem Izmed bosenskih občinskih ljudskih odborov. Oba sta prvoborca. Pred petnajstimi leti sta se znašla na Sutjeski, v v.harju najstrašnejše ofenzive.
Ko »mo tisti dan letošnjo pomlad v Sarajevu »edili skupaj, ata oba živo posredovala drobce iz nenapisanega dnevnika krvavega meseca.
o
Reka je monotono klokotala skozi črno tesen. B‘lla je noč. Na ustih borcev se je pojavila tista toliko pričakovana in obetajoča beseda: Sutjeska. Prebod preko Sutjeske. Roke, izžete do kosti, so prijele druga drugo. Tovariš Je začutil hlad tovariša. Za-pljuskale so prve stopinja v naznani mokroti, telesa to zabredla v dAvtJno vodne sile. tUkrtnšail bo bb Muf, trgala se j* štva ve-
riga, trupla so za vedno izginjala v temo. Brat je izgubljal brata, mož ženo, mitraljezec svojega pomočnika, tovariš tovariša.
Komaj so izzvenel; poslednji akordi žalostnega prehoda na reki, že so se na suhem oglasil; novi, še močnejši. Zarezgetalo je nemško orožje, iizza vsakega drevesa je švigal ogenj, ki mu je bilo Ime smrt. Bilo je hujše ko v peklu, če že naj bo ta prispodoba tistega najhujšega, kar se more človeku dogoditi. Borci so padal,' ko živi okostnjaki. Tekla je kri. Zadoneli so proslavljeni Šarci, mitraljezi in puške, ki so nanje pritiskale roke borca iz Bosne ali Cme gore, Dalmacije ali Srbije in Slovenije. Mogočno in strašno. Kri se je pomešala v potoke. Tu nekje vstaja podoba legendarnega komandanta Save in njegovega belca. Bil Je na čelu borcev, neustrašen, poln energije kakor vedno, Napadal j«. Bunker ee ja napočil, od
bomb, ki »o mu še pred nekaj sekundami visele ob telesu. Tovariš; so slišal1; njegov zadnji vzklik — naprej, potem pa se je prerešetan z zrni Jz druge švabske utrdbe za vedno zgrudil.
Nič ni pomagalo. Vročica je postajala čedalje večja in tifus, ta prokleti, tisočkrat prokletii sovražnik borcev s Sutjeske, je začel brenkati na prvo struno. Telo, saj ne vem če to sploh smem tako imenovati, je bilo sama kost in koža. Potem pa še ne-prenehne bolečine in blodnje, v katerih bi z golimi rokami davil vse, kar je dišalo po. sovražniku, v katerih sem z lesenim; palicami meril in streljal na avione. Ležali smo v mnogo prenatrpanem prostoru, zrli, kako Je smrt grabila tovariše in čakal1; na trenutek, ko se bo lotila tud; nas.
Tedaj so od nekod pribrenčala letala in nas z bombami pregnala še iz te revne realnosti v najtršo podobo, ki si jo je mogoča zamisliti. Na pol omotičeni, nekateri ranja« ni, smo se razbežal; v hoeto na vse strani.. 1
-Ja*
ukaz domovine
Nemirno se je premetavala na postelji, tisočkrat se je obrnila, zdaj mižala, zdaj strmela V temo, ki ji ni in ni hotela pričarati spanca. Tako je bilo noč za nočjo, odkar se je moral umakniti v ilegalo sin Janko, edinec, v katerega je v prvi uri njegovega življenja položila vse svoje upe, kajti ko je Janko že potoval na svet, so ji moža odpeljali orožniki in Biieča ga je pogoltnila, ne da bi kdaj videl sina.
Kot na filmskem platnu so ae v teh nemirnih nočeh brez ■panja vrstile pred njo slike in sličice iz sinovega življenja. Kljub bolečini in moreči skrbi, ki ji je kljubovala v srcu, se je morala nasmehniti ob spominu na leta, ko je bil Janko že otrok. Kakšni vse ji je zagodel! Za vse ga je imela dovolj: za veselje, jezo in skrb. Dostikrat je ob njegovih po-četjjh le s težavo ohranila resen obraz. Nikoli ni poskušal pičesar tajiti, vedno* je priznal vse natako tako, kot je bilo in vedno na tak način, da se ji je polegla jeza, še preden je bil s svojo izpovedjo pri kraju.
Spominjala se je, kako se je nenadoma pojavil na dvorišču najlepši puran brez repa. Ko je iskala. Janka, da bi ji dal pojasnilo, ga je našla za drvarnico v polni bojni opremi indijanskega poglavarja, ko si je vneto mazal obraz z ilovico.
»Kaj pa počneš, paglavec!« ni mogla zadržati jeze nad sinkovim početjem.
»Jaz ... jaz... Ko bom velik, bom indijanski poglavar in se bom boril za domovino. Mamica, povej mi, kaj pa je to domovina?« jo je vprašal tako nedolžno, kot da nikoli ni bilo na svetu purana, ki mu je izpulil rep.
»Domovina? Mati je, prav tako kot jaz. Jaz sem samo tvoja mati, domovina pa je mati vseh nas. Domovino je treba ljubiti bolj kot mater, kajti če izgubiš mamo, Imaš še vedno domovino in veš. kje si doma. Če tl pa kdo vzame domovino in svobodo, je to toliko, kot da ti vzame pravico do življenja, ti vzame več, kot če bi ti vzel mene. Všdiš sinko, tudi živali imajo nekaj, kar jim mnogo pomeni. Ti si izpulil puranu rep in si mu vzel najdražje, kar je imel. Kdor muči živali, je surovež tudi do ljudi, in kdor drugim dela krivico, se sam nikoli ne more boriti za pravico.«
Osramočeni »indijanski poglavar« je prestopal z noge na nogo in očitno ni bil v nič manjši zadregi kot puran brez repa, ki je žalostno ždel ob vrtnem plotu.
V gimnaziji je bila Janku
svojo sobo in slonel ob knjigah, Jožko ga je dnevno obiskoval. Potem je bilo teh obiskov vedno več, prihajali so fantje ,ki jih mati nikoli prej ni videla. Če je vprašala Janka za pojasnilo, se je navihano nasmejal:
»Ne skrbi, mamica, je že prav tako!«
Nekega večera, ko je že legel, je naneslo' tako, da je šla v njegovo sobo, kar sicer ni bil njen običaj. Svojim očem ni mogla verjeti, pa je le bilo
»Orožje?____ začudeno je za-
strmeli vanje, kot da prvič v življenju vidi ljudi pred seboj. »Moj sin naj bi imel orožje? Kaj pa naj bi počel z njim, saj je še otrok!«
Pregledali so vsak kotiček, celo v štedilnik so pogledali, čeprav je gorel ogenj v njem. Trkali so na pod, na stene, nobenega rezultata. Pustili so za žabo divji nered in jezni odšli.
Knack je planil s stola. Z divjo močjo je udaril Janka v obraz, da ga je v hipu oblila kri.
»Govori pasji sin, sicer te zdrobim v sončni prah!«
»Jaz sem vam povedal vse, kar sem vam imel za povedati. Nimam vam povedati ničesar več!«
»Kdaj, komu si povedal?«
res: Jankova postelja je bila mrtvih. Moreča skrb ji je sti-
»Povedal sem vam vsem, ko Bilo ji je, kot da bi vstala od sem bil še na svobodi. Ko so
gorela vaša skladišča, ko so fr-
nedotaknjena in njega nikjer. Kdaj, kam in kje je izginil? čemu? Vso noč je prečula, proti jutru jo je zmagal rahel spanec. Ko se je prebudila, je Janko že požvižgaval v kuhinji.	’
»Dobro jutro, mamica, danes si pa pozna!« jo je pozdravil.
»Pozna... kako naj ne bom pozna, ko pa vso noč nisem zatisnila očesa. Čuden si zadnje čase, Janko! Mislim, da kot mati imam pravico vedeti kod hodiš, s kom se družiš in kaj počneš!«
Janko se je odkašljal. /
»V zadrego me spravljaš mama. Vendar, če že hočeš vedeti — počnem samo tisto, kar sta me učila oče in tl«.
Začudeno ga je pogledala.
»Saj očeta ...
»... še poznal nisem nikoli si hotela reči. Poznam ga, mama, saj sem ga spoznal prav iz tvojih besed. Mislim, da je čas, da začnem tam, kjer je nehal on.«
»Ne lažite! Skriva se! Povejte, kje je in kje ima orožje?« skala srce, ki je iskalo sina. Kje je, je živ? Vedela je, da je skrbno nadzirana, vendar je tudi skozi obroč, ki se je stezal okrog nje, kdaj pa kdaj predrlo Jankovo sporočilo: »Ne skrbi, mama, živ sem!« Potem pa je zvedela, da je s toliko truda znova povezana organizacija zopet izdana. Podrobnosti, koga in kje so ujeli, ni zvedela. Toda nobena stvar na svetu ni tako občutljiva, kot je materino srce. In to srce je slutilo strašno resnico: ujeli so ga! Ko bi zvedela o njem karkoli že, samo da bi vedela, kaj je z njim! Noč za nočjo so jo
čali v zrak vaši kamioni, ko so se pod vami podirali mostovi — takrat sem vam govoril. Mislim, da je ta govorica bila jasna in nedvomna! In nisem govoril sam. Vse moje ljudstvo, kar ga je poštenega, govori z vami v jeziku, v katerem se edino da govoriti z vami. Te je strah te govorice, gospod gestapovec?« Skozi priprte trepalnice je Janko tako ostro in izzivajoče gledal Knacka, da se je ta zdrznil pred njegovim pogledom in zavpil:
»Pes, zaslišujem jaz tebe, ali ti mene?«
»Z vso pravico jaz tebe. Ti J*... kaj,. Branil
varali lastni utripi srca, ko je* 'sem,'kar' je moje, naše. S kakš-
najljubši predmet zgodovina. 3 kakšni ognjem v očeh ji je pripovedoval o ponosnih koroških vojnah, poznal je vsakega od njih, kot bi to bil on sam in ne Borut, Gorazd ali Hotimir. katerih zgodovino se je učil. S kakšnim zanosom je pripovedoval o bitki pri Termopilah! »Potnik, ki tod mimo greš, povej Lakedemoncem, da tukaj mrtvi ležimo, kakor je velel domovine ukaz!« Z velikimi, rdečim svinčnikom napisanimi črkami je bil napis iz spomenika pri Termopilah napisan v njegovem zvezku.
Kolikokrat je prisedel k njej: »Mamica, pripoveduj ml o očku!« Trudila se je, da bi mu pričarala takega, kot je v resnici bil, človek, ki se nikoli .ni bal nikogar in ničesar, razen svoje vesti. Kolikokrat so ga zasledovali orožniki, koliko hišnih preiskav je doživel — preziral jih je, bal se jih ni nikoli. Po zlomu Orjune so ga odpeljali In ni se več vrnil. Njegov sin pa je vztrajno ponavljal:	»Ko dorastem bom
tak, kot je bil moj oče!«
S strahom v srcu je spremljala mati dogodke predvojnih dni. Janko se je zapiral v sobo včasih sam, včasih s prijateljem Jožkom. Cula je, kako se šepetaje pogovarjata o nečem, če pa je prišla v sobo, vata imela pred sabo vsak svojo knjigo in se vneto učila. Ko so v mestu zavihrale rdeče zastavo s svastiko, se je zdelo, da Jjganko ne posveča temu nobe-pa pozornosti. Zapiral se je v
Takrat Je ob pogledu nanj spoznala tisto, kar ‘ je s strahom v srcu spoznalo toliko mater v tistih dneh: da njen Janko ni več otrok. Pred seboj je zagledala resen in odločen obraz pokojnega moža ...
Potem se je še sama pridružila njegovemu delu, pomagala Je kolikor je mogla z delom, nasveti, z dobro materinsko besedo. Sabotaže v mestu so se vrstile in s skritim ponosom je spremljala njihov potek. Njen Janko, njen sin je izpolnjeval ukaz domovine...
Nekega večera pa je prišel domov tak, da ga niti spoznala ni. »Mama, vdrli so v našo organizacijo. Ne smem več čakati. Toda v gozdove za sedaj ne morem, moram ostati tu in nadaljevati. Skrival se bom. Ne skrbi mama, vse bo dobro«, se Je po stari navadi vedro nasmehnil in izginil v noč. Drugo jutro je odkrila, da je vzel s seboj samo eno pištolo, drugo pa je pozabil. Ko je še premišljevala kam naj jo skrije, ji je pogled ušel skozi okno. Naravnost proti hiši so prihajali trije gestapovci. Srce ji je burno bilo. aKm, kam naj dene to usodno orožje? Na kuhinjskem oknu se je bohotil ogromen rožmarin. Razmaknila je stebla in spustila pištolo na sredo grma. Tisti trenutek so že trkali na vrata...
»Kje je vaš sin? «
»Kje ... saj mu nisem in ne morem biti vedno za petami. V mesto Je šel.«
prisluškovala v temo. In tisto noč so se res oglasili koraki, toda ti koraki niso bil Jankovi, bili so težki, trdi...
... Surove roke so jo pograbile in sunile čez prag. Vrgli so jo v avto in odpeljali. Se preden se je dodobra zavedala, kaj se Je pravzaprav zgodilo, je stala oči v oči z gestapovcem Knackom, učlovečeno zverjo.
»Vesela vest, gospa«, zadovoljno si je mel roke. »Vašega sinka smo prijeli. Tistega sinka, ki je bil še premajčken, da bi lahko imel orožje.« Potrudil se je, da bi vso svojo Ironijo zlil v to naznanilo. Bilo Ji je, kot bi kača sikala okrog nje. Potem je njegov glas postal nenadoma trd in surov:
»Ko se bosta srečala, ga pripravite do tega, da bo spregovoril. V nasprotnem primeru pripišite sebi posledice!« Pomignil je gestapovcema, ki. sta jo pripeljala, in hip nato so se zaprla za njo vrata celice. Vendar — to kar ji je povedal gestapovec, jo je navdalo z veseljem in ponosom:	njen sin
molči, niso ga zlomili...
Podatki, ki je z njimi razpolagal Knack, so govorili, da je Janko eden izmed voditljev skupin, ki so sodelovale v mestu, ki so jim delale toliko in takšnih preglavic, da se teh dogodkov tudi trdokožni gestapovci niso mogli spominjati, ne da bi jih bilo sram. Knack se Je glede na fantovo mladost odločil, da bo najprej poskusil z lepim. Mirno, kot da stopa v svoj razred, je stopil predenj Janko.
»Vidim, da si skoro še otrok! Koliko pa si star?« ga Je prijateljsko vprašal.
»Dovolj, da znam ljubiti domovino in sovražiti vas.«
»Zapeljali so te, fant! Toda ml smo ljudje z uvidevnostjo. Dali ti bomo možnost, da popraviš svojo zmoto. Tvoja domovina je sedaj rajh. Zanj se moraš boriti. In če boš povedal, kar te bom vprašal, boš dokazal, da sl vreden svoje velike domovine!«
Knack je opazoval, kakšen vtis Je napravil njegov slovesni uvod. Janko ga je pogledal v obraz s takim prezirom, da. ga je mrzlo spreletelo po hrbtu. Povesil je pogled in črtal s svinčnikom neke podobe na papir.
»Povej, kdo te Je organiziral za delo in koga sl organiziral tl?«
»O tej stvari ni, da b| vam polagal račune, ker vas ne smatram za oblast. Vse, kar sem storil, srm storil za svojo domovino in edino pred njo se čutim odgovornega za svoje delo!«	|
no pravico ml to lahko zabra-niš? Z nobeno! Zabranjujete nam. lahko z bičem, pištolo, zapori, vešali, streljanjem. To-
da td so stvari, ki jih pravica vedno zmaguje. In ta je na naši strani.«
Knackov bikovski vrat je zalila kri. Ce bi smel tegale smrkovca sedajle zdrobiti, streti! S težavo se je premagoval. Zlomiti ga, da bo govoril — tako nalogo je dobil od svojih nadrejenih.
Sest dni so ga zasliševali brez prenehanja dan in noč. Uporabili so vsa sredstva od priliznjenega prigovarjanja in prepričevanja do zverinskega pretepanja, ko mu je Knackov bič v kosmih trgat meso s telesa. Janko je molčal kot zid.
Knack Je dal pripeljati njegovo mater. Ni mu ušlo, da je ob pogledu nanjo Janko prebledel kot mrlič in da so se materi ob pogledu nanj zašibi-la kolena.
»Tako, bandit! Sedaj boš govoril. Ce pa ne boš — za prvi tvej negativni odgovor bom dal tvoji materi izrezati iz telesa petokrako zvezdo in ti jo bom prilepil na čelo. Pravo, rdečo zvezdo...« Zadovoljno in z užitkom se je smejal.
»Mati, mama!« V kriku, ki se je iztrgal iz prsi izmučenega fanta je trepetala bolečina, ki presega moč vsakega človeškega srca.
Knack je v tem videl svojo zmago. Bil je prepričan, da je končno našel sredstvo, s katerim ga bo strl. se na misel mu ni prišlo, da bi se sramoval izrabljati najsvetejša človeška čustva v najnizkotnejše namene. O sredstvih, ki jih je uporabljal, ni bil vajen dajafi računov ne pred kom drugim ne pred samim seboj. Bil je pač »nadčlovek« kateremu je dovoljeno vse...
»Kdo te je organiziral? S kom si se sestajal? Koga si organiziral ti? Govori!«
Pred Knackom na mizi se Je bleščal svetel, oster nož. Namenoma ga je položil na mizo tako, da je Janko gledal vanj.
»Molči sin, ker bi me tvoje izdajstvo bolelo bolj kot vsa njihova zverstva. Ne sebi — domovini sem te rodila! Hujše od tvoje smrti bi me bolela sramota, da sem ji rodila izdajalca!«
Materine odločne, zapovedujoče besede so kot nož rezale tišino. Janko se je vzravnal in izza priprtih trepalnic se je zapičil v Knacka ponosen, kljubovalen pogled.
