IZDAJA CP »GORE*SSKT TTS1M -UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZ.NIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCU AN • TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-73 . TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV KRANJ, SREDA, 30. MATA 1962 ST. 61 IZHAJA OTJ OKTOimVmT KT7T TEDNIK (JU I JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH. SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pred odgovorno nalogo Imenovana je bila okrajna komisija za revalorizacijo osnovnih sredstev Zaradi vskladitve knjižnih vrednosti osnovnih sredstev In sredstev skupne porabe gospodarskih organizacij s cenami, ko katerih je treba ta sredstva zamenjati, je bil sprejet1 zakon o revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe gospodarskih organizacij. Rezultati revalorizacije bodo navedeni v knjigah gospodarskih organizacij pod datumom M. decembra 1962 6 pravno veljavnostjo od 1. januarja 1963. Sprejetje tega zakona ko narekovale nekatere kakovostne spremembe v našem gospodarskem Mtemu. Ker se naš gospodarski •istem čedalje bolj opira pri določanju obveznosti gospodarskih organizacij do družbene skupno-iti na sredstva, je pomembno, kako so sredstva gospodarskih organizacij ocenjena. Okrajni ljudski odbor Kranj je te imenoval okrajno -komisijo za revalorizacijo osnovnih sredstev. Ta grupa bo nadzirala delo pri revalorizaciji osnovnih sredstev preko občanskih strokovnjakov in pojasnjevala morebitna sporna vprašanja. Okrajna komisija bo po potrebi obveščala o poteku revalorizacije republiško komisijo. Pripravljalna dela bodo oblegala ugotavljanje koeficientov za popravek vrednosti posameznih *upin osnovnih sredstev. V drugem delu bodo gospodarske organizacije revalorizacijo tudi iz-vrtfle. Revalorizacijo osnovnih sredstev pa naj bi potem pregledala služba družbenega knjigovodstva. - P. GIBANJE INDUSTRIJSKE KOLIČINSKE PROIZVODNJE V PRVI TRETJINI LETA Le malo več kakor lani PROIZVODNJO ŠE VEDNO HROMI DOKAJ SLABA PRESKRBA Z REPRODUKCIJSKIM POMOŽNIM IN TEHNIČNIM MATERIALOM Kot najpomembnejši vzrok, ki je v letošnjih prvih štirih mesecih hromal industrijsko proizvodnjo v kranjski občini, navajajo pristojni organi predvsem slabo preskrbo z reprodukcijskim, pomožnim in tehničnim materialom. Do slabe preskrbe je prišlo na račun nezadostnih obratnih sredstev in deviz. Industrijska podjetja so skupno dosegla letni plan 32,5 odstotno, kar je v primerjavi s proizvodnjo v ustreznem lanskoletnem obdobju za 0,8 odstotka več. Izmed sedemnajstih industrijskih podjetij v kranjski občini jih je šest doseglo oziroma preseglo proizvodni plan Elektrarna Sava, Iskra, LIP Preddvor, Tekstilin-dus, Oljarica Britof in Gorenjski tisk. Vendar so tudi v teh podjetjih imeli 6 proizvodnjo določene težave. Tako je na primer tudi Iskra pri nekaterih izdelkih pod planom, čeprav je v splošnem potekala proizvodnja zadovoljivo in so lansko proizvodnjo prekoračili za 14,6 odstotka. Pri izvrševanju planskih nalog je imela težave tudi tovarna Tekstil indus, in to predvsem zato, ker rekonstrukcija ne poteka časovno tako, kakor so predvidevali. Zato nastopajo izpadi v proizvodnji v predilnici in oplemenitilnici. Do- I kler ne bo rekonstrukcija orne- j njenih oddelkov končana, skoraj j ni mogoče računati na bistveno povečanje proizvodnje. V,Kovinarju' doslej še ni uspelo nadomestiti minimalne proizvodnje v januarju in je bil tako v prvi tretjini leta pod planom. »Exoterm« opravičuje zmanjšano proizvodnjo z odpovedjo dobav železarne Zenica in železarne Ravne, medtem ko so Kranjske opekarne znatno pod planom predvsem zaradi sezonskega značaja proizvodnje. Proizvodnjo surove opeke je namreč močno oviralo slabo vreme, zlasti v prvi polovici aprila. Tako je zmanjkalo suhih surovih izdelkov in proizvodnja žgane opeke je padla. Ce bo v naslednjih mesecih vreme ugodnejše, bo delovni kolektiv skušal izpadlo proizvodnjo nadomestiti. Z bolj svojevrstnimi problemi, ki so povzročili slabo izpolnjevanje planskih nalog, se je v preteklih mesecih srečala Roleta. Prav (Nadaljevanje na 2. strani) PRED LETNO TURISTIČNO SEZONO Zamujene priložnosti Jeseni dobimo šolo za bolniške sestre POMANJKANJE SREDNJIH MEDICINSKIH DELAVCEV ZA AMBULANTE IN BOLNICE JE VZROK ZA USTANAVLJANJE USTREZNE ŠOLE Kranj, 30. maja - V obsežnem programu jutrišnje seje sveta za Ktravstvo in socialno varstvo OLO Kranj zasledimo tudi predlog za raspravo o ustanovitvi srednje medicinske šole. Sola naj bi že jeseni začela z delom na Jesenicah, kjer so za to pogoji najugod-•ejK. Iz podatkov gorenjskih zdravstvenih zavodov je razvidno, da bodo ti v prihodnjih petih do detetih letih" potrebovali več kot 60 srednjih medicinskih delavcev. Hajvečje potrebe bodo v bolnici Sa Gorniku, v jeseniški bolnici in » kranjski bolnici za ginekologijo In porodništvo. Precejšnje pomanjkanje ustreznih medicinskih delavcev se obeta tudi v zdravstvenih domovih, posebno še na Jesenicah, na Bledu in v Skofji toki. Ce bo šola že jeseni lahko tačela z delom, bodo prvi medicinski delavci izšolani leta 1966, gadnji pa 1970. leta. V osmih le-I h obstoja bi šola krila potrebe, ki jih je bilo že sedaj mogoče predvideti, obenem pa bi se poka-taio, Če Je potrebno, da deluje še vnaprej. Predvideno Je, da naj bi t» iolo vpisovali vsako drugo leto po 24 do 26 gojenk, za katere bi plačevale stroške šolanja njihove občine, za internat pa bi prispevale same. Po željd bodo lahko stanovale tudi na svojih domovih. Skoraj vse potrebne predavatelje bo mogoče zagotoviti iz vrst jeseniških zdravstvenih in prosvetnih delavcev. Na Jesenicah so tudi izredne možnosti za študijsko prakso, saj ima bolnica vse oddelke razen infekcijskega, kratko nevropsihiatrično prakso pa bo mogoče organizirati v bolnici za duševne bolezni v Begunjah. V tdravetvenem domu in obratni ambulanti Železarne Je možnost ambulantno poliklinične prakse, pri ZD pa obenem še vsestransko prakso v patronažni službi. Omenjena šola se na Jesenicah predvideva že nekaj let, zato je tudi bolnica, ki bo nudila prostore ta iolo In internat, že dobila potrebna Investicijska sredstva. -Zaradi potreb in zagotovljenih možnosti lahko pričakujemo, da bodo člani sveta za zdravstvo in socialno varstvo sprejeli priporo- čilo, ObLO Jesenice pa že v bližnji prihodnosti sklep o ustanovitvi šole. - M. S. Vrtec na Ravnah ima spričo potreb precej majhne prostore, de-o vrtca pa je v poletnem času še težje, ker nima primerno urejenega prostora na prostem. Zc dlje je govora, da bodo uredili oirosko igrišče na prostoru pred tamkajšnjim gostiščem. Prav za-1 te*a pa so med stanovavci precej različna mnenja, češ da je ta prostor neprimeren za takšen objekt. Bržkone gre za upravičen dvom, zato bi bilo potrebno zadevo dobro premisliti, preden bi se lotili dela. RAZVOJ NAŠIH OTROŠKO VARSTVENIH USTANOV Kdo in koliko naj plača? ZAKAJ JE VELIKO OTROK PREPUŠČENO ULICI, KO SO ŠE PRAZNA MESTA V NJIM NAMENJENIH USTANOVAH? ALI NAJ BODO PRISPEVKI STARŠEV POVSOD IN ZA VSE ENAKI ALINAJ BODO PRILAGOJENI INDIVIDUALNIM DRUŽINSKIM RAZMERAM? Ko so pred nedavnim na plenumu okrajnega odbora SZDl, govorili o otroškovarstvendh ustanovah, je prišlo do različnih gledanj na prispevke, ki naj jih dajejo starši za varstvo in oskrbo svojih otrok v teh ustanovah. Gre v glavnem za problem, da je mnogo otrok izven teh ustanov brez ustreznega nadzorstva in pomoči, čeprav je v teh ustanovah še prostor zanje. Del krivde sta tako stanje pripisujejo splošnim notranjim slabostim teh ustanov delno pa so krivi tudi prispevki staršev. Ti prispevki so zelo različni, kar pa seveda povzroča nezadovoljstvo, češ zakaj pri „as dražje in podobno. V šestnajstih ustanovah te vrste v našem okraju je 1388 otrok, in sicer 1046 predšolskih in 342 šolskih otrok. Se pravi: v glavnem dajejo starši v te Ustanove samo predšolske otroke. To je po- Priprave na XII. Gorenjski sejem v teku Po začrtani poti naprej GORENJSKI SEJEM Kranj - ta tradicionalna vsakoletna gospodarska prireditev, ki je že dobila ustrezno mesto tudi v sklopu ostalih sejmov v državi, je že lani stopil v drugo desetletje svojega delovanja. V zadnjih dveh letih se je GORENJSKI SEJEM dokončno izoblikoval in osvojil koncept sejma za prodajo blaga za široko potrošnjo. Glede na geografski in ekonomski položaj Gorenjske In glede na nove zahteve gospodarske politike je taka orientacija sejma nedvomno popolnoma pravilna. Za letošnji XII. GORENJSKI SEJEM, ki bo v Kranju od 3. do 14. avgusta, so priprave že v polnem teku. Prav tako je tudi poslovno zanimanje precejšnje, saj jo že nad 70 odstotkov razstavnih prostorov razprodanih. Letošnji sejem bo sistematično nadaljevanje poti, ki jo je začrtal lanskoletni in tudi deseti jubilejni. XII. GORENJSKI SEJEM, ki \M> temeljil na izkušnjah prejšnjih, let, bo tako letos dobil še boJjšo in stvarnejšo vsebino. Na njem bo potrošniku omogočen neposreden nakup predmetov, ki jih izdelujeta naša industrija in obrt; zlasti pa še nakup pohištva in tekstila. Tako bo letošnji sejem spet mesto, kjer si bosta lahk» potrošnik in proizvajavec neovirano segla v roke. V okviru XII. GORENJSKEGA SEJMA, ki bo razen poslovnih zadev vnesel v gorenjsko metropolo tudi dokaj šnjo mero vedfostl, bo tudi republiška razstava zavodov za zaposlovanje invalidnih oseb. kazala posebna anketa, ki jo je okrajna Zveza prijateljev mladine izvedla pred kratkim. (Nadaljevanje na 2. strani) Polni ne najboljših vtisov, ki jih je zapustila letošnja zimska turistična sezona (določneje povedano - januar, februar in marec), se vprašujemo, kakšen bo letošnji letni turizem na Gorenjskem. Mnenja turističnih in gor etinskih delavcev so precej deljena. Nekateri gledajo na letni turizem z zaupanjem in dobro mero optimizma, drugi pa si ne delajo nobenih prevelikih upov. Ne smemo prezreti resnice, da smo tudi letos, kar zadeva obdelavo domačega, zlasti pa inozemskega turističnega trga, zamudili vrsto lepih priložnosti. Neobdelano tržišče pa pomeni šibak dotok turistov. Toda najprej 6i oglejmo nekatere podatke, ki govorijo o zimski turistični sezoni. Razen Kranja, ki je v prvih treh mesecih letošnjega leta, v primerjavi z istim obdobjem lani, zabeležil 41 odstotkov nočitev več, pa vidimo pri drugih turističnih središčih močno upadanje nočitev. Bled je dosegel le 55 odst. lanskega uspeha, Bohinj 87 odet., Jezersko 62 odst., Kranjska gora 94 odst., Radovljica 65 odst., Rateče - Planica 00 odst. itd. Zanimiva utegne biti tudi naslednja primerjava nočitev letošnjega in lanskega prvega tromesecja: Bled je lani zabeležil 17.391, letos pa le 9.502 nočitvi. Podobne razlike veljajo tudi za V6a druga turistična središča. Vzporedno je upadal tudi denarni promet. Ta je bil za 30 odst. nižji kot lani v I. tromeseeju. Vzrokov za tako občuten padec nočitev in prometa je vej. Na prvo mesto sodi lagodnost pri obdelavi domačega, zlasti pa inozemskega turističnega tržišča, ki so ga turistični in gostinski de lavci sicer