ISSN0350-SS61 ZA fcofi^c Spremeniti/o do pretežno oblačno bo. i občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. ■ > \ ^ "v . / Številka 21 Bodo tožili državo O četrtek, 6. junija 2002 Predsednika Nemčije In Slovenije v Gorenju 250 SIT l(ill»IO Velenje nevarno O in nemirno mesto? Obisk ob pravem času VELENJE,30. maju - Sliiveni-jji je prejšnji teden Kostila pml-seilnike srednje« vri epskih držuv in oh tej priložnosti je dan pred unidnim srečanjem na Brdu in lUedu nemški predsednik Jh-hennés Uau obiskal velenjsko (îorenje. Predsednika Zvezna.' republike Ncmiijc Jolianncsa Raua je v sprcmsivu najožjih sodelavcev in neniSkih novinarjev ter predsednika Republike Slovenije Mi-\i\nii Kiiûina ob lepo urejenem vhodu v C jorenje prićakiil predsednik uprave (iorcnja Jv športni zvezi Velenje pa so ob tej predstavitvi poskrbeli tudi za lo. da so mladi dobili kak namig, kako -sšportnim udejstvovanjem prei^iveii bližajoče .se počitnice. ■ Foto: vos d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/ 897 50 96 íSZGfeD^SZí SttS5ilSč632iia sasmsian 9770350556014 PAGINA 6. junija 2002 n ONOVitEC e MOV podpisnica iielsinšite deklaracije VELENJE • 8 |>rojťkt4»m c-(}em»kr»cijH sv uvršd» mustna ol>Cin3 Velenje v eno ixmeci vodilnih ?ilovenskih olKÍn. ki želi vz« pi»stHviit iMilji^i kontakt xohčani. V i»kviru lega projekta Je an Srečko Meh v ponedeljek na ljubljanskem gnulu podpisjil Helsinško deklaracijo. Pri podpisu je sodelovalo 14 predstavnikov mest (v gi<-)vnem županov) iz Co^ke. Bi»sne in Hercegovine, Es* tonije. Malle, Poljske, Romunye. Slovaî^ke, Zve/.ne republike JugosUivije in seveda Slovence (v na^i dr^^vi so k temu prislopili Koper, Nova Gorica. Maribor in Velecije). Mesta so izra/lia interes za skupno dck) pri zagotavljanju aplikacij iehnologij informacijsko družbe v mestih z vizijo izboljšane kvalitete življenja in dela posameznika, moinnsti zaposlovanja, kviiliteto in stroškovno efektivne prtxesc in storitve, ohk*ajnc pi'îstopkevdriavniupravj in demokracijo na vsoh nivojih, pričakovanja socialne ekonomije in konlinuiriín razvoj. Vzgajiili želijo zaupanje jn samozavest v razvoju informacijske družbe, s spciSto-vanjcm zakonov, iradicije. jezikov 1er kulture mesi in dežel in is-to^sno v/gajai: demokraiiCno participacijo, svobodo govora in zasebnost v prtwesih e-države. S podpisi tudi v pisarno Šoštanj VELENJE • ŠOŠTANJ, 29. maj • Na Upravni enoti Velcn,|e in tudi v pisarni Šoštanj, so prejšnjo sre<)o /ačeli sprejemali pod-)>ise za četrto referendumsko pobudo. Podal jo jeSvel invalidskiii organizacij Slovt^nije, pcxJpisc pa zbirajo za razpis predhodnega zakon^^dajnega referenduma o pred-k»gu Zakona o invalidskih organizacijah. Podpise je mc>žno piv dati dovkljuCno 12. julija. ■ fnkp Predšolski otroci pridni braici ŠALEŠKA DOLINA • Da je knjiga odlična prijnleljica tudi pmiAolskim otrt>kcrsieín, $*> v polnem (eku. Srečanje pripravlja Drušlvskrbljeno za odlične glasbene nastope slovenskih vrhunskih glasbenikov. Pripravili pa bodo tudi omizje na temo »»Slovenska proza zadnjega desetletja«. mbš Že dvajseti Teden upoitojencev VELENJE - Medobčinsiui /veza društev uppt>rinih igrah. V pi^nedeljek bo najprej v streljanju z zračno pusko na strelišču Mrož v Velenju, v torek tekmovanje v balinanju lia baliníšíhi v Velenju, v sredo kegljanje na kcglji.