Gestapovec je bil poražen — zavedal se je, da je igro izgubil. Spoznal je, da je majhen in nebogljiv proti sili, s katero se je boril, čeprav ima v rokah „Y*a, razpoložljiva sredsjva. občutku te strašne nemoči je zgrabil pištolo in streljal, streljal, dokler ni utihnila.
Mati in sin sta izpolnila ukaz domovine.
Haptej
Z ranjeno nogo se je v nosilih polževo pomikal t ešalonom ranjenih in razbolelih borcev po kozjih stezah nad Sutjesko, dokler ni nekega dne iznenada presekal poti sovražnik in z obilico zrn prerešetal izžeta telesa borcev.
Brico se je z nečloveškim skokom zavlekel globlje v hosto. V samoti tisočletnih dreves, ki so mu bila ta čas pošast, največja slast in dobrota hkrati, je osamljen razmišljal, kaj naj stori, kako naj se odloči.
Brž stran, to je bila edina misel. Stran od tega pošastnega mesta, kjer so našli smrt njegovi tovariši, stran od krvi, ki se je topla pretakala iz njihovih teles• K partizanom.
Bolj je drsal kot hodil po ovlaženi zemlji. Rana ge je čudno skelela in izvabljala grahove znojne kaplje, ki so lepile bedno obleko, raztrgano od neprestani h borb in poti, na koščeno telo.
Minute so bile dolge ko ure, ure daljše kot dnevi. Vsakih nekaj metrov je počival, samo hip, nato pa si je še odločneje pognal naprej.
Ko si je našel pripravno palico, je postala hoja za spoznanje prijetnejša.
Ko je našel kos trave, je začelo srce spet topleji biti, roke pa so nenasitno grabile po zeleni ploskvi it» tlačile v usta.
Proti večeru je naletel na razpletene žice Švabske zveze.
Minil je dan.	'
Minile so ure novega dopoldneva.
Vas, ki jo je uzrl pod bregom in se je prvi hip otroško razveselil, mu je pripovedovala o strašni bitki, ki se je odigrala, o smrti, ki je tu pokosila vse, kar je našla živega. Porušene hiše, trupla mož, žena it* otrok. Krvava cesta, ob kateri je obležalo že najedeno kljuse. Nekaj ducatov črvov in muh je še vedno opravljalo svoje mesarsko delo. Bricove roke so zagrabile V to živo meso, pri prstih, ki so trgali surovo jed, se jo izmotaval gnusni mrčes.
Roke so grabile, v lakoti slabo čistile in metale V usta.
Brico si ta hip v divjini ni mogel predstavljati lep-šega ko ta boren kos neslanega in smrdljivega mesa.
S kvadratom umazane krpe, ki jo je našel, si je za silo povezal zevajočo rano. Umazanija je prodrla do • nje. Odprtina je bila še večja in zajedli so jo črvi. * Spet se je pod trudnimi nogami majala pot. Spot so bežale ure. Oči so zrle v trupla, ki so nepremično za vedno obležala, v razmetano opremo in prerešetana debla.
V lomastenju, ki je prihajalo čedalje bliže, je čutil bližino partizanskih nog. Prihajala je skupina Fricov. Zadnji hip je našel zavetje pred njihovimi izbuljenim* očmi in naperjenimi brzostrelkami.
Lajcota je postajala čedalje glasnejša. Moči so 0°-zapuščale.
Iz kupa pepela, ki ga je v osamljeni vasi pustil kdovekdo, je iztisnil še iskrico ognja, ki je prižgal dračje, ki se je znašlo nad njim in pregrelo premrle-ude.
Polaščala se ga je čudna slabost. Vedel je, da ie skoro tretji dan ni ničesar jedel.
Sezul je čevlje iz domače kravje kože in jih lizal Položil jih je na žerjavico, da so zlezli v kepo. S kame-njem jih je stolkel v prah in použil...	,
Gristi ni mogel, ker mu je večina zob izpadla.
Bos je taval naprej. Hotel je sezuti nekoga, ki J* ležal mrtev ob njegovi poti. Sele ko se je približal, jf videl, da je še na pol živ, najbrž obnemogel od prt}’ Ni mu mogel pomagati. Ves je zatrepetal, ko ie zagledal njegov čudno spačeni obraz.
»Takšna usoda čaka mene,- je na pol nor blebetal...
..	. Siesti, dan. ga ie leiečega pri neki bukvi našla sku-
pina partizanov, brez moči. Prve besede, ki jih Je izrekel so bile:
»Naprej, na juriš, k našim!«
Po pripovedovanju: Ja. Koprivo
USTI IZ VELIKIH OKI
' Pojdite k Hasanu Begovi6u, so mi svetovali tovariši iz jahlamjške Zveze borcev. Boril se je na Sutjeski, bil je v spremnem vodu tretje divizije, večkrat se je srečal z Vrhovnim štabom. Na griču nad mestom ima hišo, rad vam bo povedal kaj o tiist,!h časih.
Bilo je letošnjo pomlad v Jablanici.
Res sem ga obiskal. V beležnici so na nekaj straneh popisani njegovi spomini.
Ko sem te dni pripravljal material s Sutjeske, sem v obilici gradiva, intervjujev in drugih zapažanj s poti po sledeh Pete ofenzive obetal prav pred temi zapiski. On je bil eden izmed tisočev v partizanski vojski, navaden borec, ki je videl m prenašaj strahote. Kako se mu je vse to vtisnilo v spomin? Mnogo smo že slišali o najznačilnejših operacijah in dogodkih iz tistega časa; o njih »o nam pripovedovali nekdanji komandanti in drugi, prav tako zanimivi pa so tudi utrinki, ki so se ob teh še porajali m ohranili.
Njegova »tara je skuhala izdatno kavo, utišala sva radio in zavzeta najbolj primeren kot v hiši. Tako sva hita nared za pot v minulost tistih krvavih let, k? so dala koščenemu in razgubanemu obrazu starca svoj pečat.
1942. leta Je vstopil v Konjiški odred, ki Je pozneje tvoril osnovo mostarskemu bataljonu, katerega sile so prešle v sestav 10. hercegovske brigade. Brigada je bila po nekaj mesecih formirana v Tretjo udarno divizijo. V spremnem vodu Tretje divizije je doživel napad na Jajce in znamenito bitko za, Prozor. Ze tu se začno spomini na Stroko razpletati. Podrobni opisi b.tk ob zavzetju Zabljaka, hudih napadov na Pivski planini pod Durmitorjem, ob prelazu Pive, besede 6 lakptl, tifusu m slabi opremi, ki so spremljal«' borce tisti čas, o travi, osamljenih drugih zeleh m o, navzlic temu', dobrem razpoloženju ljudi. Se posebej, razumljivo z iskrico neprikritega ponosa pa se spominja svojih posebnih nalog, ki Jih Je opravil v času Četrte in Pete ofenzive. To so razne specialne poti v druge brigade in nekajkrat celo v Vrhovni štab, v Titovo hi .li no.
»Bita je še zima in sneg je visoko ležal po grapah in bregeh. Pred napadom na Prozor smo premrli in lačni čakali v Pldrišču. Nekega dno sem moral v spremstvu komandanta,« pri. poved uje. »Odšli »mo neznano kam. HojkCl »*no poČMl Pot Je billa napor-
na. Ustavili smo se na S čutu. Tu je bil Vrhovni štab, tu so bili tudi drugi komandanti. Imeli so sestanek, govorili so p pripravah na udar. Sklenili so kratko ln odILočno: »Prozor mora pastil«
Na Ščitu sem bil 24 ur. Prvič sem videl svojega Vrhovnega'komandanta. Čeprav je hiio doslej v moji glavi več podob njegove biti, prispodoba še zdaleč ni bila tako popolna kot resnica. Njegov obraz politika, inteligenta, obraz neizprosnega borca in misleca, je bila podoba človeka, ki ve, kaj hoče. Na njem se je poznala utrujenost, toda oči so jo prezirale, čudovito žarele.
To je bita nepozabna slika. Ko smo bili bitko za Prozor, sem bil nenavadno močan. Bilo mi je navzlic mrazu toplo, bil sem mož, ki je pred
—m
nekaj urami doživel sredu krvavih dni srečen dogodek.
Na položajih, nekje pri Savniku, je prišlo do okvare radijske oddajne postaje. Z dvema borcema sem bil izbran za pot v Vrhovni štab, k; je bifl takrat v Zabljaku pod Durmitorjem, kjer nam naj bi Jo popravili. Nepretrgano smo hodili več ko 24 ur, preden smo našit zvezo in Vrhovni štab. Radijska postaja je bila že naslednji dan spet brezhibna. Toda ko smo se popoldne pripravljal; za povratek, je neki vojak nenadoma zavpil: Stukel Koma) smo se uzrli v nebo, že je bit tu zračni napad. Invazija Je trajala kakšno uro ln pol do dve uri. Ne bi verjel, ko bi mi tisti hip kdo dejal, da bom ostal pri življenju. Ko je bilo vse mimo, sem bil še toliko bolj srečen, ker je
ostal nepoškodovan tudi radijski oddajnik. Pohitel; smo do mesta, kj^ smo pustili konja. Konj Je bil mirt®* Mudilo se je. Naprtali smo si postaje na ramena in prešli tako nekaj ur, dokler v neki vasi nismo dobili noveg* kljuseta. Namenili smo se naravno«* v štab Tretje divizije. Radijska V0, staja je začela takoj oddajati.
Borbe so se še vedno razplafflt*' vale. Prišli smo v neko majhno vas. se za trenutek oddahnili,'nato pa odrinili spet naprej proti Durmitor)11' Naslednji dan, okol; devetih ali desetih, me je poklical vodnik:
Pridi h komandantu 1	.
Komandant me Je vprašal: »Ali o* se mogel prebiti preko Pive ln dobijj zvezo z Vrhovnim štabom k; Je bl: takrat menda v Vučjoj gori. sprcJ* sem nalogo ln odrinil z dvojiccj tovarišev. Premagali smo mrzlo reko, °n' stran pa smo dobili zvezo s 7. kraji*'*0 brigado. Bil je hladen dan m deževale je. Pokazali so nam smer pot; P®®:: Vučkom polju. Okoli štirih smo Pri*^ do bližine Vrhovnega štaba, posarne*' ni tovariši, ki smo jih tu spraševal po njem, so samo zmajeval; z glavah* ln govorili, da zanj ne vedo. Prav« sreča, da sem končno naletel na n®' koga. ki sem ga poznal še iz prejšni1® obiskov v Štabu.
Vzkliknil sem od veselja. Človek J* bil borec spremnega bataljona Vrhov' nega štaba. Pošto sem kmalu nato Pre^ da! komandantu bataljona. V Vrbo''' nem štabu se Je precej spremenil®' Trpeli so pomanjkanje hrane. Z nj*10 sem ostal štiri dni. Potem smo se naročilom spet prebili do rvojih., .
Preko Sutjeske smo se prebij8’ na Zelengoro In naprej proti Vzhod® Bosn;. To Je blil neprenehen marš. D* ln noč. Vodili smo frontalne borb*j Izmed Kalinovika ln Foče smo d°‘" veli zračni napad. Plazeč smo se P®* mikali naprej. Domala vee dan snV potrebovali za poti., k; bl Jo *’e<J opravili v največ eni ali dv® urah ...«	• M
Poslušal sem ln zdelo se mi Je> se vrt! pred menoj odlično P08?, film o neki strašni, krvav;, vend** zmagoviti borbi.
Hasan pa te je ob spominih mu’ ' obraz se rau Je krčil jn oddahnil ** le, ko Je končal.
Zdaj Je mogel spet glasneje V***' radijski sprejemnik. Sptker ie S***, leva Je poročal o pripravah za P®0*’ vo 15-letnlce bitke na Sutjeeki. _
"9^
V Velenju bo odslej vsako leto revija amaterskih igralskih družin — Velenjčani kot organizatorji letošnje revije zaslužijo vse priznanje — Prireditev je uspela — Najkvalitetnejša je bila predstava »Dnevnik
Ane Frank«
Zvezdnata noč Rudnik počiva. Nočna izmena J* v jomi ... Naenkrat zatuli sirena — oglu-®'iJoče in zateglo ...
Ljudje se dramijo iz spanja; odpirajo se okna. Kkj se je zgodilo? Nesreča v jami? Sirena že Vedno zateglo zavija; v jasni noči je razločno ',ideti belo paro, ki se dviga navpično v nebo *n izhlapeva.
Kot bi trenil, sem oblečen. Otroci pricapljajo J' kuhinjo: »Oče, povej, ali gori? Kam se odpravljaš?« Nemirno cepetajo, ker jim ne odgo-varjam, le Malka jih miri in naganja nazaj v Posteljo. Povsem mirna je; ni prvič alarm...
Potem me pospremi na plan, in čepiav tečem kot dvanajstletni mladenič, čutim, da je že vedno Pa pragu; boji se česa hudega. Med potjo preseljujem. Ogenj? Plin? Morda plaz, ali pa *amo manjša nesreča. Nekoliko prestrašen se •Pomnim zadnje večje nesreče. Hudo je bilo takrat; na tretjem horizontu se je vžgalo, v izkopu
obtičalo triindvajset knapov. Ogenj jim je ?aprl pot nazaj, in takrat je zadelo tudi starega Martina, menda bi mora! delati le še nekaj dni, Potem bi odšel v zaslužen pokoj. Hudiča, človek P^kdar ne ve ...
V naši »reševalni« so že skoro vsi zbrani. ”*ak jemlje svoje stvari iz omar. Nihče ne go-vse oči so uprte v nadzornika Franca, ki 'e že nared. Slednjič se mu počasi iztrga iz ust: fantje, v starem delu jame je me^da vdrl plin, P*kar ne sprašujte, samo to vem, ničesar dru-®ORa ,,,«
Zdaj smo oprtani. V gumijastih hlačah in z ‘Pahrbtniki«, napolnjenimi s kisikom ter plin-*k*mi maskami, smo videti kot strahovi.
Spotoma si popravljamo orodje. Kot sence *e naglo pomikamo, skoro letimo proti jami. ^Paj je dragocena vsaka minuta. Kdo ve, kaj P*s čaka v jami? In: ali so tovariši sploh še pri “vljenju?
Pred vhodom v jamo sl nataknemo maske in Paše svetilke so prižgane. Zdaj gremo v ne-
•otovost...
Skušam sl predočlt! nevarnost. Plini Doslej še jPatno imeli opravka s tem zavratnim sovraži-,1 Ali so tovariši sploh še tam? Triindvajset JJJt je: moj sosed Ivan (e e' - včeraj po drl Trezni »pet Sel na delo. Tonka, njegova žene Je branila, hotela je, da bi Se počakal ne-
koliko dni. On pa ni maral nič slišati; stožilo se mu je po jami. Prekletol
Kletka danes drsi zelo počasi, in ko nalašč škriplje...
Poslednja skupina je tu. France naroča, kako naj hodimo. Vsem se nam strahovito mudi. In vsi smo mokri kot miši; pod masko je silno zatohlo, kapljice znoja se spreminjajo,v potoke vode ... Ob meni nekaj šelesti. Pred menoj gre Tonček, najmlajši član reševalne ekipe. »Nahrbtnik« ga tišči, venomer si ga popravlja. Dobro vem, kaj to pomeni. Fanta je groza pred neznanim; Ni šala, plin. In danes gre prvič zares. Kako bi ga pomiril? Nič ne morem storiti. Prehod je preozek, da bi šla dva vštric.
Se malo in na kraju nesreče bomo. Zdaj smo napeti kot strune. Kri nam buta kot vihar.
Tu smo že v področju plina... odstraniti z obraza masko, bi pomenilo igrati se z življenjem.
Se nekaj metrov in v Izkopu bomo... Naša očala so popolnoma orošena. Nič ne vidimo...
Slednjič človeški glas. Prispeli smo .1.
Slišim glas našega obratovodje in naokrog se prižge vse polno luči. Naš France sl snema masko. Kaj je znorel? Dvoje, troje najbližjih tovarišev se požene proti njemu .,.
Prepozno, že vidimo nejasno njegov obraz. Hudiča, mož se zateglo reži. In kot nekje od daleč priplava po zraku besedica; vaja...
Kaj, potegavščina ... Skraja smo tako osupli, potem nas prešine veselje. Torej zares vaja: dobro, skrbno pripravljena vaja. In kot v potrdilo, se v medli svetlobi krohotajo obrazi triindvajsetih tovarišev.
Kajpada, vajal Počasi si snemamo maska in privijemo ktsik. Potem posedemo po vlažnih tleh. Naš France v skopih besedah razloži namen vaje.
Toplo nam je pri arcu. Zares ni nesreče. Vodstvo naše reševalne ekipe je hotelo preizkusiti našo sposobnost, naglico. Ko povzame besedo obratovodja, vemo, da nas mora pohvaliti. V pičli url imo bili v jami. Takega rezultata nismo nikoli dosegli, niti pri belem dnevu...
Čudno, vsi smo nekako resni. Se pred minuto md bili v strašni negotovosti in v silnih skrbeh •a usodo tovarišev. In kar ne moremo se otresti občutka, da smo izpeljali dobro vajo.
Tonček, naš najmlajši, sedi ob meni. 8ele zdaj sc mu u;tf» razpotegnejo v smeh. Drhtečih rok
Spomini
Marega
taiapa
Reš:vs'na ekipa ni zamudila
PRIZOR IZ DRAME »DNEVNIK ANE FRANK«
položi masko v naročje ln sname steklenico s kisikom. Močno je zadovoljen in vesel pohvale ...