obiskali, vendar je do te propagandne akcije prišlo prepozno. Seveda je na slab uspeh zimske sezone vplivalo tudi neugodno zimsko vreme s pičlimi snežnimi padavinami. Tudi porast cen hotelskih in gostinskih uslug, ni ugodno vplival na turistično sezono. Ko so turistični delavci iskali vzroke, ki so privedli do slabega turističnega prometa v Kranjski gori, so prišli do zanimive ugotovitve. Število nočitev je začelo upadati kmalu potem, ko so začele obratovati tri žičnice na pobočju Vitranca. Te namreč omogočajo smučarjem mnogo intenzivnejše smučanje kot pred časom, ko so v dolgih vrstah čakali pred edino vlečnico. Pri treh žičnicah pa opravi smučar v enem dnevu najmanj toliko spustov s smučmi kot je pred tem v dveh ali treh dneh. Zato se zjutraj pripelje v Kranjsko goro, opoldne pa že kar naveličan smučanja spet odide. Razen tega pa ti -leteči turisti« ne nudijo gostinstvu posebnega zaslužka. In kaj obeta letna turistična sezona? Kljub temu, da so tuje potovalne agencije v tem času — se pravi v zgodnji sezoni - odpove- dale nekatere skupinske obiske Gorenjske, ne kaže slabo. Za glavno sezono je domače turistično tržišče razmeroma dobro obdelano. V zvezi s slabo ali sploh neobdelanim inozemskim tržiščem pa še tole: sleherna obdelava tržišča zahteva devize, ki pa jih naše turistične in gostinske organizacije na žalost nimajo ali pa so odmerjene tako skopo, da le malo zaleže j o. Taka investicija, pri kateri gre le za nekaj sto tisoč deviznih dinarjev, bo postala prej ko slej neodložljiva. Konec koncev se moramo sprijazniti tudi z resnico, da je turistični promet od leta 1959-1961 neprestano naraščal, zadnje leto pa je začel močno upadati. Torej ne bo preostalo drugega, kot izrabiti vse neizkoriščene možnosti, ki v trenutnem položaju precej obetajo. Dokler pa ne bo tako, dotlej si tudi z letnim turizmom ne delajmo posebnih upov. — S. S. Jazz festival na Bledu Precejšnja udeležba tujih ansamblov Bled moramo uvrščati med turistične kraje, katerih turistični delavci si zelo prizadevajo, da bi poskrbeli za kar največ prireditev v razvedrilo svojih gostov. Program prireditev v poletni sezoni je na Bledu pester in obsežen, hkrati pa so na Bledu tudi vsako leto bolj pogoste prireditve v času izven sezone. Le-te vsaj fta krajši čas privabijo goste in take pripomorejo k zmanjšanju števil;, popolnoma »mrtvih« dni. Tako so se pred dobrimi štirinajstim: dnevi na Bledu mudili ljubitelji slovenskih popevk, preteklo soboto poslušavci revije gorenjskih zabavnih ansamblov in solistov, prihodnji teden (7., 8., 9. in 10. junija) pa bo tam III. jugoslovanski jazz festival. V štirih večerih festivala se bo poslušavcom predstavilo 20 jugoslovanskih ansamblov — izvajav-cev jazz glasbe. Med njimi so razen ansamblov z manjšo zasedbo tudi naši največji in najboljši jazz orkestri ,kot npr. jazz orkester RTV Ueograd, plesni orkester radia No7i Sad, akademski jazz orkester »Branko Krsmanovič«, plesni ftrkester RTV Zagreb, ljubljanski jazz ansambel in drugi. Posebej gre opozoriti na sodelovanje pevk Nade Knežević in Gabv Novak, ki sta solistki orkestra RTV Beograd oziroma orkestra RTV Zagreb. Tretji vokalni solist na festivalu pa bo Dragutin Diklić, ki poje ob spremljavi svojega ansambla. Organizatorji festivala želijo dati tej prireditvi tudi mednarodno obeležje, zato so na jugoslovanski jazz festival povabili 8 priznanih ansamblov iz Poljske, Nemčije, Italije, Holandije, Avstrije in Francije. Večina se je povabilu že odzvala. — M. Sosič Tokrat v sliki • Tokrat v sliki • Tokrat v sliki • Tokrat v sliki « Tokrat v sliki Z gradnjo zdravstvenega doma na Jesenicah sedaj nadaljujejo. Računajo, da bo ves objekt — v obliki črke H — še letos pod streho. Na razpolago je trenutno okoli 120 milijonov dinarjev. Ob-Jekt gradi gradbeno podjetje »Sava« z Jesenic — Foto: F. Perdan TE DNI PO SVETU « SPOPAD AL2IRCEV IN OAS Ko so predvčerajšnjim komandosi OAS s kaimionl prodrli v pristaniško skladišče v Alžiru in začeli streljati z mitraljezi na alžirske delavce, so alžirske oborožene patrulje takoj odgovorile na napad. To je prvi spopad alžirskih enot z OAS, odkar so pred dnevi začeli veljati ukrepi začasne izvršne oblasti v uvajanju alžirskih policijskih sil v velika mesta. To službo sedaj opravlja okoli 250 oboroženih Alžircev, v bližnji prihodnosti bodo rekruti-rali še 2000 mladih Alžircev. Teror OAS se je v zadnjih dneh ie okrepil, saj se oasovci trudijo, da bi čim dosledneje sledili geslu: »Požgite deželo!« * KOCA POPOVIC PRI KENNEDYJU Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič .se je dalj časa mudil na obisku v nekaterih južnoameriških državah. V ponedeljek pa je dopoloval v ZDA, kjer naj bi se sestal z ameriškim zun. ministrom Ruskom, sprejel pa naj bi ga tudi predsednik Ke-nnedy. INTENZIVNE PRIPRAVE V ZAR V ZAR se zelo intenzivno pripravljajo na reorganizacijo državnega sistema. V Kairu že več dni traja kongres ljudskih sil, na katerem je govoril tudi predsednik Naser. Tisoč sedemstopetdesetim delegatom je odgovarjal na vprašanja v zvezi s predlogom nove politične organizacije. Ta se bo verjetno imenovala Arabska socialistična zveza, njen prvi sestanek pa naj bi bil že oktobra letos. m ANGOLCI ZAHTEVAJO . NEODVISNOST Predstavniki političnih gibanj ta. beguncev iz Angole, ki se mudijo v Kongu, so prosili posebni odbor Združenih narodov za portugalske kolonije, naj posreduje generalni skupščini svetovne organizacije zahtevo Angolcev, da pomaga pri odpravi kolonialistič-ne vladavine v deželi. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in_dogodki ♦ Ljudje in Za pollačne in siromašne aslu-rijske rudarje romantična poročila o ženitovanjskih prigodah naslednika španske burbonske kraljevske veje Juana (arlosa, o katerih je preko posebnih dopisnikov na grškem dvoru izčrpno di v industriji in kmetijstvu ni namreč zasnovano izključno na socialnih krivicah, ampak ima v bistvu tudi širše politično izhodišče. Val stavk v severnih špansk.h pokrajinah je prodrl do španske- pnročal svetovni tisk. niso bile ga glavnega mesta s takšnim pre- zadostno berilo za njihovo po- seneeenjem, da je španski dikta- mirjenje in zadržanost. General ter general Franco pri priči pre- Praneo je namreč tudi to obliko ložil svoj vskakoletni lov na plene obveščanja preprečil iz bojazni, da bi se ljudje spomnili »dobrih kraljevih časov«. Toda žerjavica upora zaradi neznosnih socialnih razmer med španskim delavstvom je sredi letošnje pomladi prv'č prerasla okvir strpnosti in pravo-fctgnega notranjega odkrivanja in dušenja nezadovoljstva. Španski rudarji so po večletnem zatiranju in spretnem policijskem preprečevanju notranjih izbruhov in ogorčenj uspeli opozoriti sve'., da se v deželi »črnega kačjega pastirja« začenjajo zanimivi socialni in politični premiki. Stavkovno gibanje ,ki je v tem mesecu zajelo večino premogovnikov in naletelo na podporniški odziv tu- in postrvi. Španske vode so s stavkami rudarjev postale tako nemirne, da se staremu diktatorju zdi ribarjenje na obrežjih zunaj glavnega mesta hudo tvegano. Njegova zakonodaja, ki prepoveduje stavko kot protidržavno dejanje, je postala v rudarskih naseljih severnih pokrajin neupoštevana krpa papirja. W Je kopavci »črnega zlata« pod zemljo industrijsko zelo neuravnove-lene Španije ne priznavajo več. Stavkajoči rudarji v Asturiji dolgotrajnosti pretrpela precejšnjo gmotno škodo. Asturija, ki daje tri četrtine vsega izkopanega premoga v Španiji, je ostala s praznimi rovi in zaustavljenimi tekočimi trakovi, ki spravljajo črno zlato na površino. Rudarji zahtevajo minimalni dnevni za- Gibanje španskih rudarjev se .ie služek. ki bi jim zagotovil znos- seasoma začelo pomikati v sme- no fizično pripravljenost za na- ri dveh večjih delavskih središč porno delo pod zemljo in ki zna- Bareelone in Madrida. Stavkovni ša po rudarskih izračunih 160 pe- plamen je načel celotno špansko zetov. Dokler vlada ne prevzame gospodarsko stavbo, ki je zaradi jamstev za takšen zaslužek, ne pristanejo rudarji na obnovo dela v premogovnikih, ki so tudi tehnično zelo slabo opremljeni. Drugi pogoj je izpustitev vseh zaprtih rudarjev, ki so jih oblasti med stavko priprle. Čeprav ima stavkovno gibanje resda pretežno ekonomsko obeležje, to ne pomeni, da v drugačnih pogojih ne bi zlahka dobilo povsem politične preusmeritve. Zlasti se tega zavedajo madridski »kačji pastirji«, ki računajo, da bi stavkovno gibanje lahko po- menilo konec političnem« mru lu v deželi in začetek norih, l:. Francovo diktaturo nezažatenih dejanj. Trdnost Francove«* tei-ma postaja v teh razmerah «bu. jana. Najbrž še politične su* • Španiji niso tako pripravljene, bi sedanji čas že lahko peateaii nujno notranjo spremembo, vendar ob desetletnem tlačenju postaja val stavk resno opoaorU«. da v Španiji nI ostalo vse pn .slarum. Nezadovoljstvo narašrj in krutost sedanje fašistične vlade ni dovolj, da bi nezadovoijst\,) preprečila. V takšnem položaju tudi iu^0p Francovega režima proti stavil jočim rudarjem ni bil najbruui-nejši in skrajno surov. Fra^ic« j* ocenil, da ima za nasprotnike n'f. zadovoljne in slabo plačane delavce, ki živijo pod zelo teikit&i pogoji, da špansko delavstva pira jo v njihovih težnja« tudi kmetje in sloj mladega špaj^ ga izobražer.stv.i. ki |ma madridski univerzi svoje Brej>ni, jedro. Madrid je vložil iJJj truda, da bi v tej usodni nn šel najboljšo rešitev. Dejstvo. 