^ču fesa v Šoštanju, v četrtek igranje Šaha v prostorih DU Šošlanj, v petek pa se bodo upokojcnci Šaleške doline med seboj pomerili v ulovu rib na tkalskem jezeru in kegljanju s kroglo na vrvici, ki bo na kegljiiiču v Smartnem ob Paki. Že v navadi je, da je ob zaključku tedna tudi kulturna prireditev »pelje navasi^/Jbkrat bo tosrc<^-anje pevskih zborwv domu krajanov ŠkiHe. Sklepni del tedna upokojencev bo lelos prav lako na Rogli. in sicer v st>boio, 22. junija. Na lem delu Pohorja se bo na ta dan zbralo preko tristo upt^kojencev vseh potili druSiev upokojencev in njihiwih pododborov. ■ B.M. Srečanje krvodajalcev ^ALE^KA DOLINA - 4.JunijJe bil dan krvodi^|a|cev. Območna /druženja RK se i»b (ej priložnosti zahvalijo krvodajakem zu r^|i-hovo plemenito dejanje s priznanji in poh>'alami, velenjsko območne» združenje pa že nekaj let /jji>0red Zitnje pripravlja sreč* anje. Leloî^njebo v soboto, 8. junija, od I63SianjU. Lanskega se je udeležilo blizu 7íK) ljudi. V občini Šmartno ob Pakl so pripravili spremembe In dopolnitve na osnovi neveljavnega zazidalnega načrta Bodo tožili državo? Nemalo presenečeni, pred* vsem [M ogorčeni so bili s vel ni* ki občine Šmartno oh Paki oti informaciji, ki sojo slii^ali na nedavni seji sveta ^lede veljavnosti dop4»lnjene^a in spreme-njenei^a zazidalne^^a načrta Šmartno d) iMki-center Upm* vnu enota Velenje je namreč ol>čino pred časom obvestila, da je p4»se)^e v prost<»r predvidela na o.snovi neveljavnima prostorskega akta. Kako je do lega sploh lahko priSlo. kdo je kriv,.smo povprašali tajnikii občino Janka Kopusarja: »ležko bi d^HtiCili krivca. V obCini smo pristopili k spremembam in dopolnitvam Odloka o zazidalnem nacTlu Šmartno ob Paki -center v dobri veri in prepričanju, da je ol)sioječj zazidalni načn iz leta 1984. ki smoga podedovali od bivSe občine Velenje, veljaven. .Sp^iítwali smo ga mi in o^îilnoga jo vso do nedavnega ludi Upravna enola Velenje, kije na osnovi tega akta izdajala gradbena in t<5ka- cijska dovoljenja občanom. Da omenjeni zazidalni načrl ne velja, jo upravno enoto olwcsulo mi-nistrsivo za okolje in priistor. Sem .se je namrei^ pritožila stranka, k) ji je velenjska upravna enola izdela negativno mnenje za izdajo lokacijskega dovoljenja za gostinski lokal v središču Šmartnega ob Paki. Na vprailanje. /akaj je »padel« zazidalni načrUpa je KopuSar odgovoril: »Stranka oziroma njen odveJnik sta na.^ia v predpisih za lo pi^dr^ičje pravno praznino iz tela 109U. Takral je namreč prenehal veljali zakon û urejanju pros-lora in drugih pkovno asianovo. zato porabili približno 2 milijona SIT proračunskega denarja, danes pa so znova na začetku. Kaj sedaj? Kot je povedal KopuŠar, se je občina znašla vzelo težkem pok>žajii.saj jc p^îleg lega z^idalnega načrta »v zraku« (udi zazidalni načrt, ki ureja stanovanjskem gradnjo. Parcele so že prodali in nekateri lastniki bodogotovovsaj v jeseni že iskali potrebna soglasja in diWîlJenja za ii^radnjo. »Pregledali smo ob-sloječe stanje in pripravili nekaj predk^gw za roSiiev pc^kviijx Verjamem. da jih bodo na^i svetniki na naslednji prvi seji obravnavali in ukrepe sprejeli. To je nujno, kajti v tem irenulku imamo zaradi zapisanega namreč tudi po-drtičja. ki nlscj pc^krita z izvedbenimi pRxsU)n>kimi akti in za more-biine posege v pn^slor občani ne morejo pridobili dovoljenj.