Spet se pomikamo proti izhodu. Na čelu naš France. Kmalu smo na prostem. Zunaj je vse mirno. Takoj potem, ko smo odšli v jamo, so nadzorniki povedali ljudem, da gre samo za vajo. Ko odložimo opremo .n orodje, se noč pregiba na jutro.
Hipoma Je naša oprema v omarah. Spet smo opravili našo nalogo. In ko France zaklepa našo reševalno sobo in vtakne ključ na določeno mesto, se raztepemo po koloniji.
Danes bo malo počitka. Zjutraj grem spet v jamo, tokrat kot kopač ... Zagorje počiva, le doli s separacije slišim butanje lesenih vozičkov .. Malka me čakal
(v)
Veda za velenjske odrske amaterje, ki so v Uprizoritvi nastopili večinoma z novimi l*ralci. Velenjčanom so vsi izrekli priznanje *n Pogum, da so se lotili tako težkega gledališkega dela In ga tudi dostojno prlka-***>. Priznanje in pohvalo so zaslužili režl-,er Franc Korun in vsi Igralci.
Ptujčani so pokazali, da imajo sposobne 'RraVe, saj so nam v drami Jožeta Kranjca •Direktor Čampa* pokazali predstavo "a kaj lepi ravni. I.ep odrski jezik je odlika igralcev, režiser Adolf Anderle pa Je *kral okrog sebe dober amaterski ansambel.
Dve domači odrski deli, in to Marinčeva •Komedija v komediji«, ki so jo ®Prizori,!ii Igralci zagorske »Svobode«, ter prizor “Uho.lolfannva Igra »Oblaki so rdeči, IZ IGRE »KOM®IWJA n J’ izvedbi »Svobode Slava Klavora« lz Mar!- KOMEDIJI«
“Cra sta bili za gledalce pravzaprav preseljenje. Peči moramo, da so Zagorjani zaigrali to delo kot pokNcnl gledališčniki, ne

vse skupaj zmašil v pripravljene luknje.
Streljali bodo — moj ognjeni krsti Rudarji so se pričeli umikati v kot rova in med njimi sem spoznal svojega znanca ing. Majdiča, ki se je bil na inšpekcijski poti po jami, zaustavil tu pri nas.
— Ss-lčno, novinarji! Sedaj ooš videl naš novi način miniranja.
Kopači so ta čas pokrili transporter z jeklenimi ploščami in čez sredino rova spustili lesene tepihe, kot v šali imenujejo z žico povezane zavese iz tankih polen.
— J* še kaj prostora tudi za nas? Ne bi rad, da bi me tako kmalu odpihnilol
— Kameradi, malo se stisnimo I
— Pozor, streljamo! — nas je prevpil strelni mojster in obrnil električni vžigalec. Zamolkla eksplozija. Se enkrat. Za-
DANES JE MED REŠEVALNIMI EKIPAMI VEDNO VEC MLADIH RUDARJEV. VSI OBETAJO POSTATI STROKOVNO SPOSOBNI REŠEVALCI
biti delovišče pripravljeno! — Tukaj ni fraz o tovarištvu.
Nazaj grede sem se moral spet sploščiti ob tla. (Svojih 186 cm!) Mimogrede so mi pokazali še nov šaht, ki so vsi zelo ponosni nanj. (25 m višine! joj, koliko stopnic!) Ustavili smo se še na številki 28.
— Tu odpiramo novo premogovno polje!
Voda je curkoma vdirala v rov in se zajedala v obleko, kožo in prodirala v škornje.
— Koliko še imamo?
— Se 17 metrov, pa bomo skupaj I
— Bomo do praznikov?
— Moramo. Tu nas čaka premog. Veliko novega premogal
Pred vzhodom v rov sem se spet srečal z možmi iz Kadu-nje. Pri okencu so oddajali svetilke, ki so iz svojih izčrpanih akumulatorjev že medlo svetile. Prav tako kot možje, ki so jim gibi trudno zaostajali.
— Srečno, tovariši, kako je?
— Nič novega!
Samo na separaciji so ta dan zapisali:	dopoldanska izmena
je v Kadunji nakopala 300 vo-» zičkov premoga.
BORUT PLAVAMI j
pa kot amaterji. Janezu Brenu moramo za režijo igre izreči priznanje. Tudi posamezni igraici so bili dobri, najboljša Pa sta bila seveda Lojze Sajovic in Vida Bokal v vlogi Medveda in Sonje. — Mariborčani so prikazali igro »Oblaki so rdeči«. Janez Karlin je v kvalitetni režiji postavil na oder predstavo ki je nadvse uspela. Lep odrski jezik, moderna inscenacija in sama Izvedba dela so dokazali, da sodi ta amaterska družina med najmočnejše, ki so tokrat nastopile v Velenju. Najboljša lika v igri sta bila Sonja Kar-iinova in Jože Debevec.
Ljudska igra Pera Budaka »Klobčič« je prinesla v soboto zvečer veselje in živahnost med igralce in gledalce. Mežičani so zaigrali v tej veseloigri prav dobro, nepri-like jihi je delal le odrski jezik. Spreten režiser Edo Mauhler je znal povezati igralce v prijetno celoto in prikazati »Klobčič« tako, kot ga doslej še nismo imeli priliko videti. Najuspešnejša igralca sta bila Vida Hrovatova in Samo Hanžič.


ENODRUŽINSKE HIŠICE, KI SO JIH ZGRADILI V NOVEM VELENJU
NAJKVALITETNEJŠA PREDSTAVA: DNEVNIK ANE FRANK
Vsi, ki so gledali v Velenju izvedbo drame »Dnevnik Ane Frank«, katero so prikazali igralci »Svobode-Center« is Trbovelj v izvrstni režiji Karla Malovrha, so bili mnenja, da je bila to najkvalitetnejša predstava v letošnji amaterski reviji. Ne samo gledalci, tudi ugledni slovenski poklicni gledališčniki, med njimi prof. dr. Vladimir Kralj, Lojze Filipič, France Jamnik In drugi, ki so se ude. ležili festivala, so to mnenje potrdili.
Izvedba igre, režija, scenarija — vse Je bilo izvrstno. Prav tako Je bila odlična ubranost in -povezava med posameznimi Igralci, ki je bistvene važnosti za vsako
uprizoritev. Najboljša sta bila v tej Ign Anica Pajk kot Ana Frank in Robert Plav-šak kot Frank. — Trboveljčani so dostojno zastopali naše revirje v Velenju in upajmo da bodo pristojni činitelji znali bolj cenit: požrtvovalnost in zmožnosti te gledališke družine in nuditi večjo pomoč za njeno na daljnje uveljavljanje kot doslej. Zasluži jo vsekakor.
Festival v Velenju pa so zaključili »Jezusovi apostoli«, ki so jih podali mladi igralci Delavskega odra lz Ljubljane v režiji Marijana Belina. Ta predstava je pokazala, kaj vse je mogoče doseči z mladini igralci-amaterji, če imajo ljubezen in veselje do gledališke umetnosti.
BOGATE IZKUŠNJE ZA NADALJNJE DELO
Revija je v celoti dosegla svoj namen in nndila je marsikaj, kar bo nadvse koristilo v bodoči ustvarjalnosti naših amaterskih gledaliških umetnikov. Utrdila jih je v samozavesti in opozorila kajpak tudi na nekatere napake, ki se jim bpdo znali izogibati v bodočem deln in snovanju. Po vsaki predstavi so se namreč zbrali gostje-gledalci ln igralci k razpravljanju o prikazanem delu ter izmenjavi misli ln izkušenj med poklicnimi gledališčniki, nastopajočimi amaterji. Uspeh revije je zlasti v tem, da smo videli, koliko ljubezni, volje in požrtvovalnosti je med našimi amaterji do te lepe umetnosti, pokazala nam je nadalje, da je med amaterji lepo število nadarjenih igralcev, ki bi lahko brez skrbi nastopili v poklicnih gledališčih. Glede jezika bi rekli, da je bil na splošno dober, vendar ga bo treba še bolj negovati in izpopolnjevati. Trud pa se bo bogato poplačal. Vsem tistim, ki lahko pomagajo našim amaterskim umetnikom, naj ne bo žal sredstev, k; jih bodo za to žrtvovali.
Naj omenimo ob. tej priliki še naslednje: Trbovlje Imajo prekrasen Delavski dom, gledališki oder in dvorano, kot jo imajo malo-kje. Ali pa so vsi poklicani v kraju do danes res storili vse, kar bi bili lahko napravili, da bi njihovi amaterski gledališki umetniki prišli do svoje zaslužene veljave in zaživeli pravo življenje? Ne, nisot Dajmo jim vendar, kar zaslužijo! Ce bomo to storili, potem bodo Trbovlje lahko tudi na tem področju, ki smo ga do zdaj tako zelo zanemarjali, postale s časom samostojne in npravi našega Delavskega doma ne bo treba v večni zadregi klicati na pomoč tujih gledaliških ansamblov, kot jih je morala doslej, s čimer seveda nočemo reči, da nam niso dobrodošli In jih zelo radi vidimo v svoji sredi...
Velenjčanom, ki tako marljivo grade svoje lepo mesto, pa kličemo! Na prisrčno svidenje prihodnje leto!	-ar
ptemeg
FESTIVALSKI ogenj gori pred KIPOM RUDARJA V VE- > VELENJU
20. junija zvečer je zagorel pred domom »Svobode« festivalski ogenj, ki je gorel vse do z»'<ijučka uspele revije amaterskih Uralskih družin Slovenije. Predlog predsed-*“ka »Svobod« in prosvetnih društev Slovele, tov. Vladka Majhna, da bi odslej vsako Uto prirejali revijo amaterske gledališke dejavnosti v Velenju, je treba pozdraviti. S •Prejetjem tega predloga smo dobili v republiškem merilu kraj, kjer bodo najboljše PPlatersUe igralske družine Slovenije prikazale svoje dosežke.
v dn-h od 20. do 22. junija so se zbrali F Velenju iz Slovenije najboljši amaterski ’*ra;s i ansambli in tamkaj pokazali svoje •Peso n tl. Dasiravno je bil čas za pripravo ®a to re ijo nekoliko prekratek, je revija v*ndar n-pričakovano dobro uspela. Ob tej r*vij, «mo imeli priliko ugotoviti, da bi težko naLi v naši republiki primernejši kraj •a tako prireditev, kot je prebujajoče se Veruje, kjer niti ni opaziti, da je to rudarski kraj, ampak je človek nehote dobil vtis, da Je nekje v Švici. Ob tej prilik; so se nadalje Teleti fani pokazali kot zelo dobri organi-satorji pozorni gostitelji in hvaležni poslu-kalci saj so bile vse predstave nastopajočih amaterskih družin kljub slabemu vremenu hrav d-bro obiskane. Zato je prav če zapi-»etne: Na svidenje prihodnje leto v Velenju!
težko je reci, kdo je bil najboljši
Brechtova »Beraška opera« je delo ’* svetovne gledališke zakladnice in je trd 0reh ,že za poklicne ansamble, kaj šele se
Mladi nadzornik je prisede) In medtem, ko je odvijal malico In pričel nositi poštene Zalogaje v usta, sva se šele prav spoznala. Od 14. leta je v jami, napravil je rudarsko šolo, delal kot kopač. Pred leti pa, ko so v Trbovljah odprli tehni-kum, ga je zamikalo, da bi si svoje znanje izpopolnil. Vpisal
se Je. Sprva je šlo zelo težko, dopoldne delo v jami, popoldne pa so oči v razredu kar same lezle skupaj. Toda zmagala je volja in ljubezen do jame.
2e sem začel razpoznavati na čelu. Kopači so jeli prestavljati stojke. Žilave roke so pritisnile, kot bi hotele privzdigniti hrib, ki je težko sedel nad rove. Jeklene stojke, ki so popolnoma izpodrinile les iz jame. Vidi se, kakšen tehnični napredek je napravil rudnik v zadnjih letih. Na čelih tudi ne vidiš več vozičkov, ves transport premoga opravljajo mnogo bolj praktični verižni transporterji.
— Več kot polovico premoga odnese transporter sam, samo kar ga ostane, ga moramo naložiti mil
Tovariš mu je pomolil težki kompresorski vrtalni stroj in že ga je pritisnil ob steno. Nabijanje svedra in rudarjeve napete mišice, ki so zanihale v tresenju z železom. Nadzornik mi je pomigal, kar je pomenilo nekako tole: pridi sem, nekaj zanimivega je zatel Vzdignil je bencinsko ziherico, (od kod mu neki tav Saj imamo vsi električne svetilke! Aha, to je varnostna svetilka!) Plamen je modrikasto zatrepetal in njegov modri jezik je čez hip obliznil mrežico.
— Metan, toda koncentracija ni nevarnal
Med kopači se je prerinil rudar z veliko torbo in zvitkom žice v rokah. Iz torbe je jemal naboje, z vajeno kretnjo vtikal v nje električne vžigalnike in
čutil sem pritisk v ušesih in ko se je dušeči smodnikov dim razkadil, je bila po sredini rova nakopičena gora premoga.
— Zato smo tudi pokrili transporter. Premog, ki je legel nanj, bi ga tako stisnil k tlom, da ga motor ne bi mogel več premakniti. Sedaj pa bomo počasi odkrivali plošče in transporter bo postopoma odnašal premog, dokler ne bo ves kup spodaj v šahtu. Vidiš, gre čisto avtomatično.
— Izum?
— Da, naša skromna knapovska racionalizacija. Toda povečala nam je proizvodnjo za skoraj polovico. Sedaj lahko miniramo dvakrat na šiht in to celo čelo hkrati.
Rudarji so pomalicali. Stari kopač pa je zagrebel v premog velike težke roke, in nežen, skoraj ljubkujoč prijem.
— Glejte, kako se leskeče, diamant se ne lepše. Kako je lep, to je naš premog!
Lopate in krampi niso obstali.
— Pohitimo tovariši. Se tale kup naložimo, ob pol dvanajstih pa moramo najkasneje premakniti progo in zaminirati.
— Bomo, seveda bomo!
Lopate so se še odločneje zasadile v premog in zdelo se je, da je tudi transporter globlje zasopel.
— Pohitimo, naši tovariši v popoldanski izmeni morajo do-
Nekaj c\ni pred rudarskim praznikom na čelu v trboveljskem rudniku
Pozibavajoče lučke v rovu pred nami so postajale večje in že smo v soju naših svetilk lahko razpoznali obraze mož nočne izmene, ki se je vračala domov.
— Srečno!
— Zaminirali smo vam dobro. Lahko boste pošteno pljunili v roke! Poslovili smo se, lučke nočne izmene so se izgubile proti izhodu. Ko sva čez čas z mojim vodnikom, mladim nadzornikom prilezla na čelo, so bili možje že zdavnaj odvrgli srajce s svojih prepotenih pleč. Z vsemi močmi svojih jeklenih teles so še zagrizli v črno steno pred sabo. Zgrbil sem se v kot in jih opazoval, kako so pozorno poslušali nadzornika, ko jim je dajal navodila. Bila je to tista posebna zavzetost, ki jo srečujemo vse, odkar sem se jim zjutraj pridružil pred vhodom v rov. Na poti, in ko smo se s prepletenimi koleni počasi cijazili v vlaku. Vse misli so odpadle, ostala je samo ena: premogi
— Kamerad, pazi!
Odskočil sem. Težka jeklena stojka se je počasi zvalila čez hlod, kjer sem še trenutek prej tako brez skrbi meditiral. Plaho sem se ozrl v temo in pogled se ml je srečal s hudomušnim bleskom dveh smehljajočih se oči.
— Nič hudega, samo posprav-ljamol
Kompresorski vitelj je spet zapiskal ln iz na pol zrušenega rova povlekel novo stojko. Iz izčrpanega rova pobirajo preostale stojke, ponoči pa bodo nastalo praznino zapihali s peskom.
VELENJE
mesto
srečam
{jena
Gotovo ste se ob branju zadnje Številke naSega lista vprašali, kaj pa Je s Pepčkom. Ali Je zaradi poletne vročine In časa dopustov kar utihnil. No, kakor pa vidite danes, sem spet tu s svojimi bodicami. Priznati pa moram, da vi, dragi bralci m bralke našega lista, še vse premalo sodelujete z menoj. Premalo mi pomagate pri iskanju napak, pri odkrivanju nepravilnosti.
Trbovlje so lep kraj. Mesto se razvija, iz dneva v dan rastejo nove stavbe, nova poslopja. Pa tudi sicer si Trboveljčani na vso moč prizadevajo, da bi postalo njihovo mesto čimbolj lepo, prikupno m urejeno. In če jih kdo pri tem moti, ni prav. Tako Je bilo tudi v nedeljo zjutraj, ko so se prebivalci zgornjih Trbovelj prebudili in opazili, da so vse oglasne omarice na njihovem koncu premenjane. Zaman so se spraševali, kdo so tl zlikovci, ki so si nočni čas in mir izbrali za pobalinska početja.
V restavraciji hotela »Turist« sem zadnjič ob desetih predpoldne naročil golaž. Pa mi natakarica prinese golaž, zraven pa kruh m pravi: »Oprostite, d nimamo žemelj. Pek nam je poslal samo stare. Mi pa smo jih poslali nazaj.« Povedala pa ni, da Je prinesi tudi star kruh. To vsekakor za restavracijo hotela »Turist« v Trbovljah ni najboljše spričevalo.
Se v Zagorje sem moral ta teden. Vamošnjl prebivalci so mi že nekajkrat potožili, da na podružnici Komunalne banke ne ravnajo najlepše s strankami. Se posebej ne s starejšimi osebami. Priporočil b| Jim, da v prihodnje spremenijo svo.i odnos do strank.
Trboveljskim trgovcem pa bi priporočil, da se složno domenijo, kdaj bodo opravljali Inventuro. Da se ne bo zgodilo še kdaj drugič tako kot v ponedeljek, ko sem v središču mesta zaman iskal britvice, ki sem Jih nameraval kupiti, ker so bile namreč vse trgovine »zaradi Inventure« zaprte
Lep pozdrav do prihodnjič. In pišite ml kaj!