4» je Franco ostal sam » »vojim uradništvom in da mu je cerkev obrnila hrbet s tem, ko It je postavila na stran deUvtf**. Paniki sP*aje. Zdravko Tonuiej pa zc pojasni, zakaj ima ► kačji pastir« nemirno Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje jn d V RETNJAH NI VEC MOSTU Pred nedavnim smo že pisali, da je narasla Bistrica močno poškodovala most v Retnjah, edini prehod čez Bistrico med Kovorjem in. Krizami. Most so kasneje popravljali, vendar pa se Je prejšnji teden zrušil v strugo Bistrice. Trenutno veže Kovorjane in Križane le zasilna brv, bržkone pa bo treba misliti v najkrajšem času na gradnjo novega mostu, čeprav bodo za to potrebna precejšnja sredstva. - Vzrok, zakaj se je must podrl, še ni znan. Za večjo učinkovitost V nedeljo je bil v Kranju zaključek TEDNA POŽARNE VARNOSTI. Oko« 2&ou uniformiranih gaj»Vfl#v je sodelovalo v zaključni paradi in slovesnosti ob otvoritvi novega doma gorenjskih gaslvcev. Na velikem zborovanju je govoril tudi predsednik GO gasivske zveze Slovenije Matevž Hace — Foto: Perdan Kdo in koliko naj plača? (Nadaljevanje s 1. strani) ALI RES TRIKRAT DRAŽJE? V ekonomsko - organizacijskem pogledu stopa v ospredje eden izmed glavnih problemov teh ustanov — evidenca. Primanjkuje namreč resničnih pokazateljev stroškov z vsemi obremenitvami. Sedanje udomačene oblike dotacij in različnih stalnih ter občasnih prispevkov so tako zameglile prave račune teh ustanov, da v večini primerov nimajo čuta za ekonomiko in skrbno gospodarjenje. Po vsej verjetnosti tudi podatki iz ankete o lanskih izdatkih na enega otroka kažejo prav na to 6labost. Skupni izdatki na enega otroka so namreč znašali v nekem kraju celo trikrat več kot drugje, kar je očitno neskladje. Tako je na primer izkazano, da so na Koroški Beli imeli celotnih izdatkov samo 29.560 dinarjev na enega otroka v vsem lanskem letu, pri Vodovodnem stolpu v Kranju 30.706, na »Savi« na Jesenicah 35.782 dinarjev itd. Ob tem pa presenečajo podatki, da so imeli v otroškovarstveni ustanovi na Golniku kar 142.478 dinarjev (trikrat več kot drugje!) izdatkov na enega otroka, na Bledu 121.266 dinarjev itd. Čeprav Je čas var stva in tudi oskrbe različen, so vendar ti razponi preveliki in skoraj neverjetni. Toda izvirajo iz podatkov samih ustanov, kjer pa očitno nI enakih meril niti enotne evidence. RAZLIKE OD 9 DO 61 ODSTOTKOV! Se bolj pa moti razlika v prispevkih, ki jih za oskrbo svojih otrok dajejo sami 6tarši. Tako na primer razberemo, da so starši na Koroški Beli dali komaj 9 odstotkov za kritje celotnih stroškov pri oskrbi svojih otrok, 91 odstotkov pa sta seveda morali dati občina in stanovanjska skupnost. V radovljiških ustanovah so'sodelovali 6tarši povprečno le z 10 odstotki v primerjavi s celotnimi stroški, v tovrstni ustanovi »Sava« na Jesenicah so starši sodelovali prav tako le s 15 odstotki, »Na plavžu« z SI odstotki, na Golniku etotki itd. V otroškovarstveni ustanovi Kranj Center pa so starši prispevali celo 61 odstotkov celotnih stroškov, se pravi več kot skupnost, v vrtcu na Planini v Kranju 58 odstotkov itd. Četudi upoštevamo, da so bili podatki teh ustanov zbrani verjetno z različnimi kriteriji, je vendar očitno, da so razlike prehude. Ponekod družba daje mnogo več za fo dejavnost kot drugje. So primeri, da dajejo starši tudi 4590 dinarjev mesečno za oskrbo v teh ustanovah. Najnižja oskrbovalnina oziroma prispevek za starši pa je bil menda odmerjen v Bohinjski Bistrici, in sicer samo 650 dinarjev mesečno! Res, tam. kjer jo otrok v takšni ustanovi samo od do 14. ure, dobi tudi samo eno malico, drugod jim nudijo zajtrk, malico, kosilo itd. Vendar so razlike prehude in ie zlasti zato, ker je hrana le del celotnih stroškov. BREZ POSLUHA ZA POTREBE Najbolj pereča pa je stvar notranje organizacije: umika, poslovanja in prilagojevanja teh ustanov stvarnim potrebam potrošnikov itd. Večina teh ustanov nima zasedenih svojih zmogljivosti. Hkrati pa je slišati še zmeraj o otrocih zaposlenih staršev, ki> so zaprti po stanovanjih, ki moraio k svojcem na deželo, o otrocih, ki so prepuščeni cesti itd. Vzrok za to je treba iskati v notranjih slabostih teh ustanov: da so tam postavljene pretirano idealne vzgojne in pedagoške zahteve, da so bile v dosedanjem sistemu te ustanove premalo odvisne od potrošnika, da prav zaradi tega niso iskali notranjih rezerv pri zniževanju izdatkov in prilagojeva-nju potrebam itd. itd. Mnoge izmed teh ustanov poslujejo 6amo od 8. do 14. ure. To 6labost je opaziti zlasti v ustanovah po radovljiški občini. Se pravi, mati, ki je zaposlena, si ne more s temi ustanovami pomagati. Prav njej pa naj bi bile namenjene! Šli smo torej mimo glav nega cilja! Najdlje v tem 60 šli pri Vodovodnem stolpu v Kranju, kjer imajo odprto od 5.30 ure zju Prav tako tc ustanov« niso našle in niti ne iščejo možnosti drugih oblik varstva otrok, da bi bile tako res v pomoč staršem (organizacija raznih krožkov, zlasti v popoldanskem času, prirejanje posebnih izletov v naravo, pri čemer bi posamezne žene same prevzele skrb nad otroki in podohno). Skratka, iskati bi morali bolj elastične in tudi cenejše oblike zaposlovanja in varstva otrok. Tada v take oblike bodo te ustanove prisiljene samo ob pravem ekonomskem računu. Zato so na plenumu menili, da bi kazalo najprej vpeljati točnejšo evidenco po enotnih merilih, pri čemer naj bi se pokazale stvarne cene v teh ustanovah.Hkrati pa so se v večini strinjali, da bi morali v teh ustanovah mimo principa, da potrošnik plača celotno ceno. prav je, da on in tudi skupnost vesta, kakšno je pri tem gosoodarjenie in tudi kakšni so resnični stroški. Stvarni prispevek staršev naj bi bil prilagojen njihovim ekonomskim oziroma socialnim možnostim in razmeram. Merila za tako ocenjevanje pa naj bi bila povsod enaka. V Kranju je že na delu ustrezna komisija. Upajo, da bi njene ugotovitve in izkušnje kranjskih otroškovarstvenih ustanov lahko pripomogle k enotnejšemu in bolj načrtnemu razvoju te dejavnosti v našem okraju. — K. Makuc Filmi, ki jih gledamo DAVID IN GOLIJAT - To je italijanski spektakel, ki je nastal | Zv5"\ borceY. po svetopisemski zgodbi. Menda je film, ki polni dvorane po vsem svetu, stal precejšnje denarje - pravzaprav pa je to tudi edina atrakcija filma. Ves film je en sam psevdozgodovinski kli-še; podobne prizore velikih bitk-podobne ljubezni itd. itd. smo v italijanskih spektaklih. ki jih zadnja leta ni malo, videli že nekajkrat. V filmu je nastopilo več znanih igravcev, med njimi celo Oris on Welles (bržkone si je zaželel počitnic na jugu). V filmu je v vlogi Davida nastopil tudi naš znani mladi igravec Ivica Pajer (Payer). Na kratko rečeno - ničesar posebnega ni v tem filmu in tudi igra glavnih akterjev ni nadpovprečna (kljub Onsonu VVcllsu).. MORALIST - Sordi, de Sica, Fabrizzi - in nekoliko smeha. Film se ponorčuje iz nekaterih pojavov, ki sodijo v področje javno morale. Po zaslugi prvih dveh je film prikupen in veder — vendar žal, vsaj tako mislim, samo to — dlje ni segel. — J. K. Kranj, 29. maja - Na seji predsedstva okrajnega sindikalnega sveta, ki je bila danes v Kranju, ,so razpravljali o konkretnih nalogah sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih. V sklepih, ki no jih sprejeli, je poudarjena na prvem mestu oblika dela, ki naj zagotovi večjo učinkovitost sindikalnih vodstev. Poseben poudarek so dali nadaljnjemu usposabljanju in vključevanju delavstva za reševanje ključnih gospodarskih problemov, nadalje o decen-I tralizaciji in utrjevanju delavskega samoupravljanja ter končno naloge pri delitvi dohodka, kar I je trenutno najaktualnejše vprašanje. _ PO POTEH IX. KORPUSA V ponedeljek, 28. maja, je imel mladinski odsek Planinskega društva Kranj sejo., ki ji je prisostvovalo več predstavnikov šol. Planinskega društva, organizacije Z-B in drugi. Pogovorili so se o velikem mladinskem pohodu «Po poteh IX. korpusa«, ki ga bodo v dneh 1. do 2. junija priredili za učence in učenke višjih razredov osemletk. Pohoda se bo udeležilo okoli 250 mladincev, ki jih bodo spremljali vodniki in člani S temi nalogami nam.erav,:f podre ne.;e seznaniti vse eW, « po delovnih kolektivih iji* vklju^ti v aktivno sodelovJ;. pri uresničevanju enotnih c„i — K. M. STARI SLOVANI V SMOKUCU Ljudske govorice, da u Smokuču pri Žirovnici nV kakšno grobišče Francozov dobe Ilirije, so bile povod £ arheološka izkopavanja, v* naj domnevo podpro «u ovržejo. Z izkopavanji i* : Za vse v omenjenem ei^a iznesene nerodnosti sta odjMM* na le ožji upravni odbor - obj^r ječ iz treh članov — in nadM(# odbor, ki so ga tudi eestavtvjJ' trije člani. Ostali odborniki širšega ta**«' nega odbora za vsa navedete ^ častna dela ne odgovarjajo y. nadzorni odbor na rednih nerednostih ni ničesar por*** Brez pomislekov so bili m f tega ostali odborniki, ki nfc» ^} zadolženi za nadzorstvo, l^j.' mnenja da je vsa administrfcs-: v kranjskem društvu upokojoh** v najlepšem redu. Toliko v vednost bravcem »ct> sa«, ki o zadevi ndso poučtoi .' zaradi nejasnosti neupravU^' blatijo in obstojajo vse n*>td*r člane starega odbora druStv« upokojencev v Kranju,« V imenu vseh odbornik/ nekdanjega odbor« DC Kranj Franc Lstenic •RFTK. ?«. imfa IMS Milijoni na slepem tiru Pomanjkanje delovnih prostorov v nekaterih kranjskih obrt mh podjetij in tudi razgovori o urbanistični ureditvi mesta Kra-aja so pred leti dali vrsto idej, ki naj bi rešile prostorsko problematiko obrtnih podjetij. Med te ideje se je vrinila tudi zamisel o gradnji obrtnega centra v Kranju, ki ji je nekoliko botrovala tudi splošna oziroma načelna težnja po formiranju obrtnih centrov. Ideja o gradnji obrtnega centra je takrat še najbolj ustrezala, zato se je sedem kranjskih podjetij (Klj-učavničarstvo, Steklarstvo, Tapetništvo, Pleskarstvo, Elektrotehnično podjetje, Gorenj- SLABO SPRIČEVALO Misel za tole beležko se ml je porodila ondan, ko sem prečkal novi most čez Kokro v Kranju. Najbolj zgovoren bom, če opišem dogodek. Pred hotelom »Evropa*, se je »tavil osebni avtomobil z nizozemsko oznako. Po kratkem premisleku je voznik zapeljal vozilo na parkirni prostor ob poslopju »Ezoterma«. Izstopili so trije potniki. Stali so poleg avtomobila m pogledovali okrog sebe, nato pa so se z ne preveč navdušenimi Obrazi namenili proti mo-»ru. Vzbudil je pač njihovo pozornost. Ko so se prebili čez grobo kamenje, s katerim je nasut parkirni prostor in dostop na most, so se vsem trem zjasnili obrazi. Zlasti še ženskama, ki sta nosili čevlje z zelo visokimi petami. Na mostu so se zadržali precej dolgo. Navdušila jih je čudovita toteska Kokre. Kasneje so se napotili čez most proti Hujam. Ko pa so dosegli nasprotni breg, so •e stavili. Z nevoljnimi obrazi » ti ogledovali s kamenjem našit dostop in minilo jih je, da bi ti dalje lomili noge. Vrnili 60 M proti središču mesta. Takole mislim. Ce bi bila oba fastopa na mostu urejena, bi človek - v našem primeru tujci -odnesli m sprehoda po Kranju lepiš vtiee. Tako pa so bili vtisi kaj klavrni. Ne gre samo za to, da boja po obeh dostopih na most ni najbolj prijetna. Konec koncev tudi podqbe tamkajšnje okolice ne smemo zanemarjati. Ta tudi za oko ni posebno prijetna. Vsekakor pa ie slabo spričevalo za kraj. ki želi privabiti čimveč tujcev, Skoraj ae kaže več odlašati z ■reditrljo okolice mosta, saj .ie ta kraj. ki ga tujci najpogosteje •Mtfcajejo. - S. ska oblačilnica in trgovsko pod-prizadeta podjetja odštela že nad jetje Gorenjka) odločalo, da sku- |4 milijone 400 tisoč dinarjev; mi-paj zgradijo potrebne delovne pro- lijon sedemsto tisoč pa so plača- store — obrtni center. Obrtna zbornica za okraj Kranj, preko katere so ta obrtna podjetja urejala posamezne upravne zadeve, je z vlogo zaprosila občinski ljudski odbor Kranj za dodelitev gradbene parcele. Občinski ljudski odbor je izdal odločbo o lokaciji, ki je določala za gradnjo obrtnega centra paree številka 276/7 k. o. Kranj (Zontarjev travnik ob tovarni Sava) — marca leta 1960. Ker je bila ta parcela nacionalizirana, jo je občinski ljudski odbor dodelil interesentom brezplačno; od nekdanjega lastnika so morali ti odkupiti le nekatere objekte oziroma sadno in okrasno drevje. Leta 1959 je bil izdelan idejni načrt, ki je služil projektivnemu podjetju Kranj kot osnova za glavni načrt. Stroški za gradnjo obrtnega centra bi znašali po prvotnem predlogu 190 milijonov dinarjev. Investicijski viri za to gradnjo pa so bili preštibki, čeprav so pristojni in prizadeti razpravljali o mnogih variantah, ki bi lahko ta sredstva zagotovila. Pomanjkanje sredstev se je pokazalo kot