Vaš Pepče
75 let na preži
Čeprav mala vas, vendar se lahko ponaša z enim od najstarejših gasilskih društev v tem delu Zasavja. Tričetrt stoletja je minilo od takrat, ko je nekaj naprednih domačinov ustanovilo požarno hrambo. To je bilo tisti čas edino društvo v vasi in v njem so bili sami Slovenci, lato je pomenilo tudi iz narodnostnega vidika prebujenje na vasi.
Zanimivo je prelistavati društveno kroniko, iz katere so lepo razvidna vsa obdobja y razvoju društva. Ves čas so se borili s težavami in danes, ko smo navajeni, da skupnost izdatno podpira to organizacijo, se lahko pred vztrajnostjo teh pionirjev odkrijemo. Najprej so si 'gradili leseno barako, ki jim je bila prvi dom, nato pa s- v presledkih nakupovali različno opravo.
Po prvi svetovni vodni so si člani zopet sami, s pomočjo vaščanov, zgradili lep društveni
Litija in okolica
Telovadbi in športu posvečajo pristojni činitelji v litijski komuni precejšnjo pozornost po znanem reku: Zdrav duh v zdravem telesu. Mladina litijske gimnazije ima na razpolago telovadnico litijskega Partizana, ker je sedanje gimnazijsko poslopje brez nje. Zidano je bilo za sodišče. Zdaj bo telovadno društvo Partizan v Litiji popravilo telovadnico. Ker telovadijo v tej telovadnici tudi gimnazijci, je svet za prosveto okraja Ljubljana, ki mu predseduje republiški poslanec litijske občine tov. Humbert Gačnik, na pobudo predsednika sveta za šolstvo pri litijski občini tov. Toneta Praprotnika podprl popravilo litijske telovadnice s 300.000 din.
Sprejem šlatete za Sutjesko v litijski komuni. — V sredo. Ž8. junija, je dospela Štafeta, namenjena v Tjentište na Sutjeski, na območje litijske občine. Prišla Je Iz Tacna m Moravške doline, kjer so ji priredili prejšnji večer miting. Na Klancu nad Vačami so nosilci štafetne palice dospeli v Zasavje. Sredi trga na Vačah so pozdravili nosilce štafetne palice domačini, zlasti mladina in kmetje, dobrodošlico pa Jim Je Izrekel predsednik litijske občine tov. Slavko Pungerčar, ki je tudi podpredsednik litijskega Partizana. Zatem je odrinil sprevod, ki je spremljal štafetno palico, v Litijo, obdan od skupine članov litijskega avto-mo-to kluba. — Litija je pričakala štafeto na Trgu svobode pred partizanskim spomenikom. Palico Je prinesla k spomeniku skupina litijskih telovadcev. Ko so prebrali pozdravno pisnjo Utijskd) rnnpžičuv nih organizacij, so ga vložili v palico. Skupina nosilcev štafete, ki so Jo spet spremljali člani motoristi, Je odhitela skozi Šmartno. Tudi tam 1e bil pozdralmt sprejem pri spomeniku padlih žrtev lz NOV, nato pa Je štafeta nadaljevala pot po Jablaniški dolini do Pila. kjer je bila med vojno nem-ško-italijanska meja, in potem vse do Čateža pod Zaplazom, ki er so nosilci štafete Iz litijske občine in ljubljanskega okraja predali štafetno palico ekipi iz novomeškega okraja In avtomobilske ceste. — Tako je 'litijska občina slovesno počastila spomin padlih borcev in žrtev na Sutjeski in sporočila pozdrave tudi preživelim borcem za našo svobodo.
Litijski maturanti na zaključnem Izletu. — Letos so končale II-tU«ko nižjo gimnazijo tri paralelke zaključnega 4. razreda. Mladi maturanti »o uporabili to priložnost za večdnevnt izlet na Flitvtč-ka Jezera in k morju, kjer »o vi-
LITIJA
deli Senj In Crlkvenico in se peljali tudi po morju. V Opatiji so vzeli slovo od morja ln pohiteli z avtobusom v Postojno, kjer so si ogledali svetovnoznano podzemeljsko jamo. nato pa so se polni lepih vtisov vrnili domov.
Razstavil rlsaTšk1B~ln ročnih Izdelkov na litijski gimnaziji ob koncu šolskega leta 1957-58 Je bila
Vzgleden korenjak
Proslave 50-letnice litijskega telovadnega društva Partizan se je udeležil tudi eden izmed najstarejših telovadnih sodelavcev pri nekdanjem Sokolu, tov. Bojan Drenik iz Ljubljane, ki je zdaj v 82. letu, pa še zmeraj telovadi.
V Litijo je tov. Drenik prihajal že ob ustanovitvi telovadnega društva in je poučeval prvi litijski vaditeljski zbor v telovadbi. Tov. Bojan Drenik
POSAVJE
Mladina v Kovinarski zadrugi v Vidmu-Krškem hoče delati
Ob ustanovitvi zadruge ln v teku dveh let ni' bilo v podjetju dovolj mladine za ustanovitev aktiva LMS. z razširitvi]« podjetja oziroma z dotokom novih delovnih moči pa se Je povečalo tudi število mladine. Tako Je bile v zadrugi v letošnjem aprilu zaposlenih še okrog 43 mladih ljudi lz bližnje ln daljpe okolice, od katierlh prihajiajo nekateri celo lz Pobove, drugi pa lz Sevnice.
Ta mladina Je začutila potrebo po povezavi, to Je po aktivu, ki bi v delu združil vse mlade ljudi ln Ji pomagal do večjih uspehov
Precej problemov
V torek se je sešl« v Zagorju na prvo zasedanje novoizvoljena skupščina podružnice Zavoda za socialno zavarovanje. Na njej so ugotovili, da so bile priprave na volitve zelo dobre, zbori zavarovancev dobro obiskani in volitve hitro zaključene. Na zborih so zavarovanci predvsem poudarili, da naj se zbori večkrat skličejo, ne samo za volitve ali pa ob sprejemu novij^ zakonov. V ostalem pa Zagorjani želijo, da se čim-prej uredijo obratne ambulante, da ostro naetopl proti izkoriščevalcem socialnega zavarovana, da je treba dati večji poudarek vajenski mladini, da Je treba v Zagorju več zdravnikov itd.
Precej pa so govorili tudi o tem, da se zdravniki in ostali uslužbenci Zdravstvenega doma ne drže predpisanega delovnega
6*m.
Člani skupščine so za novega predsednika skupščine Izvolili tovariša Franca Poženela, za predsednika izvršilnega odbora pa tovariša Joahima Baloha. Kakor Je videti, bo tudi v prihodnje delo tega samoupravnega organa v Zagorju kar najboljše.	• • ' ’ *"»»>
tn do lažje uresničitve njihovih želja. Na pobudo mladincev je v povezavi s upravo podjetja uspelo v aprilu ustanoviti aktiv LMS. Vodstvo aktiva, ki je biilo Izvoljeno, Je čutilo odgovornost pred mladino ln Je takoj začelo delati.
Tako Je mladina takoj ob pričetku praznovanja dneva mladosti pripravila krea na videmski skali, prav tako se Je ob praznovanju 1. maja lotila krasitve objektov ln ee udeležila zborovanj ob praznovanju dneva mladosti. Največja njena želja pa je Mia, da sl zgradi igrišče za odbojko. Brž ko Je dobila od uprave za to potreben prostor, Je pričela a zadevnimi deli. Dosti truda Je bilo potrebno, a ko Je žoga prvič preletela mrežo, je mladini zaigralo srce ln pozabila Je na delovne ure. ki Jih Je morala vložiti v Izgradnjo igrišča.
Seveda pa to še ni bilo vse. Mladinci so na svojih sestankih razpravljali, kako bi pomagali podjetju. Tako so sl mladi ljudje začeli prizadevati, kako M podjetju prihranili čim več materiala In kako ga Izkoristili do zadnjih možnosti. Prav tako, kako bi čimbolj čuvali stroje In orodje, kt Je osnovno sredstvo za proizvodnjo.
Upamo, da sklepi, ki Jih Je mladina sprejela na svojem sestanku, ne bodo ostali samo napisani na papirju, ampak da jih bo uresničila In upravi podjetja dokazala, da se tudi ona resno trudi za čim večje uspehe v proizvodnji
dom. Zanimivo je, da takrat niso mogli dolgo časa nikjer dobiti primernega prostora, ker so bile najbolj primerne parcele last nemškega graščaka. Ta je končno zemljišče podaril, a - a-mo tojiko, kolikor bo zazidanega. Stavil pa je pogoj, da mora biti zgradba narejena po njegovem načrtu in če društvo razpade, je on prvi kupec zgradbe.
Zadnja vojna je društvu še dokaj prizanesla. Le nekaj uniform in cevi je šlo v partizane. Ostala oprava pa je ostala, le da je bila v skrajno zanemarjenem stanju, saj med vojno je bilo, kot da društvo ne bi obstojalo.
Po vojni so zopet poprijeli stari veterani in društvo je iz-nova začelo živeti. Pokazalo pa se je kmalu, da nekaj ni v redu. Nikakor niso mogli naprej, iz okvira nekdanjega dela. Težko je bilo prilagoditi se novemu času in začeti življenje v društvu, v novih okoliščinah, kjer ni naloga članstva le gašenje požara.
Znali pa so si pomagati. Vključili so v svoje vrste številne mlade ljudi in kmalu se je pokazalo, da Je bilo to dobro. Mladostni polet teh mladih dolgoletne izkušnje starejših članov so rodile bogate sadove. Danes ima društvo največ članstva od vseh v radeški občini. Številno ima tudi pionirsko vrsto. tako da za naraščaj ne bo v skrbeh.
Temu primeren je tudi sestav vodstva. Na čelu je kot predsednik eden od najstarejših veteranov, Jože Kuletto, ki ma za seboj že kar 48 let aktivnega dela in je njegovo ime vsa leta tesno povezano z društvom. Najmlajši član uoravnega odbora na 1 e še mladinec.
Ves čas po vojni zelo marljivo vadijo. Kolikor so imeli sredstev, ao jih sproti vlagati v nai-
GASLLCI PRED SVOJIM DOMOM V LOKI
nujnejšo gasilsko opravo. Predlanskim so razvili tudi gasilsko zastavo. Vseskozi pa so sanjali o motorni brizgalni. Enkrat so jo s prispevki vaščani že kupili, pa so kmalu videli, da so bili grdo goljufani. Bila je sploh neuporabna, čeprav je bila drago plačana, in to domačinu. Zopet jim je ostala le ročna brizgalna, ki z društvom vred slavi letos že tričetrt stoletja življenja. Letos se jim je končno ta sen uresničil. Občinski ljudski odbor in pa osebno predsednik občine sta pokazala mnogo razumevanja. Znaten znesek, prispevan od tega foruma, pripomogel, da so si kupili motorno brizgalno. Sicer ne popolnoma novo, vendar v odličnem stanju, ki bo potrebam
Križem po Radečah
prav lepo urejena ln Je dokazala smotrnost pouka in napredek mladine. Na razsltavt ao prikazali svoje izdelke — model Jadralnih letal — mladi modelarji, člani litijskega aero-kluba Milan Borlšek.
Novi naročniki na Zasavski tednik iz litijske občine se lahko prt-’ glasijo tudi pri tov. Jožetu Zupančiču, Litija. Grblnska cesta 10.
RADEČE
Tudi v radečiki občini Je stanovanjsko vprašanje zelo pereče. Zaradi tega je v«e. ki pomanjkanje stanovan! najbolj občutijo, razveselila odločitev občine, da bo v naslednjih letih zgradila 40->tano-vanisko hišo, v kateri bodo v pritličju tudi pošta in trgovski lokali. Temelji za stavbo so že začeti. Letos bo zagotovljeno prvih 12 eta-novanj, naslednja leta pa bodo v etapah zgradili še ostala.
Tudi direkcija Jugoslovanskih železnic gradi 12-atanovamlsko hišo. ki bo kanalu nared za vselitev. Delovni kolektiv tovarne dokumentarnega ln kartnega papirja - pa gradt dve 4-stanovanjskl hiši.
je živa kronika in nam je pripovedoval o začetkih telovadnega gibanja v Litiji. Med ustanovitelji litijskega Sokola so bili člani kluba »Rožica«. Ti so se zavezali leta 1907 in 1908, da bodo imeli zmeraj v gumbnici cvetlico. Kdor je ni imel, je plačal v »klad za ustanovitev Sokola 1 krajcar avstrijske veljave. Ko so Imeli dovolj denarja za začetek, so ustanovili prvo telovadno društvo Sokol v Litiji.
Prvi starosta društva je bil zdravnik dr. Ivan Premrov, podstaroata pa Ferdo Tomazin, znani planinec in ustanovitelj planinske koče na Zasavski gori (Sv. Gori), imenovan tudi »Mati narava«. Prvi tajnik društva je bil zakob Roglič, oče sedanjega direktorja litijske gimnazije. Ko je umrl tajnik Roglič, mu je šmarski dekan odklonil cerkveni pogreb, nato pa so ga pokopali Sokoli. To je bil eden izmed prvih civilnih pogrebov v Zasavju, opravil pa ga je starosta Sokola dr. Premrov.
Za prvega načelnika litijskega telovadnega društva je bil šmarski kovač Nace Fincinger, ki je bil pred tem kijvač v Kamniku in znan naipreden mož, kj je zlagal pesmi in pisal v sokolske mladinske liste. Prva načelnica pa je bila njegova žena, po rodu Mahova iz Smartna, Oba Fincingerjeva sta se nekaj let pred drugo svetovno vojno preselila v kovačijo doline Sklendrovca pri Zagorju. — Vse te podatke je povedal Lltljanom tov. Bojan Drenik, ki ima kljub svojim visokim in častnim letom še mladeniški spomin. Tako Je s svojimi spominki doprinesel svoj delež k razkrivanju zgodovine telovadbe v Litiji 'n okolici.
Na litijski telovadni slovesnosti so pozdravili simpatičnega gosta tov. Drenika, ki je bil član nekdanje literarne zadrug e in sodobnik Ivana Cankarja, s tribune in po zvočniku ter Je bil deležen živahnega aplavza.	-Ji-
Razvltj* zastava v nedeljo v
Kisovcu. Slabo vreme prejšnji teden je onemogočilo, da bi marljivi društveni delavci kl-sovškega delavsko-proevetnega društva »Svoboda« razvili svojo zastavo. To slavje bo v nedeljo popoldne pri gasilskem domu na Lokah, združeno z nastopom pevskih zborov.
Zadnje čase Je oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Zagorje Izdal vrsto ureditvenih odločb gostinskim podjetjem ln go-stiSčem na območju občine Zagorje. Te dni pa Je posebna komisija pregledala vse gostinske lokale. Ugotovila je, da so v precej primerih odpravili pomanjkljivosti. Je pa še precej neurejenih stvari, zlasti še kar zadeva sanitarije tn tehnične pomanjkljivost*. Te deloma-izvirajo lz brezbrižnosti odgovornih oseb, deloma pa se skrivajo za tem tudi objektivne težave.
Res je Sicer, da so težave z ureditvijo lokalov, predvsem Še,
kar zadeva sredstva. Zato so pristojni čintteljl posvetili temu vso pozornost in pri družbenih dajatvah priznali davčne olajšave pri odmeri pavšala Ta sredstva se v lanskem letu niso črpala, letos pa bodo prišla podjetjem prav. Problem pa Je še. ker so obrati oziroma lokali v privatnih stavbah.
Pri pregledu obratov je komisija ugotovila, da v pogledu cen ni posebne konkurence, razen pri nekaterih predmetih v gostinskem podjetju »Gostinstvo« Zagorje. Tako izpadejo gostinska podjetja kot monopolisti gostinske dejavnosti. Komisija meni, da Imajo gostinska podjetja ln posamezna gostišča prevelike režijske stroške. Delovna sila, ki je zaposlena r teh podjetjih, ni v celoti Izkoriščena. Pa tudi sicer ni v podjetjih opaziti kakih večjih prizadevanj, da se znižajo cene gostinskim uslugam.
Grajati pa Je treba zagorska gostinska podjetja, ki so ob priliki zvišanja davka na maloprodajo alkoholnih pijač za 1* odstotkov skoro pri vseh artiklih zvišala ceno za več. kot sicer znaša predpisan) davek. Gostinci utemeljujejo to zvišanje s tem, da so bUe nekatere cene nerealne ln da so delali z izgubo Čudno pa Je. da tega niso vedeli 'že prej ...
PISMO IZ EGIPTA
(Poslal ga je vojak Ivan Celestina Iz Egipta svoji mladinski organizcalji v Radečah.)
Dragi tovariši! — Mladinke ln mladinci osnovne organizacije v Radečah — pozdravljam Vas vse skupaj ln Vam želim v Vaši zlati in prelepi domovini mnogo uspehov z iskrenimi željami, da bi bila Vaša ln moja organizacija še naprej takšna, kot je bila do sedaj.
Verjetno Vas zanima, kako je tu na Sinaju? Prvo, kar bi Vam napisal, je: pustinja, pesek in strašna vročina. Pa smo se že kar privadili na te nove razmere. V nekaj dneh smo postali tako rjavi, kot če bi se pri nas v Jugoslaviji sončili vse poletje.
Semkaj smo pripotovali z ladjo »Jugoslavija«. Potovanje je trajalo tri dni in tri noči in je bilo kar udobno, samo na Sredozemskem morju je bilo nekoliko preveč valov. V Port Saldu so nas čakale množice Egipčanov, ki so nas navdušeno pozdravljale. —- Po desetih urah vožnje z vlakom smo prispeli do našega odreda, kjer so nas pričakali stari vojaki. Življenje je tu Izredno lepo, hrana odlična. Dve sto metrov proč od naše postojanke je morje, tako da nam kepanja ne, manjka. Po večerji obiščemo kino predstave.
Včeraj smo nestrpno poslušali prenos nogometne tekme Jugoslavija — Francija ln se veselili naše zmage. Z Izrednim zanimanjem poslušamo tudi vsakodnevne novice iz domovine
Prosim Vas, pošljite mi vesti iz naše Jugoslavije, posebno še iz Radeč, in naše mladinske organizacije. Pišite mi, če ste zopet osvojili »Kip mladosti«, in vse, kar je novega doma.
Se enkrat mnogo pozdravov!
Vaš Ivan Celestina, V. P. 8000-7, Beograd
SEMINARJI ZA ČLANE DS IN DO KONČANI
Občinski sindikalni evet v Vidmu-Krškem je pripravil tri seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov.
Prvi Je bil namenjen za člane DS in UO v tovarni Celuloze ln papirja »D j uro Salaj«, ostala dva pa so oblakovall člani DS ln UO iz drugih kolektivov.
Udeleženci so se seznanili z nalogami DS in UO, spoznali vlogo komuna ln podjetja ter važnoet sodelovanja. Poglobili so se v proizvodni program, organizacijo podjetja ter se spoznali s perspektivnim razvojem goepodarstva v občini.
Seminarjev se je udeležilo okrog 90 ljudi ali 75 odstotkov vseh čalnov DS in UO v občini. Za zamudnike, ki so v večini upravičeno Izostali, pa bo-bodo ekoro gotovo pripravili še en seminar.
Po predavanjih se Je vseskozi razvila šlvahna razprava, kar dokazuje, da so delovni kolektivi zaupali vodstvo družbenega samoupravljanja najboljšim članom svojega kolektiva.	**•
Loke in okolice popolnoma ustrezala. V nedeljo, 13. julije, ob prilika praznovanja 75-let-nice obstoja društva, jo bodo slovesno spustili v pogon. Mladi gasilci so tako končno le dobili prepotrebni rekvizit.
Društvo pa se tudi sicer vsestransko pripravlja na praznovanje tega visokega jubileja. To bo tako rekoč praznik cele Loke. Pripravljajo se, da bodo številni gostje, ki jih ta dan pričakujejo,- kar najbolj zadovoljni. Doslej so že obnovili svoj dom in zgradili novo plesišče. Razne prireditve, s katerimi bodo sodelovala tudi druga društva, pa bodo praznično razpoloženje še povečale. Za zaključek pa bo, kot običajno, velik3 vrtna veselica.	—ar
ENOMESEČNO TEKMOVANJE MED AKTIVI LMS
Občinski komite LMS je razpisal enomesečno tekmovanje med aktivi LMS. in sicer ločeno za vaške in terenske. Tekmovanje bo v tem. kateri aktiv bo organiziral čimveč lokalnih delovnih akcij, političnih in drugih predavanj, kulturnih. telesnovzgojnih ln športnih prireditev, zabav itd. Uspeh v tekmovanju se bo ocenjeval tudi po organizacijski uspehih.
Letošnje tekmovanje se bo razlikovalo po tem. da bo prej predtekmovanje. in sicer Julija. V predtekmovanju bo moral vsak aktiv Izpolniti predpisano normo, če bo sploh hotel sodelovati v tekmovanju avgusta. Tisti aktiv, ki ne bo izpolnil norme, se pravi, da ne bo opravil določenega števila prostovoljnih ur pri graditvi raznih komunalnih objektov, organiziral predavanj in podobno, se ne bo mogel udeležiti tekmovanja. Sicer pa takih primerov najbrž ne bo. ker se že vsi aktivi, vaiki in terenski, pridno pripravljajo na začetek predtekmovanja.
Rad bi postal član SZDL
Na »eji osnovne organizacije SZDL Veliki Tm so razpravljali o vlogi SZDL in o odnosih med socialističnimi državami ter o sporu med FLRJ in SZ.
Ko so obravnavali organizacijska vprašanja, so predelali sklepe ObO SZDL in odtočili, da se bodo v celoti ravnali po njih. Težave imajo predvsem s pobi*, ran jem	članarme. Nekateri
kmetje celo vprašujejo, Icaij imajo od SZDL, pozabljajo pa, da se imajo prav SZDL zahvaliti, da uživajo svobodo.
Odbor SZDL je razpravljal tudi p sprejemu dveh volivcev v SZDL. Ta dva sta namreč zaprosila za sprejem v članstvo. Ugotovili so, da ta dva doslej nista bila naklonjena našit ureditvi. Člana SZDL pa bi rada postala samo zato, da b; jima ObLO povrnil bolniške stroške. Na sestanku ao sklenili, da bo o sprejemu teh dveh volivcev odločal množični sestanek članov SZDL. Tam pa Jima bodo jasno povedali, da ne moreš biiti član SZDL le takrat, kadar iščeš pomoči od družbe.	-I.
Halo, 91
Kaj naj vam dam, če ml po* veste dni, ki bodo Imeli najmanj dežja ln bodo tako najbolj primerni za dopust? — P. K., Trbovlje
Ja, zastonj pa res ničesar ne naredim. Pa vas lepo prosim, da ml najprej vi svetujete najboljši čas za moj dopust.
S prijateljem sva prišla v navkrlžje. On trdi, da Je najbolj hrupno mesto na svetu New York, jaz pa pripisujem to Londonu. Stavila sva, zdaj pa ne veva za rešitev. Zato sva pritegnila v »akcijo« še vas. — J. B., Videm-Krško
Nič ne bo s pitjem stave, ker nima nihče prav! Primat na tem področju ima japonski Tokio!
Zadnjič sem bil na obisku V Trbovljah. Ko bi vedeli, koliko sem pretrpel, preden sem našel prijatelja na Leninovem trgu! Hodil sem sem in tja po dolini, prebiral hišne številke in nič. Končno Je nekdo prišel na misel, da Je to najbrž Okrajni trg. Zdaj ne vem, ali stanuje moj prijatelj na Okrajnem ali Leninovem trgu? — M. M., Brežice
Stanuje na Leninovem trgu (odlok občinskega ljudskega odbora Trbovlje, oktobra lani). Cas pa bi že bil, da se odlok spremeni tudi v dejstvo na hišnih številkah.
Kje so se v zadnji številki tednika izgubili »Pepče«, »Halo, 91« in »Piton«? — J. K., — Trbovlje.
Prostor so Jim odjedle druga stvari. Tam, kjer ni, pa še vojna ne vzame!
Kar stoži se mi ob »slovenščini« na nekaterih lepakih, ki se pojavljajo Po naših mestih in vaseh. Kaj pravite vi? — Sevnica
Ja, Ja, večkrat vredna ja solz , ..
ŠTUDIJ
KONGRESNEGA GRADIVA Organizacije Zveze komunistov v radeški občini so se pridno lotila sistematičnega študija kongresnega gradiva. V Papirnici so doslej imeli že štiri zelo uspela predavanja. Dobro poteka študij tudi v Zidanem mostu ln še marsikje drugje. Povsod pa se trudijo, da ne bi študirali abstraktno, temveč v zvezi s konkretnimi problemi.
Organizacije ZK so nedavno povečale število članstva za osem novih članov. Sedaj pripravljajo sprejem nadaljnjih petih mladincev, ki Jih je priporočila mladinska organizacija.
ZAGORSKA KRONIKA
Razgovor predsednika CK LMS, tovariša Toneta Kropuška, In sekretarja občinskega komiteja ZKS Zagorje, tovariša Rudija Bregarja, z aktivom zagorskega občinskega mladinskega komiteja. — V nedeljo sta pripravila tovariša Tone Kropušek in Rudi Bregar ob zaključku tekmovanja med občinskimi komiteji Ljudske mladine Slovenije razgovor z mladinskim aktivom zagorske občine. Tovariš Rudi je uvodoma nanizal vrsto uspehov, ki jih je dosegla zagorska mladina v zadnjem času. Pri tem pa je tudi opozoril na vrsto nalog, ki čakajo mladinsko gibanje v Zagorju. Ob zaključku pa je iskreno čestital mladini Zagorja v imenu občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZKS k doseženemu tretjemu mestu v tekmovanju med občinskimi komiteji LMS. Tovariš Tone Kropušek pa je govoril še o nekaterih nalogah ljudske mladine, zlasti pa se je še navdušil npd zamislijo zagorske mladine, da si zgradi mladinski dom, oz. mladinsko naselje.
25 let gasilstva na Polšniku.
V nedeljo bodo praznovali tudi gasilci na Polšniku. Ob 25-let-nici društva so pripravili kratko praznovanje. Računajo, da se bo praznovanja udeležilo *' kar največ prebivalcev iz kraja, upajo pa tudi na udeležbo Zagorjanov.
Precejšnje sanlmanje za gostovanje Drame SNG iz Ljubljane. — V okviru prireditev ob dnevu rudarjev — 3. julij« bo Isti dan zvečer gostovala v Zagorju Drama slovenskega narodnega gledališča Iz Ljubljane z Axelrodovo komedijo »Sedem let skomin«. Za predstavo, s katero bodo gostje 1* Ljubljane zaključil letošnjo sezono, vlada v Zagorju veliko zanimanje.
Upajmo le, da bo vreme prirediteljem naklonjeno.
(ma)
TAKLE ŽIVŽAV JE	LOVSKI KOCI NA POPMEJI V TRBOVLJAH TISTI DAN KO
POMERILI JUOOHU3Wf9KA IN NBMSKA NOGOMETNA RJCPRE ZRNTANCA

PIVOVARNA
LAŠKO
čestita k prazniku slovenskih rudarjev In dnevu borca ter priporoča svoje kvalitetne izdelke


fPletilni ca (frchov
BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE OB PRAZNOVANJU DNEVA SLOVENSKIH RUDARJEV TER DNEVA BORCA IN OB 15. OBLETNICI BITKE
NA SUTJESKI
pošilja delovni kolektiv
TOVARNE CELULOZE IN ROTO PAPIRJI
Ob tej priliki čestita vsem delovnim ljudem k praznovanju PRAZNIKA SLOVENSKIH RUDARJEV, 3. JULIJA IN DNEVU BORCA. 4. JULIJA
*s*
NAJ ŽIVI PRAZNIK BORCEV IN RUDARJEV!
; »oeeeeeeo*

Ob praznovanju 15. obletnice bitke na Sutjeski, prazniku Dneva borca in prazniku slovenskih rudar jev
?fv‘FiPi ^ . j
DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA
čestita in pošilja borbene pozdrave,, vsem borcem za izgradnjo socializma
Tovarna dokumentnega in kartnega
papirja Radeče pri	-11B—..
Zidanem mostu liSSKfŠl
Delovni kolektiv runika rjavega premoga
sa s svojim delovnim kolektivom pridružuje čestitkam ostalih delovnih ljudi ob prazniku
DNEVA BORCEV IN DNEVA RUDARJEV
Voem borcem In delovnim ljudem socialistične Jugoslavije pošilja borbena pozdrava ln čestitko za
čestita vsem rudarjem, borcem In vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije!
DNEVA RUDARJEV, 3. JULIJU. DNEVA BORCA, 4. JULIJA
ter praznovanju 15. obletnice slavne bitke na Sutjeski
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Radeče — OBČINSKI KOMITE ZKS, Radeče — OBČINSKI ODBOR SZDL Radeče — OBČINSKI ODBOR ZB NOV Radeče — OBČINSKI KOMITE LMS Radeče
NAJ ŽIVI SLAVNA OBLETNICA BITKE NA SUTJESKI, KI JE ODLOČALA O USODI NASE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE!
IN VSE OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA

BOB<=>BC3BCDBC3BC3BCDBC3BC3BC3fli C3H CD H C3 ■ O 9 CDB CD B CD B C3 H CD8 CD P C3 S CD S OB B CT>« CT> * CD! CD ■ G' OlOBOlOlOfOrOPOfOlOBOSOlOiniOllOBOlOlC' C3BOIOIOIOIOIOIOI

s®
10IOIO»OiOIOBOIOIOBO»OBOIOBOBOB£DIOiOBOBOBOIOIOBOIOIOIOBOIOIOBOBOIOIOiOBOOiOiOIO IOBOBOIOBOBOBO
Ob prazniku slovenskih rudarjev, 3. julija in
Dnevu borca, 4. julija,
poiHja borbene rudarske pozdrave vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije in jim želi še na-daljnje uspehe delovni kolektiv
Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik
Mal $ivi
piaftttk Korcev in ludaije v!
Delovni kolektiv
Termo-
elektrarne
Trbovlje
POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE OB PRAZNOVANJU
DNEVA SLOVENSKIH RUDARJEV TER DNEVA BORCA
		
uoj živi Don rudarjev in Dan borca! — Naj živi slavna obletnica zgodovinske bitke na Sutjeski I
Eehtra Trbaulje
čestita vsem delovnim ljudem za DAN BORCA in rudarjem ob njihovem prazniku
Najboljši cement vam nudi
Mam Trhorlit
OB PRAZNIKU SLOVENSKIH RUDARJEV,
3. JULIJA IN
Dnevu borca, 4. julija,
pošilja borbene pozdrave in čestitke vsem delovnim ljudem
SINDIKALNA PODRUŽNICA RUDARJEV TRBOVLJE
.......»m....................
DELOVNI KOLEKTIV
o}e£irarife
(Brestanice
ČESTITA ZA«. JULIJ VSEM UDELE2ENCEM LEGENDARNIH BOJEV NA SUTJESKI TER VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM SIROM PO NASI DOMOVINL
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
d
■
o
■
o
■
o
■
o
a
o
■
o
■
o
■
o
■
o
a
o
■
o
H
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
d
■
o
■
o
■
o
■
•o
H
o
■
o
■
o
■
o
■ -
o
■ ■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
Cementarna Trbovlje in obrat Zidani, most - Radeče čestitata slovenskim rudarjem k njihovemu prazniku
DNEVA RUDARJEV in k prazniku DNEVA BORCA
Naj živi slavna obletnica zgodovinske bitke na Sutjeski! Naj žive borci in rudarji • borci socialistične Jugoslavije!
********............................. ..............................................................................
Vsem obiskovalcem se
kino Svoboda -Trbovlje II.
PRIPOROČA ZA NADALJNJI OBISK TER JIM ČESTITA K PRAZNIKU
DNEVA RUDARJEV IN DNEVA BORCA
0
■
oioioioioioaoaoao1 oaoaoioioioBoioioioioioioioioioioiior Cr*
OiOBOlOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBO'

Mladinsko prvenstvo Slovenije v nogometu
Rudar — prvak
V dneh 26., 27. in 29. junija Je na stadionu Rudarja v Trbovljah finalni nogometni turnir mladincev iz Kranja, Nove Gorice, Kladivarja iz Celja in domačega Rudarja. Ob začetku s>o vse tekmovalce pozdravili predstavniki NZS in odborniki nastopajočih društev.
Ih*vi dan
Dve tekmi — dve presenečenji, lahko zapisali, saj menda ni nihče pričakoval, da bo Rudarju spodletelo. Sicer pa je v prvem Polčasu Nova Gorica dosegla dva Sola. kar je predvsem zasluga razmeroma slabe igre Rudarja tako ,v obrambi kaikor tudi v napadu. y drugem polčasu so fantje za-j@rali precej boljše, toda kljub temu niso uspeli
Kladivar v drugi teikmi tega dne nikakor ni mogel preprečiti zrnate zelo hitrih Kranjčanov.
Rezultat: Nova Gorica — Rudar 3:2 (2:0)
3:2 (2:0), Kladivar—Triglav 0:3.
Drugi dan
Tokrat sta oba premaganca iz prvega kola pobrala ves izkupiček, tako da je bilo stanje povsem nejasno in so imede vse Štiri etkipe enake možnosti za osvojitev prvega mesta. Kladivar je z lepo in ostro igro nadigral Novo Gorico, žal pa sta blato in dež po svoje prispevala, da sta bili obe tekmi zelo naporni. Rudar je tokrat zaigral drugače, saj mu je s pametnejšo igro in z veliko borbenostjo uspelo popolnoma razbiti ekipo Triglava. Gostje so hoteli zmagati na vsak način, zato se je njihova ostrost spremenila v grobost in je moral sodnik kar dva igralca izključiti iz igre. Ri-darju pa kljub tej prednosti ni uspelo povišati rezultata.
Rezultat; Kladivar—Nova Gorica 4:0. Rudar—Triglav 3:1
Zadnji dan
V	tekmi z Novo Gorico Je mo-• štvo Triglava nastopilo s trem-t rezervami. Tako Je Nova Gorica z lepo igro in hitrimi prodori zasluženo zmagala. Tako je postala kandidat za prvo mesto.
V	drugi tekmi, ki pa je bila naj lepša tekma celega turnirja, pa je uspelo Rudarju predvsem s hitro* in požrtvovalno igro povsem nadigrati nasprotnika. Kladivar je že v začetku dosegel gol, Rudar pa je po tem zaigral Se bolje in zasluženo zmagal.
Rezultat:	Nova Gorica—Triglav
4:0. Rudar—Kladivar 4:1.
Rudar
Nova Gorica
Kladivar
Triglav
3 2 3 2 3 1 3 1
(9:5)
(7:6)
(5:7)
(4:7)
Po končanih tekmah je moštvo Rudarja, ko-t mladinski republiški prvak v nogometu, prejelo od predstavnika Nogometne zveze Slovenije lep pokal, ostala moštva pa plakete.
Ta dan so v predtekmi igrali pionirji Rudarja povratno tekmo za naslov republiškega prvaka & Branikbm iz Maribora. Neodločen rezultat 1:1 ni zadoščal, tako da Je postalo republiški pionirski prvak moštvo Branika iz Maribora.