usodno tudi tedaj, ko je bilo treba zagotoviti za začetek gradbenih del 80 milijonov dinar-pojavili še drugi momenti, ki niso govorili v prid te gradnje. Pokazalo se je namreč, da so možnosti za odvod fekalij izredno slabe oziroma da objekt nima kanalizacije. Sleherna rešitev tega problema bi spet zahtevala znatna investicijska vlaganja. Hitra »odločitev ljudskega odbora, da zgradi most čez Kokro, je odprla ugodnejše možnosti za tako gradnjo na levem kokrškem bregu (Huje). Končno pa tudi sam načrt po mnenju nekaterih obrtnih strokovnjakov povsem ne ustreza dejavnosti, za katero je bil izdelan. V takih okoliščinah in razmerah so se prvič zamajali temelji glavnega načrta, za katerega 60 TUDI GRADBENA DEJAVNOST Pred kratkim so na Jezerskem zaceli graditi nov stanovanjski biofc. v katerega se bo še letos '«elnO 9 družin pripadnikov JLA. KoristnikI teh stanovanj zelo težko čakajo na dograditev, razen tega p« bodo več prostorov, ki jih sedaj zasedajo te družine, namenili za potrebe turizma. S tem bodo pridobili okrog 15 sob z okrog 30 posteljami. To pa za Jezersko precej pomeni. GLASILO OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Za konec Šolskega leta bo plo-Bindd odred osemletke v Cerkljah izdal še eno številko glasila •Odmevi izpod Krvavca-«. Uredni-tk; odbor se je pred časom obrnil tudi na nekdanje sodelavce gla-aia in Jih prosil, naj za to priložnost prispevajo članke. Doseči hočejo, da bi bilo glasilo ob zaključku šolskega leta kar najbolj pe- KTO- JEZERNICO BODO UKROTILI Davna želja Jezerjanov, da bi uredili in regulirali Jezernico in nekatere hudournike, se je pred kratkim začela uresničevati. Strokovnjaki so določili hudourniku novo strugo, tako da podivjana voda zdaj ne bo več pvozročala škode. Posledice lanskega neuTja, ki je povzročilo večmilijonsko škodo, so še sedaj opazne. Na nekatere travnike je voda nanosila na stotine ton kamenja in peska Ce bodo hoteli travnike očistiti, bodo morali poklicati na pomoč buldožerje. S čiščenjem travnikov bodo lahko začeli šele sedaj, ko je določena nova struga hudournika. UREDILI BODO AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA Pred dobrim tednom so na Jezerskem začeli z urejanjem parkirnih prostorov za avtobuse. Usposobili bodo kar štiri. Da bodo lahko ta načrt uresničili, bodo porušili eno izmed hiš in staro žago. Parkirni prostori za avtobuse so postali zelo potrebni, saj pogosto zapirajo s svojim postajanjem vso cesto. Del opravil bodo prebivalci Jezerskega opravili s prostovoljnim delom. la za odkup nekaterih objektov in sadnega ter okrasnega drevja, ki je na gradbeni parceli. Razen tega pa so gradbeni stro-i ški porasli od 190 na 250 milijonov dinarjev. Misel na gradnjo obrtnega centra v tej smeri in obliki je torej propadla (kljub dragim načrtom) in občinski ljudski odbor je sklical vse prizadete na poseben sestanek, kjer so se odločili, da misel na gradnjo obrtnega centra v taki obliki opuste, pač pa naj bi prišli na halski sistem gradnje. Ta gradnja bi bila namreč cenejša in razporeditev delovnih prostorov bi bila ugodnejša. Toda do resnejših razprav v tem nd pri-šlo, ker so vmes spet posegla finančna sredstva. In za zaključek! Prizadeta obrtna podjetja so v ta namen vplačala že 12 milijonov 890 tisoč dinarjev, od tega so porabili za načrte in omenjeni odkup objektov in sadnega drevja šest milijonov 17 tisoč dinarjev. Tako jim je preostalo še nekaj nad 6 milijonov 700 tisoč dinarjev in kupi načrtov. Na posebnem sestanku so predstavniki teh podjetij sklenili, da bodo preostala sredstva razde-' lili po vloženih sredstvih. Milijoni, ki so jih dali za načrte, pa bodo ostali »-na slepem tiru«. Zakaj? Nedvomno je tudi kopica objektivnih (in subjektivnih) vzrokov. Razvoj dogodkov pa je potrdil dejstvo, da je bila vsa stvar od začetka pa do konca le premalo proučena. — P. Na Gašteju v Kranju so dobili »umetno jezerce«, ki je še posebno prostrano in globoko v deževnih dneh. In teh letos ni malo. Lokacija ni najbolj primerna, saj je pod vodo lep kos ceste, ki pelje proti Stražišču. »Jezerca« so veseli le otroci, ki radi brazdajo bo umazani vodi. Ta zabava jim bo tudi ostala, saj nič ne kaže, da nameravajo »jezerce izsušiti«. ARHEOLOŠKO i ODKRITJE VBITNJAH Pretekli teden je krajevni urad v Bitnjah obvestil arheološki oddelek mastnega muzeja v Kranju, da so delavci pri kopanju gramoza v Sr. Bitnjah naleteli na najdbo ,ki utegne biti pomembna za arheologe. Kaj je skrival sloj gramoza? Izkopali so dve človeški okostji, dve keramični posodi in nož. Arheologu ni bilo težko ugotoviti, da pripada najdba staroslovanski dobi. Nadejajo se, da bodo na tem prostoru našli še druga okostja in morebitne pridatke. Dosedanje najdbe nudijo preskot-po gradivo, da bi bilo mogoče ugotoviti preteklost prebivavcev v tem kraju. LETOS SPET OVČARSKI BAL Na zadnjem sestanku Turističnega društva Jezersko so sklenili, da bodo letos v začetku avgusta spet priredili pri umetnem jezeru na Jezerskem OVČARSKI BAL. Lani je namreč ta prireditev odpadla. Za izvedbo letošnja prireditve so izvolili poseben odbor. Dela ne bo malo, zakaj letos bodo OVČARSKI BAL pripravili še posebno skrbno. Za to priložnost bodo ob jezeru postavili pravo planšarsko kočo, ki bo tam tudi ostala. Za vstopnice na to prireditev bodo služile posebne razglednice z motivi z Jezerskega, ki jih bodo udeleženci lahko uporabili za sporočanje pozdravov svojim znancem.' Pripravljajo pa še marsikaj zanimivega. — R. GOSPODARJENJE V JESENIŠKI OBČINI Preveliki materialni stroški Na eni izmed zadnjih sej občinskega ljudskega odbora Jesenice so odborniki med drugim razpravljali tudi o izvršitvi družbenega načrta za Heto 1961. Z družbenim načrtom občine za lani je bilo predvideno, da bodo gospodarske dejavnosti v jeseniški občini ustvarile skupaj 43 milijard 843 milijonov dinarjev. V resnici so ustvarili 46 milijard 691 milijonov dinarjev, kar je za 2 milijardi 848 milijonov ali za 6,5 odstotka nad planom. Kakšni pa so materialni stroški! Predvideno je bilo, da bodo znašali po družbenem načrtu 25 milijard 907 mi-Hjonov dinarjev, v resnici pa so bili preseženi za več kot 5 mili- JfVf 2S2?°* dinar'ev-1« * n^i °?otka nad družbenim SS' Pri P°™*t„ materialnih dit lgZ V PrecpJ^ii meri tudi za objektivne razloge (poveča- nje cen surovinam, trgovskemu blagu, prevozom itd.). Seveda pa ne "gre prezreti tudi drugih negativnih okolnosti, ki bi jih morali ali vsaj skušali odpraviti. Gre na JESENIŠKI KOVINAR primer za visoke stojnine (o tem smo že precej pisali), ki jih plačuje Železarna Jesenice železnici in o katerih bo moral kolektiv več razmišljati. Prav tako se investicijsko vzdrževanje v nekaterih podjetjih jeseniške občine opravlja nenačrtno. Logična posledica precejšnjega porasta materialnih Stroškov je zmanjšanje družbenega proizvoda. Od planiranih 17 milijard 935 mi- IZ DELA LJUDSKE TEHNIKE Temeljite priprave «č < ^ S °bčiJ18ki odbor Ljudske tehnike v Skofji Loki odlo-m ,da v nedeljo, 17. junija, ]e_ os organizira tretji zlet Ljudske tehnike kranjskega okraja, so se mladi m stari ljubitelji vseh zvrsti tehnike na Jesenicah odločil, da bodo dali temu zletu poseben poudarek. V skoraj vseh organizacijah Ljudske tehnike v jeseniški obči- Prvi prapor LT na Gorenjskem Pred upravnim poslopjem kom. podjetja Vodovod v Kranju je bila v soboto popoldne slovesnost v počastitev dneva mladosti in razvitje prapora društva Ljudske tehnike v podjetju Vodovod. Ze precej pred napovedanim časom se je pred poslopjem zbralo veliko ljudi, pripadnikov JLA, vsi člani delovnega kolektiva in številni predstavniki oblasti, političnega in družbenega življenja Največ predstavnikov pa je bilo iz vrst LT. Po odigranju državne himne, ki jo je zaigrala godba Ljudske milice iz Ljubljane, je predsednik ni so zaključili s temeljitimi pripravami. Prav za praznik mladosti in v počastitev 70. rojstnega dne maršala Tita so na Jesenicah uspešno organizirali pionirsko foto razstavo in najboljši posnetki hocV> razstavljeni ttidi v Skofji loki na prvi gorenjski mladinski foto razstavi. Za ta praznik «0 dvakrat, tekmovali tudi letalski modelarji in hkrati dokazali, da so za okrajni zlet dobro pripravljeni. Nič manj niso zaostajali najmlajši v tekmovanju s skiroji. Mladi jeseniški letalski in brodarski modelarji, radioamaterji društva LT Vodovod tov. Kranjc jin fotoamaterji bodo prispevali v krajšem govoru orisal pomen praznovanja, nato pa še delo društva v času po ustanovitvi leta 1960. Za tem so razvili društven prapor, ki mu je kumoval GOLT Slovenije, razvil pa ga je predsednik GO LR Slovenije Milko Goršič, ki je ob tej priložnosti imel tudi krajši govor. Po razvitju prapora je sledil bogat kulturni program, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole iz Nakla in godba LM. - NE 9., TEMVEČ Čeprav smo že napovedali, da bo letos tradicionalno nagradno žrebanje za naročnike »Glasa« 9. junija, ko bo hkrati tudi jubilejna proslava ob 15-letnici našega lista, smo morali prav zaradi slovesne prireditve preložiti vse skupaj na 15. junij. V opravičilo moramo zapisati, da smo prireditev preložili zato, ker 9. junija niso prosti vsi tisti, ki bodo na našo željo sodelovali. Gotovo vas že zelo zanima, kdo bo sodeloval na prireditvi. Vse podrobnosti o tem bomo objavili v prihodnji številki »Glasa«. 15. JUNIJA Doslej največje žrebanje za naše naročnike Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in dragi bogati dobitki Vrednost nagrad nad milijon dinarjev svoj delež k obogatitvi razstave tehničnih izdelkov, najboljši bodo tudi tekmovali z drugimi modelarji in radioamaterji kranjskega okraja. Tako se bodo ljubitelji tehnike iz jeseniške komune v Skofji Loki lahko veliko naučili, saj bo prihodnji zlet Ljudske tehnike kranjskega okraja verjetno na Jesenicah. — U. 2. »VLAK MLADOSTI« NA JESENICAH Jeseniška mladina se je zbrala na praznik mladosti dopoldne na jeseniški železniški postaji in sprejela -VLAK MLADOSTI«, ki je prevozil skozi vso državo primerno okrašen. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga prenašali po zvočnikih železniške postaje, so mladi pobrali z vagonov zelenje in transparente in vlak, ki je bil od Gcvgolije do Jesenic okrajen, je nadaljeval pot proti Avstriji. - U. ČEŠNJE ŽE PO 100 DINARJEV lijonov dinarjev, je bilo ustvarjeno le 15 milijard 230 milijonov dinarjev ali za 2 milijardi 750 milijonov dinarjev manj. Družbeni proizvod je bil torej dosežen le s 84,9 odstotka. V celoti dosežen narodni dohodek v jeseniški občini lani je bil za 3 milijarde 11 milijonov dinarjev manjši, kot je bil predviden. Občuten padec narodnega dohodka je v industriji. Železarna je na primer od predvidenih 14 milijard 328 milijonov, dosegla le 10 milijard 413 milijonov dinarjov, elektrarna Moste od 162 le 59 milijonov dinarjev itd. Ostale panoge so z izjemo prometa di kino podjetja znatno presegle narodni dohodek. To predvsem velja za gradbena podjetja, ki so lani dosegla doslej največji porast. Prav zaradi precejšnjega porasta materialnih stroškov je prišlo v jeseniški občini do precejšnjega neskladja. Proizvodnja je porasla za 6,5 odstotka, narodni dohodek se je znižal za 18,2 odstotka, bruto osebni dohodki pa so bili preseženi za 21,4 odstotka. Kot smo že omenili, je precejšnje povečanje DEŽ JE POKVARIL VSE Jeseniška mladina je hotela počastiti dan mladosti tudi z množičnim krosom po jeseniških ulicah. Start bi moral biti v petek. 