II. prvenstvo Okrajne šahovske zveze Trbovlje
Kaj pa trboveliski plavavci?
Več kot mesec dni že traja le-*°šnja kopalna sezona — sicer 2adnje dni vreme ni bilo najbolj ugodno — in prav toliko časa je uiinilo, odkar so plavalci prešli tako imenovane »suhe uverture« na »mokri prvi del«. Tre-ning.' naših .plavalcev postajajo ■z dneva v dan — pravzaprav če hočemo bit bolj natančni, večer za večerom, saj včasih zamre življenje v vodi bazena šele ob Uastopu mraka — intenzivnejši ter zahtevajo od plavalcev vsak dan več. Toda motite se, če mi-sllte, da so ti ljudje prepuščeni Sami sebi. Ne. Letos vodi trekinge priznan; strokovnjak to-var;s Vidan, ki je biil precej ča-Sa aktivni tekmovalec ter tre-ner splitskega »Mornarja«, kar ha m je vsekakor lahko porok uspeh.
-Ve mislimo tu, da bodo že na-jhudnji mesec ali leto vsi doma-v plavalci že republiški prvaki, sai je znano, da ravno plavalni sPort terja dosti časa, in ne sa-1,10 tega, temveč tudi reningia. reda ob pomoči starejših športnikov se nam tokrat prav goto-v° nudi idealna priložnost, da Se tako kvalitetno kot kvanti-tetno revisk; plavalni šport po-VzPne na republiško raven.
Poročilo o delu plavalne sekale nam nudi; sledečo podobo: 30 mladincev in starejših ter 20 Pionirjev vsak dan od 17. do 18.
preplaha-povprečno 3005 m, *ni v tem, drugi v dirugem stilu. skratka — treningi so precej zahtevni, toda če pogledamo na “teviike, ki jih navajajo poročl-a o treningih plavalcev, ki v nuši republiki ali celo državi fpdijo v kvalitetni razred, nale-Uho na številke, ki se gibljejo 8 do 18 km dnevnega plava-Jia- Njihova »dnevna kilcmetra-s« terja brez dvoma več časa samo borno urico, in še to Prot1; večeru, ko so plavalci vekoma. že utrujeni. Waterpoli-
sti, ki so po večini tudi plavalci vanju izbrano nekaj najbolj na-posameznih disciplin, pa po pla- dairjenih pionirjev, ki naj bi se valnem treningu res ne zmorejo v plavanju razvijali pod stro-dostj več. Ce se hočemo ob vsem kovnim vodstvom, in tako bi se tem še obdržati na nivoju »ideje po določen; dobi kvaliteta iz-množičnosti plavalnega športa«, boljšala, če... bi b;lo skorajda nujno, da se Tu bo pai p(>trebna omogočijo dopoldanski in po- predvsem starejših izkušenih poldanski treningi, saj drugje plavalcev, saj eden sam ne zrno-po vsej verjetnosti nj tezikoč, re Vsega< kot omogočiti v teh mesecih tre- T, «	'j-	, ,
nerju celodnevno delo - in	£dl?0' Je pr(fv.ejKde a ‘n
uspeh prav gotovo ne bo izostal. ‘U,d’ te^of>ki pa ^ b° tr^8
odstraniti. Upajmo, da bo šlo
Kaj pa bodočnost? — V šekel- vse po sreči in da nam bodo pri-ji je že nekaj poznanih plaval- jateljska in prvenstvena tekmecev, ki precej obetajo. Zlasti vanja nudila p nje ten športni razveseljivo je to, da je bilo po užitek in zadoščenje, srednješolskem prvenstvu v pla-	_^0
V dneh od 16. do 24. Junija so v domu SD »Rudarja« v Trbovljah odigrati gahlstl II. prvenstvo posameznikov OSZ Trbovlje. Turnirja se Je udeležilo 6 šahlstov »Rudarja« ter po 2 tgralca lz šahovskih klubov »Svobode« v Trbovljah, nadalje »Svobode I« in eCvobode II« lz Hrastnik«.
Odlično je na turnirju začel inž. Drobež, ki Je v prvih osmih kolih dosegel g zmag ln sl zagotovil prvo mesto, v bitki za drugo mesto so v začetku sodelovali Tone Drobež. Srlbar, Škrbec, kasneje pa Frece, slovenski šahovski prvak Pintarič, Milenkovič ln Jazbec mlajši, zmagal pa je Cveto Milenkovič iz Hrastnika Ta Igralec in Joža Pintarič sta pridobila n. kategorijo, potrdili pa Jo Je Inž. Drobež. a UL kategorijo Tone Drobež.
Končno stanje.: Inž Jože Drobež (Rudar) 9,5 točke, Cveto Milenkovič (Svoboda II Hrastnik) 7.5 točke, Jazbec mlajši (Rudar) in Jože Pintarič (Svoboda Trbovlje) po 7 točk, Robert Frece (Rudar) 6,5, Vlil Rugel in Mirko Srlbar po 6. Janez Škrbec (vsi Rudar) 5,5 točke, Tone Drobež (Svoboda Trbovlje) 5, Miro Kranjc (Svoboda I Hrastnik) 4 točke.
Lanskoletni zmagovalec Jazbec mlajši je v tem turnirju razočaral. Rugel Je slabo začel, a je dosegel nad 5« odstotkov točk. Srlbar ln Škrbec sta se uvrstila slabše, kot sta pričakovala. Tone Drobež je Imel lepe šanse, a je pozneje popustil. Ostali udeleženci bodo skušali na prihodnjem prvenstvu doseči boljši uspeh Med njimi je Kranjc še mladinec. Urana iz, Hrastnika pa pionir	(n)
Pretekli teden v Zagorju
Taborniki RČK Zagorje
Marsikdo v petek zvečer gleda po oblakih in modruje o vremenu, ker ima v soboto pripravljen izlet. A v soboto, 21. junija, je vreme marsikoga primoralo da je ostal lepo doma.
Toda dež ni zadrževal zagorskih tabornikov. Ekipa »Rodu črnih krtov« je namreč za ta dan pripravljala štiridnevni potovalni tabor. Kljub grdemu
Kaj bomo gledali ta mesec v kinu
»Svobode II« v Trbovljah
Kot prvi bo v tem mesecu na sporedu lansko leto v Cannesu na filmskem festivalu posebno nagrajeni poljski film »KANAL«.
Varšava leta 1944. Trimesečni upor velikega mesta proti okupatorju se bliža koncu. Nemci so neusmiljeno rušili mestne četrti, ubijali in preseljevali prebivalstvo, toda upor se je nadaljeval. Armada Krajowa se je pred nemško vojsko umaknila v kanale. — Film je posvečen vsem poštenim Poljakom in posebno pogumni Varšavi.
Temu filmu bo sledil ameriški barvni western film pod naslovom »NAPADALCI«. Film prikazuje prilike, kakršne so vladale leta 1849 v Kaliforniji, katera takrat še ni bila v sestavu Zedinjenih držav Amerike. Le z orožjem si prišel tiste čase do bogastva. Suro-a sila je bil edini zakon.
Vsem je v dobrem spominu
film »Verdi«. Tokrat boste lahko spet gledali film, o katerem bodo ljudje še dolgo govorili. Film ima naslov »SIMFONIJA IJTUBEZNI« ln prikazuje ue-srmtna deal Franca Schuberta. Film, ki je posnet v barvah, je izredno lepe vsebine. Preberite jo, ko boste šli mimo naših reklamnih omaric.
Zadnji film v mesecu juliju bo avstrijski barvni film »NOC V BENETKAH«. V Benetkah le
za časa karnevala zelo zabavno ln živo. V palači C r bi no vlada veliko vznemirjenje zaradi prihoda kneza, ki ga beneške žene nestrpno pričakujejo, ker Je poznan kot velik ljubimec... Tako se film začne. V njem je mnogo lepega petja in glasbe, pa tudi raznih zapletLjajev vse do konca filma. Oglejte si gal Kino vstopnice so v predpro d a ji vsako nedeljo od 10. do 11. nre.
Žagarski šport
j^fočUa poslušajte vsak dan ob 7.0«, 13.00, 17.00 in 19.30 v račkem dnevniku ter ob 22.05. i “hajo »Naši poslušalci čestitajo »"Pozdravljajo« ob ponedeljkih, "trikih in sobotah ob 14.3«, ob ,J?folJah pa ob 12.00 ln 14,15. — ..‘rjhetljske nasvete in kmetijsko niverzo« vsak delavnik ob 12.30.
•	j®* Jedilnik« vsak delavnik ob
Oddajo »Dobro Jutro,i dragi ("“iiSalel. (pesiter glasbeni spo-Pa vsak delavnik od 5.00 do
^OELJA, 6. julija:
Vedri zvoki; »JO Ponovitev j-trikovoga večera z dne 22. V. I*8; io.oo Se pomnite tovariši — •tel Leskovec: Boj Prcternov-Sk na 1>asJi ravni; 10.30 Počltnl-razglednice; 13.45 Za našo »J*; 15.45 Štafeta po Jugoslaviji — i-"be Kržišnik: Moste ob Moravi Mi jztaža); 17.15 Radijska igra —
•	Khaelie Lorralne: Grad na mor-C* (Ponovitev); 18.11 promenadni jjjbcert; 20.00 Variete na vaSu
P°NKDELJEK, 7. julija lori'?? Popularne orkestralne me-h„. Je; 9.20 Umetne in narodne poJe obrtniški zbor VSha-jvft* iz Kranja p. v. Viktorja Ib , mja: 10.10 Melodije iz tttnov s, *‘asbenlh revij; 11.3* Za otroke 0n.Jž-25 venček slovenskih naro-U«ti 1285 Godala v ritmu; 15.40 iz domače književnosti — * °v*ec: Pesmi; 17.10 Popevka ,,‘<'na: 18.99 Družinski pogo-iJj: 20.00 v plesnem ritmu z ot-“ron, Jacques Hellan ?*EK, 8. julija:
Prisluhnile kvintetu Jožeta tt,V?Plča; 9.30 Za dobro voljo Jih in Va»'.......	- »« •»- ■*
s:r
taktu; 13.30 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 15.40 S knjižnega trga; 17.10 Izbrali smo za vas: 18.00 Četrtkova reportaža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, U. julija:
9.30 Po domače godejo Veseli godci; 11.00 Za dom ln žene; 12.00 Havajski zvoki; 12.25 Avgust Stanko je pripeljal svoje pevce pred mikrofln; 14.00 Igra pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 15.40 Iz svetovne književnosti — Mihah Maian: Deklica ln »mrt; 17.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.45 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 20.15 Tedenski zamanje-politlčnl pregled.
SOBOTA, 12. julija:
8.05 »Mladina poje!« 8.45 Humoreska tega tedna-Azls Neslo: Kako sesn končal s samomorom; 11.30 Pionirski tednik; 12.00 Igra trlo Dorico Skoberne; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 14.15 Parada orglic; 17.10 Slavni pevci In virtuozi; 18.45 Okno v svet: Potsdam; 20.00 Spoznavajmo svet tn domovino; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
Moštvo okraja »Ljubljana« najboljše
V nedeljo Je bilo na strelišču na Ruardlju IV. republiško prvenstvo obveznikov predvojaške vzgoje v streljanju z vojaško puško. Poleg devetih ekip iz vseh okrajev Slovenije so izven konkurence streljali še’ strelci ljubljanske univerze. Pokrovitelj tega’tekmovanja je bil predsednik Centralnega komiteja Ljudske miadine Slovenije, tovariš Tone Kropušek.
Med okrajnimi ekipami Je zmagalo moštvo okraja Ljubljana z 1,585 zadetki, sledijo pa okraji Kranj (1.580). Trbovlje (1.491), Novo mesto (1.451). 'Grajati pa Je treba nekatere okraje, ki na tekmovanje niso poslali popolnih ekip. Med posamezniki pa So bili najboljši Marko Jeglič iz Ljubljane (175 zadetkov), Franc Belec iz Murske Sobote (170 krogov), Božidar Eržen Iz Kopra (170 krogov) litd.
Pokat Sveta za šolstvo Ljudske republike Slovenije *i Je leto® v trajno last pribrila ekipa okraja Ljubljana Najboljših deset posameznikov pa Je bilo nagrajenih s praktičnimi darili.
Tekmovanje nogometašev ob dnevu slovenskih rudarjev
V okviru prireditev ob praznovanju 3. julija — dneva slovenskih rudarjev, so v Zagorju pripravili tudi medobratno tekmovanje v nogometu, v soboto so se tako na stadionu Proletarca v Zagorju-srečalt v prvi tekmi rudarji obratov Kotredež ln Kisovec. Zasluženo so zmagali Kotre-dežani. V drugi tekmi pa je vrata obrata varnost premagala moštvo Zunanjega obrata. V nedeljo pa Je bila finalna tekma na Igrišču Svobode v Kisovcu, Zmagali so rudarji lz obrata Kotredež s 4:2 (3:1).	(ma)
Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri podjetju ELEKTRO-STANDARD, TRBOVLJE bo sprejela omejeno število
VAJENCEV
naslednjih strok:
avtoličarshe, električarske, ključavničarske in livarake.
Za električarsko stroko so potrebni 4 razredi gimnazije, za ostale stroke 3 razredi gimnazije.
Kandidati morajo predložiti naslednje dokumente:
1.	prošnjo v dvojniku,
2.	zadnje šolsko spričevalo,
3.	rojstni list,
4.	zdravstveno spričevalo.
Vpisovanje bo v času od 7. do 20. julija 1958 v upravnih prostorih podjetja (pri Pravdiču).
DRUŠTVO DIABETIKOV SLOVENIJE »LJUDEVIT MERCUN«, PODRUŽNICA TRBOVLJE
vabi vse diabetike (bolnike na sladkorni bolezni) okraja Trbovlje na sestanek, ki bo dne 4. julija 1958 v prostorih gospodinjskega centra (gostilna Kolbezen). Odbor
11.15 Znane popevke v ta-l^"1 plesnto orkestrov; 12,Netili ^"tnačlh popevk; 12.45 Naro-14 " ‘gra ansambel Srečke Dražila; 'žilni Zanimivosti Iz znanosti In '7i» *• ,;i-50 Segava klaviatur«; Uj? Za ljubitelje In poznavalce; blati Kulturni pregled; 20.00 Dat-plinske In Istrske narodne pe-
*n'„n/V' ». julija:
Mj5 Pisan paleta: 9.00 Od tu ln iia”: 9.35 Za ljubitelj« narodnih v°v; 11.no popevka v popev-'2.00 Vese’1 planšarji vaa po-Is.bviJajo; 12.25 Od arije do ari-Hft^'2'55 Godala vas zabavajo: 16.0« "lh??en P° željah: 17.10 odprite *t|h. mn,k: H-** Sestanek oli Se-thiv 18.45 Razgovori p mednaro-(»b vprašanllh.
J*Ktek. 10. Jiillla:
“Šopek orhldel« — Pesmi in JpjJ •* Južne Amerike; 8.20 I/. za-IjJjbe starih mojstrov:	1« .10
h ».“'lanski oktet vam prepeva: I« , Z-a cicibane; 12 00 RUrle fant-'grajo; i2.*5 v tričetrtinskem
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 25. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradne depolniinice za pionirje iz 25. številke našlga lista se glasi; ».,. peče.«
Žreb je prisodli nagrado za rešitev uganke Rezi REPSE, učenki I. razreda gimnazije Tržišče, pošta Šentjanž na Dolenjskem, nadalje Elči BUKOVEC, učenki 2. a razreda osnovne šole Trbovlje 2, Gabrsko št. 22, pošta Trbovlje 3. Prvi bomo poslali knjižno darilo po pošti, druga pa naj pride po darilo v naše uredništvo.
Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za pošto in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Danes rešite našo sledečo nagradno dopolnilnico:
KO JE TRAVA ODCVETELA,
TROPA KOSCEV JE ZAPELA.
ZJUTRAJ, KO JE BIL SE SVIT, ,
SLI NA TRAVNIK SO ...
Dopolnite v tej pesmici manjkajočo besedo, pa bo uganka rešena.
Za rešitev imamo pripravljeni dve lepi knjižni nagradi, ki Jn bomo razdelili po odločitvi žreba.
Rešitev uganke nam prinesite do nedelje, 13. julija opoldne, v naše uredništvo, ali pa nam jo pošljite po pošti.
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimka tudi razred šole, ki ste jo obiskovali preteklo Šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem lepe posdravel	UREDNIŠTVO
Soh v Trbovljah
Šahovskega finalnega turnirja Za prvenstvo SD »Rudarja« se Je udeležilo 12 Igralcev, in to 6 tret-Jekategomlkov. 5 drugokutegor-nikov ln 1 prvokategornik.
Prvo mesto sta sl razdelila vsak z 9,5 točke prvokategornik Jazbec ml. ln drugokategornlk Mirko Srlbar. Robert Frece se čedalje bolj uveljavlja ln Je zasluženo pridobil n. kategorijo. Tudi pri Zvonku Drnovšku smo upali, da bomo dobili novega drugokategor-nlka, vendar mu to še ni uspelo. Vsekakor pa bo drugo kategorijo pridobil v bližnji prihodnosti Prav tako se je mladinec Viktor Boršnik marsikaj naučili.
Končno stanje: Mirko Srlbar ln Jazbec ml. vsak po 9,5 točke, Inž. Drobež 8,5, Robert Frece ln Ivani Škrbec po 7, Zvonko Drnovšek in Vili Rugel po 5. Jazbec st. in Ivan Pajk po 3.5, Viktor Borštntk ln Lučtovtk Opresnlk po S točke, katerim slede ostali	(n)
MALI OGLAS
Na pot.1 do postaje LM Zagorje do Trga Trbovlje so bili izgubljeni ključi v rjavem etu-iu na zadrgo. — Pošteni najditelj naj jih vrne proti nagradi v upravo Hat*.
vremenu so se na,potili peš preko Zasavske gore in Vač na Popoviče pri Litiji, kjer so razgrnili šotore. Tudi tam jim dež ni pokvaril prijetnega razpoloženja.