25. maja, ob 16. uri na trgu pred gimnazijo. Prav zaradi izredno slabega vremena, ves čas je deževalo, je morala ena najbolj množičnih prireditev v počastitev dneva mladosti odpasti. JESENIŠKA MLADINA V PESMI IN PLESU Pod tem naslovom je bil v soboto v delavskem domu na Jesenicah kulturni in družabni večer, ki ga je priredil občinski komite LMS. Jeseniška mladina, ki je letošnji dan mladosti nad vse dostojno proslavila, je posvetila v okviru številnih prireditev tudi en večer sebi. Ta večer je bil v resnici vzoma kulturna in družabna prireditev, kakršnih naj bi bilo še več. , Uvodni besedi podpredsednika občinskega komiteja je sledil kulturni ansambel narodnih plesov in instrumentalni sekstet Svobode Jesenice, tamburaški zbor obrtno-kulturnega društva na Jesenicah in recitator j i ter pevci zabavnih melodij. Skrbno izbranemu programu je sledilo mladinsko rajanje v prijetnem vzdušju TUDI GASIVCI SO PRAZNOVALI Na praznik dneva mladosti točno ob 20. uri je bil Titov dom na Jesenicah ves v dimu. Sirene so tulile in na mah je bilo na trgu pred gledališčem polno ga- Na jeseniškem trgu so te dni 6ilnih ^galn in,v6e živo največ prodajali češnje. V začet- j sivcfv- Občinstvo, ki je prihitelo ku smo bili .presenečeni nad pretirano visokimi cenami za kilogram češenj (okoli 450 dinarjev), medtem ko se sedaj dobijo češnje na jeseniškem trgu že po 100 dinarjev pa tja do 130 dinarjev za kilogram. Češnje so dobre, pripeljejo pa jih iz Brd. - M. 2. na kraj požara, se je kmalu prepričalo, da ne gre za ogenj, marveč za paradno mokro gasivsko vajo v počastitev dneva mladosti. Jeseniški gasivci so pokazali vso mojstrovino in tehniko v gašenju in reševanju. Tudi ta prireditev je lepo uspela. materialnih stroškov nastalo zaradi objektivnih razmer, zato ne smemo to gledati kot rezultat slabega gospodarjenja. — M. Zivkovič MLADI POČASTILI DAN MLADOSTI Na večer pred dnevom mladosti je bila v Cufarjevem gledališču na Jesenicah slovesna proslava, na kateri sta razen recita-torjev jeseniške gimnazije nastopila še pionirski in mladinski pevski zbor osnovne šolo w-Tbne Cufar« 7. Jesenic. Oba zbora posebno pa mladinski sta navdušila občinstvo, ki je to pot dvorano zasedlo do zadnjega kotička. Mladinski zbor, ki ga sestavlja nad sto mladih pevk in pevcev je zapel prvih in tudi drugih šest pesmi zelo dobro in lahko trdimo, da tako množičnega in hkrati kvalitetnega zbora jeseniške šole še niso imele. Zborovodji Lepoldu Mejaču jo uspelo navdušiti mladino za petje in ustvariti glasovno svež in zlit pevski zbor, ki bo še lepo napredoval in se uvrstil med naše najboljše šolske pevske zbore. Prireditev, ki je bila povsem mladinska, je v celoti uspela. — U. Z OSTREJŠIMI UKREPI BOLJŠI USPEHI V okviru Železarskega izoboa-ževalnega centra na Jeseni&h delujeta Železarska industrijska šola in Tehnična srednja šola. — Obe sta znani kot ustanovi, ki vzgajata in izučujeta dobre Jn iskane poklicne delavce ter metalurške tehnike. Uspeh pa je padel v letošnjem šolskem letu, ker se Je pojavilo nekaj učencev in dijakov, ki do učenja in do šole sploh nimajo pravega odnosa, — Jzostajali so prekomerno, imeli veliko število nezadostnih ocen ali se izogibali spraševanju, tako da iz določenih predmetov sploh nimajo pravega odnosa. Izostajala o prekomerno, imeli veliko število nezadostnih ocen ali ae izogibali spraševanju, tako da iz določenih predmetov sploh niso 'bili izprašani. Da bi take učence kaznovali, je bila pri šolskem odboru ustanovljena posebna komisija, ki vodi evidenco o takih učencih in dijakih. Komisija Je med drugim sklenila, da mora biti iz šole izključen vsak, ki bo imel ob redovalni konferenci 6 nezadostnih ocen ali nad 35 neopravičenih izostankov. Tako ao ob 3. redovalni konferenci že Izključili iz Železarske industrijske šole 7 in iz Tehnične srednje šole 4 učence. Soli, katerih ustanovitelj je Železarna Jesenice, bosta s tem pri-jemom izučili nekaj manj poklicnih delavcev in tehnikov, vendar bodo ti boljši in za našo Industrijo uporabne j ši. • KLUB OZN - Trenutno združuje občinski center v jeseniški občini 14 klubov OZN, od tega so trije pionirski. Med najboljše vsekakor sodi mladinski in pionirski klub na Dovjem, ki ima v svojem programu tesnejše sodelovanje z mladino iz zamejstva. Vse boljše Pa postaja tudi sodelovanje klubov z zunanjepolitičnimi sekcijami pri terenskih odborih SZDL. SRED S M. maj« 1* ///MM Ta slika kaže, da •eno...? solate pri nas le nI tako malo, Kako pa bo s Foto: F. Perdan Varčevanje za stanovanja Prav gotovo bo treba vse bolj računati s tem, da bodo pogoji za pridobitev stanovanj vedno težav-nejši, ker se bodo pač tudi na tem področju vedno dosledneje uveljavljali ekonomski odnosi. To kažejo tudi zahteve po ukinitvi stanovanjskega prispevka, zato bomo v prihodnje pri stanovanjski izgradnji vse bolj vezani na sklade \n proračun, posebno pa na sredstva, ki jih bodo vlagali tisti, ki pričakujejo stanovanja. Stanovanjski sklad občine Skofja Loka je že izdelal orientaci^ke tabele, po katerih naj bi v prihodnje organizirali varčevanje za stanovanja. Po njih je treba predvsem mlade delavce navajati na skrajno, varčevanje za lastno stanovanje. Da je to nujno polrebno. bo pokazalo tudi dosledno ravnanje Po teh predlaganih sistemih, saj bo akcija vse stanovanjske interesente opozorila, da ne morejo računati kar na avtomatično rešitev stanovanjskega problema, marveč da je to vprašanje predvsem v njihovih rokah. Ce pa bomo hoteli vse te programe in akcije v redu opraviti, bo potrebno uporabiti več sistemov zbiranja sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Zelo je potrebna neka samostojna služba varče- OTVORITEV JE PRELOŽENA ZA 10. JUNIJ Čeprav je bilo pričakovati, da bo otvoritev ljudske knjižnice in hkrati čitalnice v Tržiču že za dan mladosti, 60 morali otvoritev preložiti. Vzrok za preložitev je v tem, ker ni bilo moč do časa knjižnico urediti spričo dosedanje neurejenosti, zaradi česar je bilo potrebno mnogo več dela, kot je bilo pričakovatL. V razgovoru s knjižničarko pa smo včeraj zvedeli, da bo otvoritev lahko 10. junija in da bo knjižnica do takrat TRŽI Š K I VESTNIK urejena po vseh navodilih. Edina pomanjkljivost knjižnice bo le še v dokaj pomanjkljivem izboru knjig, kar pa bodo skušali v najkrajšem Času nadomestiti. Trenutno jo v knjižnici okoli 4000 knjig, vendar pa bo Število kmalu večje, ker bosta svoji zbirki odstopili knjižnici ObLO in BPT. Izbor bo popolnejši tudi takrat, ko bo čas, da bo knjižnica lahko zahtevala nekdaj izposojene knjige, ki so fte med bravci. Nevrnjenih knjig je v nekaj zadnjih letih še vedno okoli 2000. - F. PROSTORE SO DOBILI Po daljšem čakanju je končno KO SZDL Tržič - mesto dobil zaželene prostore, ki bodo omogočili živahnejšo dejavnost SZDL. Do novih prostorov je organizacija prišla v »Dcčjom domu«, od koder se je del tržiške zdravstvene službe preselil v novi zdravstveni dom. Z izpraznitvijo »Dečjoga doma« pa bodo lahko zaživele še nekatere druge občinske društvene organizacije, ker bodo po daljšem prizadevanju v istem poslopju tudi dobilo svoje delovno prostore. V SOBOTO PARADA MLADOSTI Včeraj se je v Tržiču sestal štab parade mladosti, ki bi morala biti' le pretekli četrtek (24. maja), Parade zaradi slabega vremenu nI bilo in 60 jo morali preložili. Bržkone bo parada v soboto, ko bo tudi slavnostno zborovanje, ki je bil 2aradi dežja prav tako preloženo. TEHNIKA KOKRŠKEGA ODREDA Danes zvečer ob 10.30 bo v Cankarjevem domu v Tržiču spet zanimivo predavanje v okviru delavske univerze. Tokrat bodo Tr-žlčani lahko poslušali predavanje na bolj ali manj domačo temo iz NOB - o tehniki Kokrškega odreda. REKREACIJA V OSPREDJU Za danes popoldne je napovedana seja predsedstva ObSS Tržič. Medtem ko bodo člani predsedstva analizirali nedavne posvete po panogah gospodarstva (na posvetih 60 so razgovarjali o pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov), ki so bili rezultat zadnjega skupnega plenuma ObSS in OO RZDL, se bodo pogovorili tudi O možnostih rekreacijo za tržiške delavce. Predsedstvo bo namreč osvojilo nekatere predloge, ki jih bo potrebno podrobneje izdelati Za prihodnji plenum ObSS, na katerem bo predvsem govora o rekrea-iji ln letnih dopustih. Nepozabno doživetje Mirni ca Golmajer je bila med mladinci, ki so čestitali tovarišu TITU Tako kot prejšnja leta so tudi letos številne mladinske delegacije — od študentov pa do republiških predstavnikov mladine — ponesle tovarišu Titu iskrene čestMke ob njegovem rojstnem dnevu. V slovenski delegaciji sta bila tudi dva mladinca iz našega okraja, in sicer Sandi Leban iz Kranja in Mitnica Golmajer iz Tržiča. Po vrnitvi smo se včeraj razgovarjali s tovarišlco Mimico. »Prijetno sem bila že presenečena,*« je začela pripovedovati tovarišica Mimica, »»ko sem zvedela, da bom šla na pot v Beograd. Isti dan sem imela sicer na višji administrativni šoli v Kranju izpit iz stenografije, a sem na to skoraj povsem pozabila. K sreči sem v šoli zadevo lahko tako uredila, da ne bom ničesar izgubila.« % »Kdaj ste se srečali s tovarišem Titom?