Ce bi se kdo vprašal, zakaj pa so morali ravno v dežju na pot, bi mu kdo izmed njih prav gotovo odgovoril: »Sli smo zato, da nismo prelomili besede, ker se tabornik ne boji dežjg.« Ret je, saj je dež končno samo moker, Če pa si dobro oblečen in še tabornik povrhu, te prav nič ne more prizadeti, ker sl pa sin narave«.
Po štirih dneh je zasopihal vlak in za našimi sinovi narave so ostale Ponoviče in novi. lepi spomini. Vsem, ki so jim gostoljubno postregli, pa se prisrčno zahvaljujejo in obenem želijo, da se še kdaj znajdejo« v njihovi sredi.
KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah: od 4. do 7. julija amer. kinemaskopski film s stereofonskim zvokom »VRAŽJI VRT«; od 8. do 10. julija pa sovjetski barv film »VAŠA ZELEZNOVA«. KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II«: od 4. do 7. JuliOa poljski film »KANAL«.
KINO »PARTIZAN« SEVNICA: 5.
in 6. julija ital. film »OPROSTI MI«: 12. in 13. julija angl. film »SKOZI PEKEL«.
KINO BREŽICE: 4 in 5. Julija češki barvni film »POKORNO JAVLJAM«; 6. Julija franc. Špan. barvni film »MLIN LJUBEZNI«; 8. tn 9. julija »UMBERTO D«; 10. in lil. julija nemški film »KAPETAN IZ KOPENIKA«.
ZAHVALA
V cvetu mladih let nas Je po neizmernem trpljenju zapustil naš dragi sin. brat in stric
RUDI MACERL
Vsem, ki ste ga v tako velikem številu počastili ln spremili k preranemu grobu, iskrena hvala.
Zahvaljujemo se tudi dr. Južničev! In dr. Majdičev, za njun trud ob bolezni, - delavskemu kolektivu in sindikatu' Trgovskega podjetja »PRESKRBA« ln njegovim delovnim tovarišem, za spremstvo in vence, enako vsem ostalim darovalcem vencev, govornikoma ob grobu, sosedom za pomoč, in končno vsem, prav vsem, k) ste nam kakor koli pomagali ln sočustovali z nami.
Družine: Macerl, Zaletel, Narberger, Slkovec.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moje mame
FRANČIŠKE GRILC
roj. SLUGA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in sočustvovanje. Nadalje se zahvaljujem dr. Nadi Starklnovi, ostalim zdravnikom, sestri Olgi in strežnemu osebuj bolnice. Enako se zahvaljujem SZDL Zasavje, tov. Jesihu za poslovilne besede, Delavski godbi, pevskemu društvu »Zarja« za poslednje žalostinke, Vsem prisrčna hvala. Žalujoči sin
ZAHVALA
Zahvaljujem se Tajništvu za notranje zadeve v Trbovljah za hitro pomoč moji hčerki, ki se Je poškodovala na Kumu dne 19. junija t. 1.
Martin Topole. Ojstro 2. Trbovlje.
ZAHVALA
Ob prerani smrti naše nenadomestljive mamice, žene, sestre ter hčerk«
IVANKE TERŽAN
&e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in hišnim sosedom, ki so ji poklonili obilo cvetja in vencev in vsem, ki so sočustvovali z nami. Nadalje se zahvaljujemo duhovščini, tovarišici od Rdečega križa pa za njene poslovilne besede. Posebna zahvala Delavski godbi in pevcem za poslednje žalostinke.
Žalujoči: mož Karli, hčerka Janja, mama, brat Oto ter
ožje sorodstvo.
MALI OGLASI
PREKLIC
Preklicujem besede, izrečene zoper Karla Urljajs, rudarja, Studence 48.	— Ignac Dušak,
Studence, Hrastnik.
Našo anketa, naša anketa, naša anketa
je združitev športnih organizacij v Trbovljah priporočljiva?
VSI NISO ENOTNEGA MIŠLJENJA
V tej številki prinašamo odgovore nekaterih anketirancev na naše prvo vprašanje, ki se nanaša na združitev vseh športnih društev v Trbovljah v skupno športno orgamzatijo.
Inž. Alfred Petrič, Trbovlje: Predlog SD »Rudarja« glede združitve vseh športnih drultev v kraju Je zelo konstruktiven ln dosleden sklepom, k! so bil) posta vijem leta 1945 ob ustanovitvi enotnega športnega društva v Trnovljah Takrat so sodili da bi se v enem zdravem društvu lahko udejstvovali vsi delavoljni odborniki, kakor tud) vsa mladina v posameznih vejah športa. Z ustanovitvijo več društev pa 60 ponovno oživele klubaške strasti, ki so bile gloDoko zakoreninjene te v stari Jugoslaviji. Menim, da bi Trbovlje danes, po 13 letih osvoboditve, lahko Imele enotno športno dru štvo, v katerem bi bilo lahko vključeno najmanj 1.000 aktiv, nlh športnikov. To organizacijo mislim, da bi Jo Trbovlje Skupno z vsemi, ki hočejo delati ln pomagati v športu, zmogle.	.
Franc Šetinc, Trbovlje: Da bosta šport ln telesnovzgojna dejavnost v Trbovljah lahko služila skupnemu namenu, 'je treba predvsem ustvari« tesno sodelovanje med telesno-vzgojntml in Športnimi društvi Sele taka povezanost, ki se bo odražala v konkretnem delu, bi lahko prinesla zagotovilo, da bi morda tudi delna združitev prinesla nekaj svežega v športno življenje v trboveljski dolini. Dokler pa se posamezna društva ne zavedajo skupnega namena in zaradi tega
*	ni skupnega sodelovanja, popolna združitev ne bi mnogo
•	koristila, ali pa bi povzročila še večje probleme.
Milan Kožuh. Trbovlje: Predlog SD »Rudarja« Je tehtno utemeljen. K temu bi Se dodal, da bomo s koncentracijo športnih delavcev dosegli večji uspeh to še boljše delo z mladino. Napačno bi bilo katerega koli funkcionarja oziro« ma društvenega delavca odbiti od enotne športne organizacije. Vedeti moramo, da krivde za zaostritev raznih odnosov ne moremo iskati le pri enem, ampak pri vseh društvih In da ie treba pretrgati s preteklostjo in tovariško nadaljevati z delom. Tudi kritika raznih forumov ni umestna, ker le preradl kritizirajo, namesto da bi sami aktivno delali v organizacijah. Obdajajo se celo z nekakim plotom, češ da morajo biti izven organizacije — potem pa se čudijo rezultatu takega odnosa.
Slavko Gorjup, Trbovlje! Sem za združitev vseh športnih društev, medtem ko Je potrebno, da TVD »Partizan« še nadalje obstaja kot samostojna organizacija.
Hinko Okorn. 8TT, Trbovlje: Vsaka združitev Ima pozitivne posledice, zato menim, da Je predlog SD »Rudarja« zelo umesten ln pravilen.
Mirko Srlbar, »Turist«, Trbovlje: Mnenja eem. da bi mo
rali v Trbovljah obstajati dve konkurenčni športni društvi: športna razgibanost In kvaliteta bi bila v takem primeru brez dvoma boljša, kakor če bi obstajalo samo eno društvo Drugo vprašanje pa Je vzdrževanje tolikih društev, ki naj b| Jih subvencionirala komuna, da bi dobilo več sredstev tisto društvo, ki bi bilo bolj množično, kvalitetnejše ln tako naprej.
Anton Strniša, uslužbenec, Trbovljet Podoben predlog predlog, kot ga Je dala uprava SD »Rudarja«, Je prineslo tudi SD »Svoboda«, vendar se Je ta predlog nanašal le ne medsebojno sodelovanje ln pomoč. Predlog se Je obravnaval na skupnih sestankih teh društev, vendar do uresničitve ni prifflo.
Slavko Potrata,Trbovlje: Združitev trboveljskih športnih društev v eno športno organizacijo bi pomenila pomemben korak naprej v razvoju vseh športnih disciplin v Trbovljah ker bi bila s tem podano materialna in kadrovska podlaga Predlog SD »Rudarja« Je umesten ter pomeni za bodoče športno delo v Trbovljah velik napredek.
Ado Naglav, učitelj, Dobovec: Sem z.a združitev športnih društev v eno, ki bo ne le doseglo še večjo množičnost in dejavnost vseh sekcij, temveč bo tudi afirmiralo kvaliteto telesnovzgojne kulture v revirjih V stari Jugoslaviji so se ustanavljanje društva po strankah In političnih pripadnostih in šo služila propagandnim namenom posameznih političnih organizacij. Danes to ni več potrebno, razdrobljenost pa samo znižuje kvaliteto doseženih uspehov.
Objavljamo del odgovorov na prvo točko, kaj menijo anketiranci o predlogu SD »Rudarja« o združitvi vseh športnih organizacij v eno — prav pa bi bilo, da odgovore na našo anketo dado tudi tisti, ki tega doslej še niso storili.
Uredništvo
VELIKA TRADICIONALNA TOMBOLA
Športnega druStva »Rudar«, Trbovlje
bo v nedeljo, 31. avgusta 1958
GLAVNI DOBITKI SO: motorno kolo, pralni stroj, radijski aparat itd.
CENA SREČKE SAMO 50 din za kos. Rezervirajte svoj prosti čas za obisk tombole!
RAZPIS ŠTIPENDIJ
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOLJE-HRASTNIK razpisuje za šolsko leto 1958-59 naslednje štipendije:
6 štipendij za Mojstrsko Solo — rudarski oddelek,
2 štipendiji za Tehnično srednjo šolo — rudarski oddelek, 2 štipendiji za Tehnično srednjo Solo — strojni oddelek. Prošnje je nasloviti na upravni odbor Rudnika Trbovlje — Hrastnik do 31. Julija 1958.
INDUSTRIJSKA RUDARSKA ŠOLA TRBOVLJE
RAZPIS
za vpis v I. letnik rudarskega In elektro odseka Industrijsko rudarske šole v Trbovljah v šolskem letu 1958-59.
POGOJI:
1.	Rudarski odsek:
Kandidat mora z uspehom dovršiti 8. razred osnovne šole ali 2. razred gimnazije, v koledarskem letu 1958, mora dopolniti 15, leto starosti, mora biti duševno zdrav in telesno dobro razvit.
2.	Elektro odsek:
Kandidat mora z uspehom dovršiti 4 raz,rede gimnazije in mora biti telesno in duševno zdrav.
Ako kandidati pod 1. in 2. nimajo predpisane izobrazbe, bodo sprejeti le, če z uspehom opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika in računstva z geometrijo.
Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za kvalificirane delavce rudarske srtoke — kopače, absolventi elektro odseka pa za obratne električarje.
Mladinci, ki se žele vpisati, morajo ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolkov eno prošnjo in ji priložiti naslednje osebne dokumente:	•
L zadnje šolsko spričevalo,
2.	Izpisek iz matične knjige rojenih,
3.	potrdilo o premoženjskem stanju,
4.	potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo izven Trbovelj),
5.	potrdilo o višini otroškega dodatka (potrdila Od 3 do 5 so kolkovine prosta).
Nekolkovamih prošenj ne bomo upošteval! kakor tudi ne prošenj brez priloženih listin.
Učenci prejemajo redne mesečne nagrade od 1500 do 4000 din. Poleg rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni še s posebnimi spesečnimi nagradami, katerih višina je odvisna od učnega uspeha.
Vsakoletno prejemajo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilo, kakor vse ostale zaščitne predmete za izvajanje praktičnega pouka, vse šolske potrebščine ter knjige.
Pri Šoli Je internat, kil nudi učencem popolno oskrbo, t' J. prenočišče, odlično hrano (pet obrokov dnevno), pranje osebnega perila ln delovne obleke, krpanje perila in obleke ter pomoč pri učenju.
Vpis v šolo traja do t. septembra 1958,
Ravnateljstvo Sole.

Krištof Rimač
PO POVESTI JACKA LONDONA Riie: J. 8pitale>
31.
34. Cok Je krepko izpljunil tobakovo slino v vodo, kajti med vožnjo je bil čisto pozabil pljuniti. Rekel je: »Dimač, mirno ti priznam: preden sva odšla na to vožnjo, sem bil najbolj boječ človek, kar jih je bilo to stran Skalnatega pogorja. Zda sem pa jedec medvedovine. Pojdi, poriniva še oni čoln skosi!«
35. Na pol poti sta srečala svojega gospodarja, ki sta opazovala vožnjo z gornjega konca. — »Ribojeda prihajata,« je dejal Cok. »Le tiste strani se drži, od koder veter piha!« — Ko sta pripeljala še tujčev čoln čez brzico, se je Dimač seznanil z njegovo ženo. Bila je vitka ženska in skoraj še deklica. Njene oči so bile vlažne od hvaležnosti.
33.
38. Breck, tako je bilo tujcu Ime, je ponudil Dlmaču petdeset dolarjev, ln ker jih ta ni hotel sprejeti, se je lotil Čoka. — »Prijatelj,« mu je rekel ta, »prišel sem v deželo, da dobim denar Iz zemlje, ne pa od rojakovA — Breck je šel In nekaj brskal po svojem čolnu. Privlekel je na dan steklenico žganja.
Odgovorna naloga
Jože je šel tisto jutro precej zamišljen na delo.
Včeraj dopoldne so ga nenadoma poklicali k direktorju, a nihče ni vedel, zakaj. Sel je kar iz jame v delovni obleki.
Direktor ga je sprejel z besedami: »Tovariš Jože, v imenu delavskega sveta te bomo premestili... Prevzel boš mladince!«
»Kakšne mladince?« je vprašal pritajeno.
»Svojo skupino boš vodil... Tri mladince iz internata smo ti določili... Priučiti se morajo dela v jami!«
»Kaj pa bom z njimi?« se je začudil. Ze leta sem je delal z možmi, pravimi knapi, zdaj pa naenkrat... Delal boš z mla-' dinci! Križana gora, kakšni so le?
Dlrekotr je razumel. Jožeta je poznal že od mladosti dalje, tudi delala sta skupaj na širokem čelu..Včasih je robantil, da ga je bilo slišati v jami na vse strani. Pojasnil mu je nalogo • natančneje.
»Ne začenjaj spet, Jože! Nič slabega ni to. Ti si star rudar, jamo poznaš ko svoj žep, njim pa je potrebno še marsikaj... Mladi so in učijo se ... Kakšni kopači pa bodo ...«
Ker je Jože še vedno premišljeval in molčal, je direktor dodal: »Trd in pravičen bodi... S teboj bomo že uredili!«
Iz pisarne je Jože odšel brez besed, molčeč ln mračen. Le počasi je doumel svojo nalogo. Delal bo z mladinci. V internatu žive in bodo postali kopači. Učijo se... Pa kaj mora on za to? Sam se ni nikoli učil. Res je, da je rudar že dobrih trideset let, tudi je res, da pozna vsa dela v jami, a učil ni še nikoli. Sami čvrsti možje so bili dosedaj skupaj. No, zdaj pa naenkrat ... Delal boš z mladinci... Križana gora, ali ne zahteva di.reVo- preveč? '
Zdaj stoji pred nalogo, ki se mu zdi težja kot kdaj koli.
Zjutraj je šel na delo kakor po navadi. Na obratnem prostoru ga je čakal paznik s tremi fanti. Videl jih je že od daleč: bili so to mladi fantje. Po postavah je sodil, da so s kmetov.
Ko je prišel do njih, so ga nekam plašno pozdravili: »Srečno!«
Kmalu je bil prvi voziček poln.
Dve uri kasneje so se čisto sprostili. Ko so odpeljali četrti voziček in je Jože že čutil nekaj znojnih kapljic, ki so mu polzele po čelu, jih je pohvalil:
»Presneto ste zgrabili, fantje! To je dobro. Tudi jaz sem bil tak. Z rajnkim očetom sva jih včasih napolnila tudi po dvanajst. Bilo je to v mladih letih, to še dobro pomnim... Kar v kri mi je prišlo delo, v kri ... Tudi vam pride, prepričan sem!«
Za trenutek je umolknil, se zamislil, kakor da bi segel v tiste čase nazaj, potem pa zarohnel: »Prekleto, ko bi tiste čase to bilo kaj vrednol Trgal si, trgal kos za kosom, da bi dolino prekril, pa ni bilo zato nič bolje ... In če si brusil zato jezik, kar si po vsej pravici smel, so te postavili na cesto....
Danes to ni več mogoče!«
Vzel je stojko in jo začel obsekavati na spodnjem koncu. Podal je sekiro najstarejšemu, da tudi on poizkusi. Spodletelo mu je in sekira je udarila ob tla.
»Križana gora, fantje, tako ne bo šlo! Na orodje je treba paziti! Brez dobrega orodja človek figo napravi!«
Ko se je ohladil, je spet začel. Zdaj ni več učil, pripovedoval je s tisto svojo možatostjo, ki so jo že poznali.
»Vidite, danes vas učijo! Da bi se to kdaj prej zgodilo — ne, tega ne! Jaz sem prišel v jamo z rajnkim očetom, potem je bil zraven še Smole. Zdaj ne živi več. Ze prvi dan so me v jami »potegnili« in me pošiljali na vse strani: z zabojem za municijo
sem hodil okoli in prosil za »elektriko«____Hodil sem od moža
do moža, in kar naprej so me pošiljali... Seveda je nisem nikjer dobil... Križana gora, kako so me vlekli za nos! Nekoč sem moral čakati na »perkmandeljce«. Postavili so me na mesto v temo in rekli, da bodo tam prišli. Majhni možički so to, so mi
Paznik, ki se mu je očitno mudilo, pa ga je odpravil:
»Jože, tisti trije so...,Na zgornjem delovišču boi začel, saj veš, kje!« Potem je paznik odšel in jih pustil same.