« »Na pot smo šli v torek, tovariš predsednik pa na« je sprejel v sredo, 23. maja, ob 0.30 uri v Belem dvorcu. Tistih občutkov ne bom nikdar pozabila. Precej mladih se nas je /bralo \7, vse domovine, vsi pa smo imeli eno samo željo ob 70. rojstnem dnevu tovariša Tita — še mnogo sreče in zdravja! Po čudnem naključju snu imela srečo. Ko smo se \m posedli, .se je dogodilo, da se je nasproti mene usedel tovariš Tito. Skoraj dve uri smo se razgovarjali z nJim o najrazličnejših zadevah. Pogovor pa se je največkrat sukal o prijetnih doživetjih iz ribištva in lova. Vprašala sem tovariša THa. če bo prinel spet kaj kmalu na lov v tržiški konec, a mi ni utegnil točneje odgovoriti. Tovari* Tito Je bil med našim obiskom dobre volj:' li nam Je povedal več anekdot. Ko je pripovedoval o ribištvu, se jp spomnil, kako sta ga »zbodla« dva pionirja, ko je lovil ribe v Radgoni. Precej časa je tovariš Tito vztrajal in zaman metal trnek, končno pa je riba le prijela. Potegnil jo Je na kopno, toda ribica je bila še premajhna, pa jo je vrgel nazaj v vodo. Takrat pa sta tovariša Tita osini la dva .hudomušneža': »Tro-• rav navali pravilnika la WJk omogočala zbrana dokumen^-Ti posveti so predvideni, d* J» v naslednjih 14 dneh. 2a 4 panogo oziroma gospodara*'' / ganizacijo so pred videni trU*> sveti: z računovodji, a upravljanja in s kolekuvo<%r teh širših posvetovanjih a t ivi bo govora o konkretnih y g ah, še posebno tam, kjer t*\,f pokazala morebitna nesera^i Stan« S**" BELEŽKA Smeti niso zaželene Blejčanom priporočamo, da se odpovedo vsakršnih opravil, pri katerih nastajajo smeti (npr. pometanja, čiščenja zelenjave, odmetavanja nerabnega papirja in starih rož itd.). Blejska komunala namreč nima avtomobila za od-važanje smeti. Da bi pa imeli prav sedaj, ko je pred vrati turistična sezona, vsepovsod razpostavljene kupčke smeti, pa res ne gre. Saj že velik kup vseh mogočih odpadkov pri samem vhodu na Bled. ki ga vsi količkaj zvedavi turisti zlahka opazijo, kar zadostuje. Ne mislite, da se želim norčevati. Res ne! Le to mi ne gre v glavo, da je prav na Bledu sme-tarska služba tako zapostavljena. Komunala, pri kateri je najbolj razvita služba za oskrbovanje parkov, za drugo (nekoliko manj romantično) 6tran blejske lepote nima preveč razumevanja. Opravičujejo se, da nimajo posebnega avtomobila za odvažanje smeti, toda to sploh ni opravičilo. Vsakdo ve, da se vsak navaden voz prav lahko in z majhnimi stroški lahko preuredi za te namene. Sedaj niti večjim naročnikom, ki bi jim bilo potrebno odvažati smeti celo večkrat na teden, tega za noben denar niso pripravljeni storiti. Zato si morajo ti pomagati z zasebnimi vozniki, ki pa tudi niso vedno na voljo. Ker pa so blejske smeti prav tako nepotrebne kot smeti v katerem koli drugem mestu, bo komunala (tako kot komunale v drugi li mestih) morala misliti tudi nanje. Ne bi bilo napak, ko bi se našel nekdo, ki bi obenem z odvažanjem smeti organiziral tudi nabavo ustreznih posod. M. Sosu- Gornja slika nam prikazuje prebiranje ln sortiranje »fr«wv«Jp' imenujejo delavke v »Klanu« pripravljenim deskam za \x&rjf »frezi« so bili že zloženi pod streho, sedaj pa iz enega kup« **y tri: 8 cm, 10 cm ln »škart«. Zakaj dvakratno delo? Ali s* ne H to opraviti takrat, ko so deska prvič zlagali? — A. T. prodam Moped Puch« - dobro ohranjen prodam ali zamenjam za betonsko železo. — Jože Goljevšček, Seka nad Skorjo Loko 2167 Prodam stoječo travo. — Sp. Duplje 44 (Polde) 2168 Prodam telico, ki bo junija te-letijft. - PredoBlje 87 2169 Prodam skoraj nov italijanski m'>pad na tri prestave. — Stara Loka H 2170 Prodam male prašifcke. — Slavka, Cebašek, Voklo 30 2171 Kuhinjsko pohištvo prodam zaradi selitve. — Naslov v oglasnom oddelku 2172 Prodam čebele. — Marija Vri-tiik, Sp. Brniki št. 35. 2173 Prodam motor Puch« — 200 tem, dobro ohranjen. — Jože Sitar, Visoko 70, Šenčur 2174 Prodam dobro ohranjeno Lam-bretto- — 150 ccm. Ogled vsak dan do 12. u»e — Naslov v oglasnem oddelku 2175 Prodam vprežno kosilnico znamke »Harris«, v dobrem stanju. -Franc Cof, Virmaše 63 pri Skofji Loki 2182 Prodam 50 m vrtne ograje -betonski stebri s hrastovimi letvami. - Kranj. Škofjeloška 9 2183 Prodam kuhinjsko kredenco, pomivalno mizo in sobno mizo. -Lovtin, Stara cesta 12, Kranj 21U Prodam nov gumi voz - 16 col., nosilnosti 3 tone. — Poizve se Šenčur 215 2185 takoj do 1,500.000 din. - Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vseljivo«. 2176 Kupim kompletni postelji te prodam kolo s prestavami. — Na- slov v oglasnem oddelku ostalo 2185 kupim Kupim hišo z nekoliko vrta od Medvod do Radovljice. Plačam Skladišči odda v najem «.li pro-, da Kmetijska zadruga Naklo, na I Bistrici in v Podbrezjah. Površi-|na 120 in 80 kv. m. 2164 I Pozivam osebo (poznano!), ki I sem ji v trgovini »Agraria« — 2, v Prešernovi ulici 7 Izročila denarnico z legitimacijo na ime Matija Lebar, da jo v izogib posledicam takoj vrne. 2147 Izdelujem vse vrste prevleke za motorje in avtomobile. — Miloj-kovič, Reginčeva 2, Kranj 2177 Podpisana Marija Brauc, Belca prekJicujem žaljivke, ki sem jih izrekla Belca 23. /.a neresnično in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe 2178 Izgubljeno knjigo in zvezek na ime Olga Kalan — 7. d, lahko dvigne v oglasnem oddleku 2179 Denarnico z nekaj gotovine In osebno Izkaznico na ime Štefka Orehek, prosim vrniti vratarju v tovarni IBI. 2180 Dne 26. maja zjutraj sem od Zabnice do Sr. Bitnja izgubil aktovko in nahrbtnik. — Poštenega najditelja prosim, naj ju vrne na Krajevni urad Zabnica 2181 Zahvaljujem se Mariji Vovk i/. Ccšnjice pri Podnartu za vrnjeno denarnico. — Jože Stibelj, bivši pismonoša iz Škofje Loke 2186 V nedeljo izgubljen paket z bla- gom za moško obleko in moškimi hlačami (od Zadrage do Križ), prosim proti nagradi vrniti Amaliji Jane, Bistrica 76, Tržič. (Oseba je bila opazovana) 2187 Mirni sestri iščeta sobo. Plačata dobro. - Naslov v og. odd. 2188 AMD Šenčur priredi 3. 6. 1962 ob 8.30 društveno prireditev I.OV NA LISICO. V6i člrni društva, vključno mopedisti, vljudno vabljeni! -Odhod izpred garaže AMD Šenčur 2189 Sprejmem frizerko - dobro moč. Nastop takoj. - Viktor Ferl-vn, Gorenja vas nad Skorjo Loko 2190 V spomin za umrlim Borutom Kušlanom poklanja Otmar CnJnir namesto venca, nepres-krhljenim onemoglim obrtnikom »Sklada za vazjemno pomoč zasebnih obrtn'-kov Kranj*-, dodatek din 2.000 219' ČISTILNICA V GORENJI VASI Prebivavstvo Poljanske doline S^7ki'"smukavr''" obveščamo, da smo odprli poslovalnico kemične čistilnice ln barvarne v Gorenji vasi pri Ivanki Pcternel. hišna št. 56 (po domače pri Regenu). Sprejemamo v kemično čiščenje in barvanje vse vrste oblačil vsak dan od 9. do 11. in od 14. do 18. ure Stanovanjska skupnost Skofja Loka. DRŽAVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU Po prvem nastopu vodi Grom ZAVAROVALNICA KRANJ S SEDEŽEM V KRANJU OBVEŠČA VSE SVOJE ZAVAROVANCE, D\ JE ZBIRNI RAČUN BRUTO PREMIJ PRI NARODNI BANKI KRANJ 607 11-8 713 IN PROSIMO, DA TO PRI NAKAZILIH UPOŠTEVAJO. Dom učencev Mlekanske šole Kranj razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORJA z nastopom delovnega razmerja takoj ali po dogovoru. Poleg administrativnih del mora biti vešč knjigovorlsko-finanč-nih poslov. Ipteresenti naj pošljejo prošnjo aH se osebno zglase v Kranju Smledniška 3. Po končanem ekipnem držav- p Kranjčan Vlado Martelanc je z ' rezultatom 934 takoj za Gromom, le en kegelj za njim pa je Mariborčan Mlakar. Ta dva tekmovav-ca imata največ upanja, da ogrozita prvo mesto Gromu. Najveije presenečenje v tekmovanju posameznikov je pripravil Pečar iz Kranjske gore, ki se je z osebnim rekordom 927 uvrstil po prvem kolu na 4. mesto. Njemu sledi vrsta znanih tekmovavcev iz Slovenije in Hrvatske. Slibarju z Jesenic, ki je v ekipnem prvenstvu postavil rekord kegljišča, je |lo med posamezniki precej slabše, saj je podrl 100 kegljev manj. Kljub temu pa se je z rezultatom nem prvenstvu v kegljanju so na 6-steznem kegljišču v Ljubljani nastopili v nedeljo še zadnji tek-movavci v konkurenci posameznikov. Naslov prvaka pa še vedno ni podeljen, ker bo najboljših 35 iz prvega nastopa odvrglo še 200 lučajev, ki se bodo šteli v končni vrstni red. Podobno ko' v ekipnem tekmovanju so tudi med1 posamezniki Slovenci letos brez prave konkurence. Po prvi polovici zavzemajo namreč kar 6 prv'h mest. tako da lahko zanesljivo med njimi iščemo novega državnega prvaka Največ možnosti za ta najvišji naslov ima Ljubljančan Leo Grom, ki je trenutno v vodstvu za 10 kegljev. Po njegovi formi in zadnjih rezultatih bi mu naslov najboljšega v državi tudi najbolj upravičeno pripadal. SKUPŠČINA BO 5. JUNIJA Kranj, 26. njaja - Na zadnji seji okrajne zveze za telesno kulturo Kranj. na. kateri fo razpravljali o preloženi II. letni skupščini OZTK. Sprejeli 80 sklep, da bo ta v torek. 5. junija, ob 15-30 v Kranju. Problemov 862 uvrstil med prvih 35, ki bo do v nedeljo še enkrat nastopili Tudi Miru Ambrožiču (Triglav) je šlo v posamični konkurenci malo slabše, vendar je z rezultatom 887 še vedno kandidat za bodjša mesta Od Gorenjcev se je v drugo kolo plasiral še Žerjav iz Kranjske gore. Vrstni red po prvem delu: Grom (L) 944, Martelanc (T) 934, Mlakar (B) 933. Pečar (K. g.) 927, Steržaj (Ljutomer) 920. Popovič (Sused-grad) 905, Buneta (Lok. - Reka) 904. Stare (G) 902, S. Hladnik (Grmoščica) 899, Kobal (B) 892, Ambrožič (T) 887 kegljev itd. - L. S # la uvod — shromen nasvet, ki utegne koristiti kroparskemu turizmu, se prej pa lepemu izgledu Krope. — Po resnici in pravici povedano — prav nič nisem bil navdušen, ko sem si ondan ob cesti, ki pelje v Kropo, ogledoval dve veliki grmadi »rene*. Čudno, da si nova tovarna v Kropi ne zna umisliti izvirnejše pa lepše rekla okrog nadaljnjega razvoja športa ln telesne vzgoje na Gorenjskem I me. Takega mnenja so tudi turisti, je toliko, da bo morala skupščina , ki vse pogosteje obiskujejo kraj, odločno ukrepati pri posameznih \ zraven pa zatiskajo nosnice pred vprašanjih, zato je polnoštevilna j zatohlim duhom z oljem premnče-udeležba delegatov nujna. — R. C. ne »rene*. In "se ena nadloga: ostri Kadrovsko socialni oddelek JE-—~- . Sporočamo žalostno vest, da se je pri delu smrtno ponesrečil član kolektiva ože Cašperlin doma iz Šenčurja pri Kranju. Pogreb ponesrečenega bo v četrtek, dne 31. maja, ob 16. uri izpred Avlo moto društva Šenčur na tamkajšnje pokopališče. Kranj, dne 29. maja 1962 Sindikalna podružnica Organizuiia LMS Organi upravljan a Tovarne gumijevih Izdelkov »SAVA«, Kranj LOVICE lesne Industrije v Skofji Loki RAZPISUJE več prostih delovnih mest kvalificiranih mizarjev za delo v delavnicah stavbnega in vgrajenega pohištva ter dela na montažah stanovanjskih objektov. Prijave sprejema do 10. junija 1962. RAZPIS ■MiMUtfalMi OSEBNI AVTOMOBIL V TOVORNJAK V soboto, 26. maja, ob 10.20 je prišlo na avtobusni postaji pri javnih skladiščih v Kranju do Upravni odbor AMD Kranj raz- prometne nesreče, pisuje mesto \ " Anton Gladič iz Ljubljane je AVTOMEHANIK \ I na avtobusnem postajališču ob- . , , ' racal tovornjak. Voznik osebnega /CTlSSU, Up,, A B C D * ki ^ PriPe'1'-1 ""^ m'm0' * kategorije mcer opazil utripajoče smerno kazalo, m op 1 pa jc. da je šofer tovornjaka pozabil k izalo ugasniti. Takrat je tovornjak spremenil smer vožnje in osebni avtomobil je trčil vanj. Nesreča ni zahtevala telesnih poškodb, med-^isrnene ponudbe dostaviti AMD ,em ko ->e materialne škode za ADMINISTRATORKE '• nastopom delovnega razmerja 'koj ali po dogovoru. Pogoji: dovršena administrativna sola OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da j« tragično preminil ain ,očka, bratranec, nečak in vnuk Jože Gašperlin delavec tovarne Sava Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 31. maja, Ob 16. uri na pokopališče Šenčur. Žalujoči: mama, zaročenka s herkico Darinko, -stara mama, strici in te'e, bratranci in sestrične, družine: Podpeskar, Zortnan. Kuhar, Kremžar, Remic in ostalo sorodst. Kranj, Šenčur, Lahovče, Voklo, Britof, Breg, 28. maja 1962. BsanoBm Kranj, Koroška cesta 6 OBJAVA ?Š."£ S,UŽba v^erinarjev ob nfdelUh v mesec« juniju: t/ . ™k0 Vf,hovec, tel.20-70, Kranj, Stosiceva 3; 10.8 Bogdan, Cepuder tel.23-18, Kranj, Koroška 2: 17. 6. dr Franc Rutar, tel. 27-04. Kranj. Planina 4- el. 26-95, Cerklje; 24. 6. Srečko Vehovee, tel. 20-70, Kranj, Stošjć-e.va 3. obvestilo SPREMEMBA ODHODA V CE-POVAN Vse udeleženec pohoda v Cepo-vai, obveščamo, da ho odhod iz Kranja dne 2. 6. 19f>, „» «. Uri, 'iutraj in ne ob 4. mi. kot je bilo prvotno flbvfjfeno. 7birali"če je pred železniško postajo v Kranju. Mladinski odsek PD Kranj 150 tisoč dinarjev. LOKOMOTIVA IN VAGON TRČILA V soboto, 26. maja, ob 13. uri je prišlo do železniške nesreče na industrijskem tiru v železarni na Jesenicah. Pri premikanju je parna lokomotiva trčila v vagon. Materialna škoda znaša 200.000 dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo. Z MOPEDOM V OGRAJO V ponedeljek, 28. maja, kmalu po polnoči sta se Stane Jenič iz Sv. Duha pri Skofji Loki in Er-ne.st Gcmilar iz Cešnjice odpeljala z mopedom proti Cešnjici. Ko sta prispela v Cešnjico, je Jenič. ki je vozil moped, izgubil oblast nad vozilom. Zaneslo ju je s ceste in zaletela 6ta se v betonski steber vrtne ograje. Pri trčenju je še posebno hude poškodbe dobil Emest Gomilar. ki so ga odpeljali v bolnišnico. Razen tega so ugotovili, da sta bila oba potnika vinjena. 7. AVTOMOBILOM V S^RH V ponedeljek, 28. maja, ob 9. uri je prišlo na cesti II. reda v Logu v Poljanski dolini do hujše prometne nesreče, ki pa se je razmeroma srečno končala. Osebni avtomobil z voznikom Jožetcm Bogatajem iz Dol. Dobrave in s sopotnikom Mihaelom Cankarjem je naglo hitel po ovinkasti ce.-ti skozi Poljansko dolino. Ko je avtomobil v Logu zapeljal v levi ovinek, ga je najprej vrglo v jarek na desni strani cestišča, od tam pa ga je odbilo na levo stran ceste. Tu se vozijo ni ustavilo, temveč je zdrknilo po strmem bregu 10 metrov globoko v Soro. Na tem kraju je reka globoka le 1 meter. Potnika sta utrpela le lažje telesne poškodbe; materialna škoda na avtomobilu znaša okrog 100 tisoč dinarjev. SMRTNA NESREČA V »SAVI« V ponedeljek, 28. maja, nekaj minut pred 16. uro se je v pnevmatikami tovarne gumijevih izdelkov - obrat II na Gašteju v Kranju primerila huda obratna nesreča, ki je zahtevala življenje 19-letnega delavca Jožeta Gašper -lina iz Šenčurja. - Mudil se je pri, stiskalnici, ki ga je zagrabila ip mu strla lobanjo. Bil je na mestu mrtev. Ko to poročamo, komisija še ni ugotovila, kaj je zakrivilo nesrečo. kovinski predrheti, ki leze tam okrog — seveda tudi na cesti, so ie prenckateremu avtomobilu izpraznili gume. Ni vrag, da v vse*) Kropi ne bi našli primernejšega prostora za shranjevanje tistega želez ja. 4) No, če smo se pravkar pretepali za lepo zunanjo podobo Krope, se pa še zavoljo sendvičev dajmo. — Pravijo, da »dabra vaga v nebesa pomaga'. Toda gostišče na Trati v Skofji Loki se za to ne meni. Preteklo nedeljo so prodajal1 obložene žemlje po 55 dinarjev. Pa smo vsebino take ženuc vrgli na tehtnico. Preklicana revščina! Sa lame in gnjati jc bilo natanko 1,70 dekagrama. Sledila je reklamacij.; in zemlje so se pri priči »zredile-Tehtnica je to pot pokazala 2,7$ dekagrama. Kar precriŠnja razlika kajne.' Sicer pa gostišče na Tr.m ni edino podjetje, ki razveseljit ■■• goste s tako slabokrvnimi sendvič. • Pa kina »Storžič' tudi m-■ mem pozabiti. — V petek, 25. ni.; ja, ob bol enajstih ie prihitel urcdm'.ivn fant. Razburjen je bil, da nikoli tako. Kar sapa mu r> pohajala. Takole je pripovedoval- »Za matinejo filma »Dekle -kovčkom* sem kupil vstopnico v 14. vrsti. (To je vrsta s tapicira-nimi sedeži). Najprej je bila vrst. domala prazna, ko pa se je zače! fdm. jo začeli vanjo riniti mlad ob'skovavci. Pa se je uslužbencu — biljeterju menda zdelo čudno, d., je vrsta tako zasedena, in je začel pregledovati karte. Seveda so se koristniki drug za drugim selili v prednic ali zadnje vrste, od koder ?o prišli. Ker sem sedel v 14, vrsti, je uslužbence tudi meni vzel vstop nico. V zmedi je ni niti pogleda!, pnzncic pa ic trdil, da mu vstopni ce sploh nisem dal in — kar jc še huic — da je sploh nisem imel. Bolj ko sem ga prepričeval, da sem mu vstopnico že izročil, manj ie zaleglo. Naposled me jc kratko in malo postavil na svetlo, se pravi — iz dvorane. — Uslužbencu majhno lekcijo, da ne bo zaradi svoje površnosti metal v prihodnje iz dvorane Hudi z vstopnicami! # Odkar so okrog Preddvora in Hašlja divjim lovcem stopili na prste, se je skuhala nova nadloga. — Ondan mi jc pripovedovala neka ženska, da se med fiašljem in Preddvorom klati krdelo divjih prašičev. Kar sedem jih jc naštela. Nenadnega srečan'fa se je' tako prestrašila, da jc za noben denar ne spravite tam mimo. Pa še to ie povedala, da se tamkajšnji lovci za tiste prašiče le malo menHo. To je po>tožila s takim glasom, kot da ji je hudo žal, da ni več »diviib ja-Rvov*. No, ti bi že pospravili tisto ščetinasto zalego. Vas pozdravlja Val Bodic ar 8. poglavje NA LEDENIKU SVETEGA PAALA Možak pri oknu se je obotavljal ln premišljeval, kako bi se najbolje prerinil skozi ozko odprtino. V sobi je bilo zelo tiho, edini ium so povzročala goreča polena. Plameni so metali na stene nemirne sence. Sundejeva negibna postava je bila po senci videti ojromna, saj je segala od tal do stropa. Čutil sem, kako mi hromijo noge. Moj bog, kako utrujen sem bil! Naraščajoči občutek, da se mi stvari izmuzajo iz rok in da mi ne preostaja nič drugega storiti kakor čakati, me Je prevzemal kot po brezupnem boju proti ipancu. Moje mišice so popustile in moje telo se je sprostilo v uživa jočem vzdihu. Toda ves čas sem lahko čutil Sundejevo napeto pozornost. Gledal je proti oknu in potem zopet proti ognju. Možak je položi! obe roki na okenski okvir. »Bodita mirna!« je vnovič ukazal in njegove oči so žarele v odsevu iz kamina. Sunch je itoril kot bi se prestrašil, stopil korak nazajj se ob nekaj spotaknil in se vrgel tik poleg mene na pod, z glavo skoro pn peči. Možak na oknu se je zdrznil, revolver je čvrsto miroval v njegovi roki. V meni se je vse obračalo. Za trenutek sem pomislil, da bo takoj streljal. »Kaj počnete?« je zagodrnjal po norveško. Sunde je ttokal in njegova desna roka je ležala skoro tik ob ognju. Z levico ti jo je stiskal in se zvijal od bolečine. Najprej sem pomislil, da se jt re«. opekel. Toda medtem ko je po norveško pojasnjeval, kaj se mu je pripetilo, sem videl, kako je njegova baje poškodovana roka počasi rinila proti žarečemu ogorku. Zopet sem pogledal proti oknu. Možak naju je še vedno pozorno opazoval. Ustje njegovega revolverja je bilo še vedno uper-jeno naravnost name. Njegov temni kovinski obroček se je motno svetlikal v plamenih. Zdaj se je sklonil, sc naslonil z revolverjem na okenski okvir, se vzpel na obe roki in s koleni dosegel spodnji rob okna. V tistem hipu sc je Sunde na pol zravnal na tleh. Mjffova desna roka je zagrabila eno od gorečih oolen in ga kot gorečo baklo zalučala po sobi. Poleno je zadelo temno senco na oknu, za'skrilo se ie tisoč isker in potem nadlo na tla. Slišala sva boleč krik, prekli-ftjpnjfl in putem strel. Medtem ko sem se bližal svojemu revolverju sem slišal, da je krogla udarila ob nekaj mehkega. Sunde je stekel okoli mize, potem je sledil od okpa sem še drugi strel. Zgrabil sem svqj revolver, ročaj sc mi je takoj vlege) v dlan. Obrni! sem varovalni jeziček. Toda v istem trenutku, ko sem sc dvignil, da bi streljal, sc jc zabjiskalo nri mizi. Takoj no poku se je oglasil grozljiv, zamirajoč krik, postava v o!;cnski odprtini se je sesedla kot lutka iz cunj in počasi omahnila nazaj. V naslednjem trenutku sva bila s S:ridcjem sama v zakajenem prostoru. Vse jc bilo tiho kot prej in slišala sva le sikanje in prasketanje ognja. Edini dokaz teh dogodkov je bil kos gorečega polena, ki je ležalo na tl^h pod oknom Okno je bilo.odprt štirikotnik, skozi katerega sva videla belo svetlikanje snepa zunaj. Prijel sem poleno in ga vrgel nazaj v ogenj. Sunde sc je težko naslonil ob mizo. "Človek toliko, da ne bi mislil, da smo v vojni,« jc negotovo dejal. Potem se je dvignil in stopi! k vratom. V naslednjem trenutku je bil že pri oknu. »Dajte mi, prosim, žepno svetilko, gospod Gansert,« je dejal. Vzel sem svetilko iz nahrbtnika in mu jo izročil. Usmeril je žarek na sneg pod oknom in na tam ležeče telo. Potem je obrnil moža. Njc«ov obraz je bil pod gosto brado videti zelo bled. Usta i« imel odprta in oči so mu nričele stekleneti. Iz kotička usten mu ie tekla kri. Na snegu je bila velika krvava lisa. Na čelu je bilo jasno vidno, kam je udarila krogla. Začutil sem, kako me je po hrbtu spreletela groza. Za Sundeja ni pomenil nič več in nič manj kot človeka, ki je tod v hribih poginil. Saj je imel vso vojno opraviti s takimi stvarmi. Toda zame — res, nisem mogel drugače, kakor da sem pomislil na vse mogoč-nosledice. Med vojno so bili vsi šteli ubijanje med pravična ele ianja. Toda tokrat se je zgodil uboj v miru. In Norveška je bila dežela, v kateri so spoštovali pravico in zakon. »Odvlekla ga bova v jezero,« je dejal Sunde. Siopil sem ven v hladni nočni zrak in mu pomagal privezati truplo na par smučk. Potem sva ga odvlekla po snegu do jezera v bližini kraja, kjer se Je stekala vanj reka. Privezala sva mu kamenje na noge in ga porinila v jezero. Spominjam se še hladnega in grozljivega klokotanja vode, ko so sc nad njim zgrnili temni valovi. Za hip je bila gladina še nemirna, potem pa je bilo pod zvezdnatim nebom vse zopet tiho in mirno. Mrtvega psa bi ne mogli pokopati manj slovesno. Spominjam se tudi, kako sem razmišljal 0 tem, — to sem storil vedno, kadar koli poprej pa tudi kasneje sem počel kaj takega — ali je Človek na tem svetu zares nekaj tako strašno pomembnega, kot si dopovedujemo. Ko sva se vrnila v kočo, se je jel Sunde pripravljati, da si oprta nahrbtnik na ramena. To mu je Slo bolj težko izpod rok in moral sem mu pomagati. Potem je on pomagal naložiti nahrbtnik meni. »In kam sedaj?« sem vprašal, ko sva stopila iz koče in si pripela smuči. »Stenbergdal in potem Gjeitervggcn. To sta koči za turiste,« je odgovoril. »Pozneje bova videla. Morda bova šla v Finse preko ledenika Sveti Paal. Ali pa bo morda zavil proti zahodu, na Halingdal in Mvrdal in tam sedel na železnico.« »Kako daleč je do Gjejtervggen*?« sem vprašal. »Kakšnih dvajset milj.« »Dvajset milj!« Ves pogum me je minil. Pogledal sem nazaj na plapojoči ogenj, ki je še vedno svetil iz okna. le ko sem sledil po snegu Sundejevim smučem, sem čutil, da so moje noge kot svinec. Dvajset milj. Prav tako bi bil lahko rekel dve sto. Nahrbtnik me je tiščal na ramenih. Na nogah sem čutil žulje in oguljeno kožo. Vsaka mišica v mojem telesu sc je upirala nadaljnjemu premikanju. Poskušal sem misliti na kaj drugega kot na to skrajno utrujenost, ki me je hotela vsega prevzeti, sklonil sem glavo in rinil dalje kot avtomat. Na zgornjem robu dolgega previsa je Sunde obstal. Stopil sem poleg njega in se ozrl nazaj. Pred nama se je širila široka ploskev nedotaknjenega snega. In sredi tega je ležala koča Osterbo kot temna lisa s sijem ognja, ki je še vedno kot topla, prijetna svetloba lil skozi okno. Pomislil sem: »Nocoj je bil tam ubit človek. Ubila sva človeka, in vrgla njegovo truplo v jezero.