Na stara leta človek res vse doživi, je mislil Jože. Tu zraven njega stojijo, tiho in radovedno, kakor da stoje pred bodočnostjo ...
»Kako vam je ime?« je končno vprašal.
»Miha, Ivan, Matjac,« so posamič odgovorili.
»Od kod pa ste?«
»Z Dolenjskega!«
Fantje so bili kar zastavni, kljub svoji mladosti. Jože jih je popeljal s seboj v rov. Sam je hodil naprej, oni pa za njim. Tu in tam je nad njihovimi glavami zaškripalo, stropniki so se udajali hribinskemu pritisku. Čutil je, da fantje upirajo oči v. njega.
»V takem delate?«
Prikimal je in se zamislil... Ali ni nekoč tudi sam tako vprašal očeta, ko ga je prvič peljal v jamo? Davno je že od tega. Ne spominja se več.
Dvignili so se po jamskem dvigalu v zgornji rov, hodili mimo jamskih delovišč in srečevali rudarje. Radovedno so jih ogledovali, kakor da bi hoteli reči: »Kaj boš pa ti počel s temi?«
Delovišče, kamor so končno prispeli, je bilo v sami jalovini, le s strani je silila vanjo ozka žila premoga. Kraj je bil zapuščen, nekaj stojk je neurejeno ležalo na tiru.
»No, fantje — prišlo smo!«
»Vidva stopita tjale po orodje, ti in jaz pa bova malo uredila.«
Tf.o je bilo delovišče zasilno urejeno, je Jože začel: »Slišal sem, da boste kopači... Kar se mene tiče, bom povedal, kar vem.«
In pričel je s prvo lekcijo: »Vidite, tole je kramp, to lopata, tule so ftojke, gori nad nami so stropniki in nad njimi opaž... Povem vam pa, da se jaz bolj razumem na »štempeijne«, »feršo-lungo«, pa’ še na »pik asa«. No da, zdja vas učijo tudi lepega jezika. Včasih to ni bilo važno...«
Fantje so ga poslušali in se spogledovali. Bili so kar pripravni in kar nič jim ni bilo nerodno, kakor da bi to nekje že slišali. Prijemali so orodje, in Jože je videl, da znajo z njim ravnati. Nato je začel tako kot nekoč njegov oče: »Najprvo bom jaz poizkusil, da boste videli... Potem pa še vi.«
pravili. Jaz čakam in čakam, pa mi pride nasproti paznik in me smeje nahruli... Tako sem se učil, viditel No potem me niso več speljali na led.«
Prišel je paznik in jih premotil.
»No, Jože, kako gre?«
»Zadovoljen sem,« je odgovoril, »nisem si mislil!«
Paznik je pogledal v stropnike, pritisk je bil močan in pokalo je.
»To ni niči« je rekel Jože. »Ko sem prvič stopil v te luknje, so me nalašč postavili v delovišče, kjer je ležalo vse križem kražem. Pokalo je, da bi vsakdo zbežali Res je, da mi je tedaj srce utripalo povsod tam, kjer ni treba, a zbežal le nisem... Se danes sem tu ...«
»Jože. le glej, da bo vse v redu!« je dejal paznik in odšel.
»Kar vem, bom povedal!« se je odrezal in spet so začeli.
Vedno bolj je bil Jože ponosen na nalogo, ki so mu Jo zaupali. Spoznal je, da njegov poklic le nekaj pomeni. In sklenil, da bo fantom povedal in razložil vse, kar morajo vedeti — in še več: povedal jim bo, kako so nekoč rudarili... kako živeli...
Bil je poklic, ki so ga nekoč zaničevali. Danes je drugače. Rudarjenje je poklic, ki ga vse spoštuje, kar tudi zasluži.
ADO NAGLAV
POSAVSKI SPOMINI
KAKO Si PRIPRAVIMO ČEŠNJEV LIKER. — Kilogram očiščenih češenj zložimo v steklenko in nanje nalijemo tri četrt litra dobrega slivovega žganja. Temu dodamo tudi kako dišavno sredstvo. Steklenko nato dobro zapremo in jo damo na sonce, kjer naj ostane tri tedne. Paziti moramo, da steklenka ni popolnoma polna. Kdaj pa kdaj jo nekoliko pretresemo. Po treh tednih scedi-mo liker skozi gosto sito, na katero amo dale tudi gosto belo krpo. Liker nato prelijemo v stekleničke, ki jih moramo hraniti na hladnem. Ce boste zdržale in počakale na zimo, bo liker boljši, kajti čim starejši je, tem boljši je.
Ob pritrkavanju novega sva segla v spomin starega. Podpredsednika občinskega ljudskega odbora v Brežicah, tov. Martina Bajca je nekajkrat zmotil telefon in ljudje na vratih, ko je ugodil naši želji in nam, utrinjal spomin za spominom na pomembne, razburljive in vedre dni iz NOV.
XXX
-Ppripravljali smo napad na aerodrom v Cerkljah. Prve dni poletja 1943 je Cankarjeva brigada prestopila Krko, se prebila skozi ravnico polno minskih polj in razpredene bodeče žice do letaliških objektov, onesposobila nekaj letal, in zaplenila mnogo orožja in drugega vojnega materiala ter živil. Akcija je imela velik uspeh, saj je povzročila med Nemci nenavadno zmedo, nekateri pa so v strahu pobegnili celo proti Brežicam.
Ko so drugi dan skoncentrirali večje sile in prešli na teren Bočja, so doživeli nov poraz.
XXX
Februarja 1943. leta je bilo treba za vsako ceno vzpostaviti zvezo s Kostanjevico. Razpihala se je huda zima in namedlo je po meter snega. Bil sem sekretar rajonskega komiteja partije za Gorjance in ni mi pre-ostajalo drugega, kot da sem vzel pot pod noge. V Orehovcu pod Gorjanci sem vzpostavil stike z vaščani, nato pa sem nad vasjo — v njej ni bilo varno — povsem na pro.ftem čakal dva dni in dve noči na odgovor iz Kostanjevice. Bivališče sem si pripravil pri neki debeli bukvi, kjer sem za silo izkopal sneg.
XXX
Po dolgem, napornem maršu se nas je četvorica partizanov ustavila nad
Zgornjim banom. Odšli smo v neki kozolec, da bi se nekoliko odpočili in prespali. Ko smo se vlegli, smo zaslišali neko stopicanje. Mlado, prav neznatno dekletce je, ko nas je opazilo, svareče zajecljalo:
-Bežitei, belčki!-	•
Res se je bližala skupina dobro oboroženih sovražnikov. Se zadnji čas smo se rešili.
XXX'
V Opatovi gori se j* avgusta 1942 zadrževala četa partizanov. S sabo smo imeli tudi osla in njegovega oskrbnika, mladega fantiča nekje tz Posavja. Pa je naneslo, da bi se morala ta dva nekoč srečati z ufta-ško kolono. Ker pobič ni mogel pobegniti skupaj z oslom, je pobegnil sam in se tako vrnil v taborišče, kjer ga — razumljivo nismo sprejeli brez začudenih pogledov in vprašanj o živali. Tovarišu je bilo ne-
Haj Rizk je zelo bogat egiptovski trgovec. Ni pa toliko znan kot trgovec, kot zato ker se je doslej že tridesetkrat poročil, sedemindvajsetkrat pa ločil. Kot vidimo, prekaša v tem celo hollywoodske zvezde in zvezdnike. Vendar nuramo ob tem dodati, da je — musliman in da mu vera dovoljuje biti hkrati poročen s štirimi ženskami in da je za njega kot muslimana razporoka zelo enostavna: Dovolj je, da trikrat zaporedoma ponovi ritualni izraz* »V Alahovem imenu te zavračam« in njegova zakonita žena
u:	več njegova in on se spet
lahko poroti z drugo. Haj Rizk ima komaj 43 let in od vseh dosedanjih žen iirva komaj 13 otrok.
Kako pa si je pri toliki množini žensk razporedil zakonske življenje? Zelo enostavno, saj je bil vedno poročen le s štirimi ženskami hkrati, teden pa razdelil tako, da z vsako ženo pre-žvi dva dni v tednu, ob nedeljah pa zbere vso družino na večerjo in k molitvi.
Nekateri njegovi zakoni sO bili zanimivi, Sam pravi: »Nekoč sem se poročil tudi z zdravnico. Toda kmalu sem se moral od nje ločiti, kajti preveč je bila navezana na svoje prciente in noben pravi moški ne more deliti srca svoje žene s stotimi bolniki.« Tudi z neko zelo lepo visokošolko ni imel večje sreče. Rizk glede tega pravi:	»Ves
denar, lci sem ji ga dal, je porabila za nylonske nogavice m lepotičenje.« Njegov najkrajši zakon je trajal komaj 12 ur. »Odkril sem, da je bila žena mojega najboljšega prijatelja,« se opravičuje Haj Rizk. Njegova dosedanja najmlajša žena je bila stara komaj 16 let, najstarejša pa je štela že 50 let. »Prva ni nikoli odprla ust, druga pa je bila preveč klepetava,« meni Haj Rizk.
Nekoč se je ločil od treh žena na isti dan. Toda kmalu jih je zamenjal z novimi. Drugič se je z dvema poročil v nekaj urah. Rizk prvi: »Moral sem odpotovati v Aleksandrijo. Odpotoval sem takoj potem ko sem se poročil s prvo, s katero sem se bil oženil zgodaj zjutraj. V vlaku pa sem se srečal s čudovito lepim dekletom in komaj sva prispela v Aleksandrijo, sva po* iskala duhovnika in se poročila.«
Sedaj ima Haj le tri žene. Postal pa je hudo izbirčen in nikakor ne more najti četrte, ki gbt mu bila po volji. Tako prav: znancem, svojim ožjim prijateljem pa Je pvedal pravi vzrok: »Dejstvo je da sem še vedno zaljubljen v prvo žensko, k katero sem se bil poročil ln zaman iščem drugo, ki naj bi jo zamenjala.« In s to se ne more ponovno poročiti, kajti kmalu potem, ko se je od nje ločil. ?» je ona poročila t nekim drugim, k! ga ima zelo rada in sta v za; konu zelo srečna, tako da ie niti njegovo bogastvo ne mika.
rodno, pa je dejal: -Osla bomo dobili nazaj, če ne prav tega, pa drugega!-Izvohal je, kje je ustaška kolona, se napotil prav do nje in ji natvezil odlično zgodbo, to moramo verjeti, o izgubljenem oslu, ki naj bi pobegnil od njegove do' mačije in kako je zdaj doma zastran tega zelo hudo.
Fant je uspel. Por-o no-noči, nekako čez en dan, je vrnil v taborišče Stražar ga je ustavil *** zavpil: -Kdo je?-Od pa: -Jaz in osel!--Osel naprej, ostali stoj!" je spet zadonel stražnikov glas.
Potem pa je rezgetal na* smeh.
-jak
AGATHA CHRISTIE
S3
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
»Kdo ne bi, gospod polkovnik? ...«
Ko je Weston odšel, je Poirot zopet pričel proučevati papirnato cunjo.
»Ali bo kaj pomagalo?« sem se pozanimal.
»Sem vseveden, mon aml? Diši malo po izsiljevanju. Od enega izmed gostov se zahteva na precej nevljuden način denar, vendar je mogoče, da se pismo ne nanaša na ožji prijateljski krog Nlckinin prijateljev.«
Pričel je opazovati pisavo skozi povečevalno steklo. »Ali se vam ne zdi pisava znana, Hastings?«
»Nekoliko me spominja na ... na ... Da. na kaj? Na pismo Frederice žlice.«
»Podobnost je nedvomna,« je menil počasi Poirot. Kljub temu pa mislim, da to ni pisava plavolase madame — naprej! je vzkliknil, ker je nekdo potrkal na vrata.
Bil je kapitan Challenger. »Le za trenutek vas hočem motiti!« se je opravičil. »Želel bi zvedeti, če je že kaj uspeha.«
»Parbleu!« je razdraženo odgovoril Poirot. »Trenutno imam občutek, da sem precej zaostal. Na ta način upam napredovati.«
»To Je seveda slabo. Toda ne verjamem vam, mr. Poirot. Po vsem tem, kar sem medtem slišal, vam ni še nikoli nič spodletelo.«
»To pa ni res,« je ugovarjal moj prijatelj. Pred mnogimi leti sem v Belgiji doživel hud poraz. Ali se spomnite Hastings? Pripovedoval sem vam • aferi ■ škatlico čokolade.«
»Spominjam se.« Nasmehnil sem se, ker mi je Poirot takrat, ko mi je t« pripovedoval, svetoval, da naj mu takoj rečem .Čokoladna škatla1, če bi foetal domišljav. In trpko je bil užaljen, če sem to čarobno besedo spregovoril le poldrugo minuto kasneje.
»Oh,« ga je zavrnil Challenger, »to pa Je že tako starp, da že ni več res. Voda tej zadevi tukaj boste šli do dna, kaJ7«
»Da, to prlsežem. Pri besedi Hercula Poirota. Sem lovski pes, M ne skrene s sledi.«
»Famozno! Ali ste sl že ustvarili kakšno sodbo?«
»Na sumu imam dve osebi.«
»Menim, da vas ne smem vprašati, kdo sta?«
»Vsekakor vam tega ne bom povedal, ker se lahko motim.«
»Moj alibi, je upam, zadovoljiv,« je mežikajoč dejal Challenger.
Poirot je z nasmehom pogledal od sonca ožganega mornariškega častnika. »Kapitan, vi ste zapustili Devonport nekaj minut pred pol deveto uro in ste prišli sem po deseti uri — dvajset minut po umoru. Ker je pa Devonport oddaljen precej manj kot trideset milj in ste vi to po zaradi izvrstnega stanja prepotovali v eni uri, vaš alibi ni preveč zadovoljivi«
»Da ... jaz...«
»Razumeli boste, kapitan, raziskujem In o vsakomur. In vaš alibi kot rečeno, ni zadovoljiv. Toda, so še druge stvari razen alibija. Mislim, da bi vi zelo radi poročili mademoiselle Nick, kaj?«
Njegova ožgana lica so se temneje obarvala. »Ze od nekdaj Je bila moja želja, poročiti jo.«
»Eh, bien — mademoiselle Nick Je bila zaročena z nekim drugim. Morda vzrok, da se tt krneč ubije. To se je zgodilo, vendar Je umrl kot svetovno znan junak.«
»Torej je le res, da se Je Nick zaročila s Setonom Michaelom? Ze od danes zjutraj se ta novica širi naokoli.«
»Da, nič se ne razširi tako hitro kot novica. Ali niste to že poprej slutili?«
»Vedel sem, da je nekomu dala besedo, ker mi je to pred dvema dnevoma sama rekla. Ni pa povedala, kdo,je ta srečnež.«
»Bil je Michael Seton — med nami rečeno — Ji je zapustil čedno vsoto doflarja. Po vašem pa gotovo ni bil »ednj primeren trenutek ubiti gospodično Nick. Objokuje sicer mrtvega dragega, toda erce se potoležl. Mlada Je še
Mislim, monsleur, da da veliko na vas ...«
Challenger je globoko vzdihnil. »Ce bi bilo to.,.« Je zamrmral.
Zopet je potrkalo na vrata ln mrs. Rice Je vstopila. »Iščem vas George.* Je dejala in se obrnila h kapitanu, a natakarji so mi povedali, da ste poiskal1 mr. Poirota. Kako je z mojo zapestno uro? Je gotova?«
»Da, danes zjutraj sem šel po njo.«
Pobrskal je po žepu in Izvlekel uro nenavadne oblike — okroglo ko* krogla, privezano na ozek črn molrš trak. Spomnil sem se, da sem podotri® videl na Nickinl roki.
»Upam, da bo sedaj točno tekla!«
»Oh, koliko jeze Je že bilo z njo. Vedno JI kaj manjka.«
»Menim, da se jo ima bolj zaradi lepote, kakor pa zaradi njenega n*' mena,« je pripomnil Poirot. *
-Ali se ne more oboje združiti. Frederlca je pogledala zdaj enega. zA»i drugega. »Ali sem morda kot motilec miru vpadla v neko konferenco?«
»Pravzaprav ne, madame. Govorili smo o govoricah — ne o zločinu-* Dejali smo, kako neverjetno hitro se širijo novice — kako sedaj že vsakd® ve, da je bila Nick nevesta pogumnega letalca, id so ga prekrili valo*1 oceana.«
»Nick Je bila zaročena z Michaelom Setonom?«
»Presenetljivo, kaj, madame?«
»Nekoliko že vsekakor. Pri vsem tem pa ne vem zakaj, ker ji je preteki® jesen še prav gotovo dvoril. Toda za božič sta se obs ohladila. Kolikor veri. sta se še komaj pogledala.«
»Da, vi znate njeno tajno skrbno čuvati.«
»Domnevno zaradi starega sir* Matthewaa, tega prismuka.«
»Tudi vi niste ničesar slutili, madame? Čeprav ste najboljša Nlekri* prijateljica?«
»Nick zna biti, če JI gre tp v račun, zaprt mali hudiček,« Je mrmra1* Frederlca. »Toda, zdaj razumem, zakaj Je bila zadnji čas tako nenavadh® nervozna. In razen tega bi mi moralo nekaj besed, ki Jih je povedala včeraj, odpreti očll«
»Vaša mlada prijateljica Je zelo privlačna, madame.«
»Da, to Je nekega dne ugotovil tudi dobri Jim Lazarus,« Je priporih1* Challenger z glasnim precej netaktnim smehom.
»Ah, Jim...« Mrs. Rice je skomignila z rameni, vendar Je naredila nsri vtis, da Jo je razjezilo.
(Dalje prihodnji*)