« Toda to mi ni pomenilo prav nič, bilo je, kot bi se ne bilo prav nič zgodilo. Zazdelo se mi je kot nekaj neresničnega, podobnega sanjam. V resnici pa je bila le zavest moje izčrpanosti in nič drugega. / C L A St 7* • W ^ Priredil: Stanko SlMENC Jack LONDON KPISlOl II 1 ITI a C Hiše: Jane, GRUD F 49. Tri dni sta Kriš in Cok prenašala poldrugo tono opreme od trede reke v kočo, ki sta jo kupila Stine in Sprague na griču kraj mesta. Po končanem delu so se zbrali v topli koči. Toplomer na prostem je kazal 65 stopinj pod ničlo! Sprague jima je Izročil mesečno plačo in ju nesramno odslovil. 50. KriŠ in Cok sta bila pri „Losjem rogu", kjer sta premišljevala, kako bosta živela. »Denarja imava toliko, da se preživlva mesec dni in si kupiva še orožje in streliva,« je rekel Cok. »Majhen izlet na deželo nama ne bo škodil. Ako ne dobiva nobenega losa, se pridruživa Indijancem.« 51 Na lovu Ju je spremljala sreča. Kljub temu, da je zlatom pognal divjačino daleč v sere, sta kmalu naletela „^ NetSko^nee. sta zamenjala za vprego sestradan.h psov X cs sl^r^rmla, potem sta jih vprcg.a in začela voziti na trg v ^ Dawson. Dolgočasje v i em i Prasni domovi * Film edina stalna oblika razTedrila - Prasne ulice med tednom Z željo, da bi dobila odgovore na takšna in podobna vprašanja, ; kažejo, če drugje ne pa v baru iva se pred sedmimi dnevi — prejšnjo sredo zvečer — odpravila ! Kazina in baru Park hotela. To-z našim fotoreporter jem na nenavaden NOČNI IZLET po ! rej v dveh edinih zabaviščnih Gorenjski. Čeprav sva obiskala Skofjo Loko, Tržič, Bled, ; prostorih s plesom, kamor sva s Jesnice, Radovljico in Kranj, za precej dolgo pot nisva fotoreporter jem zašla preteklo potrebovala preveč časa. V dobrih petih urah sva v Kra- 1 sredo nju »zašpilila klobaso... kot pravimo. In ker sem že omenil klobaso, naj še zapišem, da ml tako slabe klobase že dolgo niso nikjer servirali. Z dragimi besedami, tako dolgočasna, kot je bila zadnja sreda (23. maja) zvečer, da marsikaj misliti. Z ROMANOM POD CESTNO SVETILKO Komaj dobro se je zmračilo in fte je ura osamljeno udarjala v temo — 20.00. Pred avtobusno postajo v Skofji Loki je bilo sicer še precej potnikov, vendar pa je večina čakala na avtobuse. Tudi , v restavraciji avtobusne postaje ni bilo nobenega »življenja«, le nekdaj omizij gostov je % zanimanjem spremljalo televizijski spored. Čeprav so ozke, so bile škofjeloške ulice bolj aH manj prazne. Le sem pa tja 6e je še podila skupina otrok ali pa so se pogovarjali nekateri starejši, ki so čakali na večerno kino predstavo. Na trgu je bilo sicer nekoliko več življenja, kljub temu pa ni bilo težko opaziti mlajšega moškega ob spomeniku na trgu pod cestno svetilko. In kot som kasneje videl, jo bral »■črno beli roman« »►Spletke dvornega norca (št. 20). Fotoreporter ga je z običajnim bliskom prestrašil pri »mirnem« večernem branju, vendar se zaradi tega ni nihče razburjal in kmalu smo se zapletli v razgovor. Nenavadni večerni bravee je bil bratranec državnega reprezen-tanta v kolesarjenju MILAN SE- ' BENIK iz Ljubljane. »V Skofji Loki sem že približno mesec dni kot klepar ljubljanskega podjetja »Instalacija-., ker imamo delo v LTH.« nama jc začel pripovedovati. »Pred tem som bil na Bledu. Tam je bilo življenje v prostem času vse drugačno, kot je tukaj, čeprav se sezona na Bledu Se nI pričela. K sreči bom ostal T Skofji Loki samo še nekaj dni.« »Imate sedaj stanovanje v Skofji Loki?« »Da, Se vam čudno zdi, zakaj potlej kar tukaj berem? Čakam namreč na večerno kino predstavo. Film mi je v Skofji Loki v tem mesecu edino razvedrilo, sicer pa sploh nikjer nič ni, čeprav bi se rad kje malo zabaval. Tovariš Sebenik nama je še povedal, da je že 10 let kot klepar etalno na poti iz kraja v kraj in za konec dodal: »Tako se še nikjer nisem dolgočasil, kot se sedaj v Skofji Loki.« Kaj je res in kaj ni, sem se še sam prepričal. Razen kina, nobene druge prireditve. V dvorani TVD Partizan so bili samo še štirje mladinci: dva sta se že odpravljala, dva pa sta še vedno utrjevala svoje mišice. Dvorana »Svobode« je bila prazna, le iz majhne sobice (glasbene sobe) so prihajali zvoki nenavadne glasbe — klavir ob spremljavi tolkala za godbo na pihala. Vstopil sem. f) »Oprostite, ker motim,« sem se opravičil dvema mladincema. •»Čakata na vajo?« »Da. Ze pol leta imamo mladinski zabavni kvintet, toda samo dva sva prišla na vajo, čeprav čakamo že na vabilo (avdi-cljo so z uspehom opravili) RTV Ljubljana za nastop.« d) »Je vaš ansambel v okviru DPD »Svobode«?« »Ne, kar tako smo se zbrali. Veseljo imamo.-« Tako sta pripovedovala Franci Sever, ki igra v ansamblu trombon, tlstikrat je sicer sedel za klavirjem, in Lado Stanek, klarinetist, ki 6e rad pozabava tudi s tolkali. Nenavaden bravec v Skofji Loki — VSAKO SREDO IN SOBOTO Okrog 21. ure sva bila 6 foto-reporterjem že v Tržiču. V Cankarjevem domu niti luči, zato pa Ura je bila že okoli 23. in domačina, s katerim bi 6e lahko kaj pogovoril, ni bilo ne na cesti ne v lokalu, zato pa sem imel srečo, da sem se v Kazini lahko zgo-varjal s Francijem Podjedom, godbenikom. Bržkone skoraj ne bi bilo potrebno še posebej opisovati, s kom sem govoril. Vsem je še v spominu nedavni, festival slovenskih popevk, ki je bil na Bled\i in na katerem si je domačin Franci Pod jed s popevko Pojdi spet n;» Bled pridobil tretjo nagrado. £ »Kako kaj preživljate prosti čas?« me je zanimalo. »Studiram v Ljubljani, sicer pa se doma ukvarjam s svojim konjičkom — zabavno glasbo. Ce bi tega ne imel, ne vem, kaj bi počel. Razen kina ni nikakršnega pravega razvedrila, če izvzamem poletno sezono.« Z odgovorom sem moral biti hočeš nočeš zadovoljen in 6em si mislil, prav gotovo bo še prišel čas, ko bo na Bledu bolj živahno. #3 »Kako pa ste zadovoljni s svojim uspehom na festivalu popevk?« »Tega se skoraj ne da povedati. Srečen sem.« 9 »S koliko popevkami pa ste konkurirali?« »Pojdi na Bled je bila edina in ta popevka je tudi moj prvenec. Nedavni uspeh pa mi je dal voljo, da bom še poskušal s komponiranjem, čeprav sem amater.« $ »In kakšno je vaše mnenje o festivalu nasploh?« »Za začetek bo že šlo, vsekakor pa b» moralo biti prihodnjič bolje.« Tovarišica Nežka se je nasmejala, češ jaz pa prosta. Potem pa je povedala: -Ponedeljek je res moj prositi «an glede bifeja, toda takrat • mam delo doma. Povem vam pa. da grem vs*k ponedeljek zvečer obvezno v kino.« Pometanja je bilo konec in... | Glavna cesta skozi Jesenice je i bila prazna. Ko sem bil pred bencinsko čr- I palko, som se zagledal v napis j »Neprekinjena služba«. - Z ne- j l:om se bcm pa le lahko kaj po- VSAK PONEDELJEK V KINO Srede je bilo konec in začel se je četrtek, ko sva se ustavila pred jeseniškim gledališčem. Oder je bil v sredo prazen, ker 60 je-je bilo spet nekoliko bolj živahno .^niSki gledališčniki nastopili na v gostilni pri »Cenetu«, kot pra-Kajpak, televizij vijo domačini ski sprejemnik privlači vsaj mlajše, pa četudi v gostilno. In ko 6e je fotoreporter pripravljal, da bi »posnel«, se je neki malček iz varnostnih razlogov, očitno je bil Še šoloobvezen, hitro prerinil skozi vrata in zbežal. Ker kot tudi marsikje drugod ni razvitega živahnejšega društvenega življenja in ker prejšnjo sredo tudi nikjer nič ni bilo, sva se ustavila le še v domu »Parti- Jože Zorman nam Je nazorno pokazal »jeseniški kompresor« za polnjenje zračnic. — Na Jesenicah bi bila res že potrebna sodobnejša in popolnejša bencinska črpalka zana«. V dvorani, začudo ni bilo tema. Na delu so bili člani invalidske sekcije. »Vsako sredo in soboto zvečer sc zberemo v telovadnici,« mi je povedal Janez Brzin. I »Ukvarjamo se z najrazličnejšimi športi hi Imamo na invalidskih tekmovanjih vedno precejšnje uspehe.« Čeprav je sekcija številnejša, so bili v sredo v telovadnici le štirje njeni člani. In ker sem že bil v tržiški telovadnici, naj mi nihče ne zameri, če zapišem, da nered meče dokaj slabo luč na dejavnost društva. SREČANJE S FRANCIJEM PODJEDOM Medtem ko je v mnogih turističnih središčih že precejšnji | živžav, je na Bledu še vedno bolj ali manj zatišje pred julijsko in avgustovsko nevihto. Ulice in parki so še prazni, toda prvi začetki turističnega življenja se že republiški reviji v Novem mestu. Svetlo je bilo le v bifeju. Vstopila sva. Stoli so bili že na mizah, natakarica Nežka Langus pa je hitela s pometanjem. % »Bi lahko še kaj dobili?« »Naj bo. Do takrat, ko bom z delom končala, boste že izpraznili.« 9 »Ste imeli danes kaj prida gostov?« »Kot vsak dan. Dela je vedno dovolj.« q »Potlej vam ni nikoli dolg- ,. čas. Kaj pa delate, kadar sto pro- i že nekaj let brezuspešno rešuje-sti?« "*J"** govoril, za kar mi je bilo potlej žal, saj sem zbudil Jožeta Zor-mana, ki je bil v tistem času že 18 ur v službi, pred seboj pa je « nn Bledu še vedno bolj ali manj zatišje pred Hv . °TZ iezo^o mamštevilni gostje že z zadovoljstvom zahaj^ CTazErSer Jih zabava ansambel domačina Franca Po^ delovni prostori, naše podjetje »■^jnivcrsal« pa nima, sredstev, da bi samo lahko zgradilo sodobno črpalko, kakršna bi morala biti na Jesenicah že spričo tega, ker je prva črpalka na poti od mejnih blokov.« Nato mi je rekel: »Za razvedrilo nimam niti časa niti denarja. Z ženo sva se lotila ureditve neke stare hiše in ves prosti čas porabim za urejevanje, razumljivo pa je, da tudi ves denar, ki ga največkrait za takšno delo zmanjka.« Tovariš Zorman je na črpalki zaposlen že 12 let. OSAMLJENE ULICE Na poti proti Kranju sva se peljala v Radovljico. Nikjer nikogar. Okna nerazsvetljena, le cestne svetilke 60 brlele v nočno temo. Enaka slika je bila tudi v Kranju, čeprav je bila ura šele 1.30. V sredo zvečer je bil sicer koncert simfoničnega orkestra glasbene šole, toda že kmalu proti pomoči, so ostale ulice osamljene. V tistem času je bila tema v gostilnah, le iz kavarne Franca Pušarja ter Ivana Poim^ ca, delavca Komunalnega pod*** ja. Pometala sta ceste. T^w*** Pušar je pri tem poslu že 1J{ j;l medtem ko je njegov tovanj ^ le začetnik. »Tako sem se n~!*" dil nočnega dela. da bi sel*! dan skoraj ne mogel lotiti hu? sar,« nama je rekel Pušar ^jv* dan spim, v prostem Času pT *x vem, kam bi šel. Saj ne ven? , je kje kaj?« In tako sva s fotoreporter-zaključila ta nenavadni nočni^'n let. Ce bi ga prestavila na eobc^l ali nedeljo, bi dobila Verj^ precej drugačno sliko. B. a. Pojasnil mil^opa £ bHi riišaltl to glasovi je, da so za ta način dela krivi sami delavci na črpalki, ker so se sporazumeli, da bodo tako delali »Naš problem je črpalka, kar • mo. Kar oglejte sd, če so to sploh čeprav so bila vhodna vrata ze zaklenjena. Med sprehodom v noči po kranjskih ulicah pa sva le srečala nekaj čuvajev, miličnikov in V gostllnl pri »Cenetu« v Tržiču Je za bil vsekakor bolj priporočljiv primernejši prostor, Kjer m se mi»u* Ce že prenekatere marsikdaj Pn delu moti takšna ali drugačna » deva, se vsaj med tednom ur*ll tega ne moreta pritoževati Franc Pušar ln Ivan Polanec, ki skrita za čistočo na kranjskih ulicah. Se veda pa je ob sobotah aH prani-kih večkrat tudi drugače N0