« Co občina ložila drtavo, kar jcbilo ludi sliSaii? Kopui^r ix:c-njuje, da do lega ne bo prišlo. Jc pa seveda možno, Cc bodo lo zaiitcvali svetniki inžupan.»saj so občina in občani zaradi tega, ker je dri^avi vuč do formalno pravnih predpisíw, ki uslrczajo njej in so manj naklonjeni potrebam občanov, nenazadnje tudi zaradi njene malomarnosti, odškodovani,«jc.sklcnilpogovor tajnik občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. ■ tp Občina Mozirje Revizorji izdali zadovoljivo mnenje Na seji mozirskcga občinskimi sveta, sredi prejšnjega tedna, je bimkajsr^ji ifiipan ^jjpan Jo^ Kramer svetnike med drugim sema-nil s porevi^yskim poročilom Računskega sodi^ Slovenije. V njem je zapisano, da Je občina Mc, ki naj bi vprihodnje preprečevali ne-pravilno.sii pri porabi proračunskih sredstev, predvsem pri na* ložiMh in AidolÀ^mju. Pred časom smo že poročali, da jesc^di^e v z-aèeik'u letošnjega leta izdalo negaiivno oceno za poslovanje občine Mozirje za telo 2iX)0 In za prvih devei mesecev lani. ta pa se pt^leg zadt>12evanja med drugim nanaša Uidi na izplačilo plač in pi'jsiopke javnega narc>>čanja. Mozirjanom so takrat naSleli za 380 milijonov u^larjev nepravilnosti. Zadolževanje je bilo previst^kokar pel krat: namesto dovoljenih 60,5 milijona tolarjev so se predlani zadolžili za 324^5 milijona SIT Med spornimi naložbami sta bili mosi v Loke in rečiSka osnovna ^t>ia. Kot nam je vpogovc^ru p^^vetlal Jože Kramer^sosiorili vse, kar so morali. V txizjvnem porc^ilu so navedli popravne ukrepe, s kaie-rim so seznanili tudi zaposlene v občinski upravi. Občina je v skladu z zahtevami račua*^kega so^tii^a po večji nolranjcm nadzoru sklenila pogodbii z zunanjim revizorjem, la bo prevciril interni nadzorni sistem In revidiral računov(»dske izkaze. Odrekli so se tudi kreditu, za kalerega so že imeli soglasje finančnega ministrstva, prevzete ob-ve7nt>sti za prihodnja i^bdobja pa vključili vrebalans letošnjega pro-raču na, ki je zaradi tega večji za 16 milijard tolarjev in zdaj znaša 740 milijonov sni S preostalimi dolgovi (152 milijonov tolarjev) pa bodo obremenili prihodnje proračune. Odplačali naj bi jih do leta 2010. le ukrepe je računskem so-dBče v pt)revizijskem poročilu ocxí-nilo za zadovoljive. V zvezi z nepravilnoslmi glede javnih naročil, koso dodatna dela na mostu v Loke in pri izgradnji OŠ Rečica ob Savinji brez objave razpisa prepustili trboveljskemu Rutlisu. jc Jože Kramer šc vedno prepričan, da so ravnali umno, saj bi drugače zelo zamujali zgradnjo ter povečali stroške. V priltodnje btnlo upoštevali zakon o javnih naročilih, četudi bode» za (o slrtJŠki večji, ('eprav je občina Mozirje za zdaj p«.)siorila vse v zvezi z računskim si>diščem, Kramer ne izključuje možnosti, da jih bodo državni revizorji .še nadzirali pri izvajanju predpi.sov, ■ ep Krajevna organizacija ZZB NOV Skale Spomin na padlega domačina ^KALE • Veliko krajanov in drugih vabljenih gostov .seje mi* nulo soboto dopoldne /.bralo pri .spomeniku med di»mačyam» Go-dicel in Arlič, kjer so člani tam-kiij^nje lH>rčevske organizacije pripravili svečanost« s katero so se poklonili spominu na do* mačina Olo Maderja - Risu,kije pod streli sovražnikove kri^j^le padel 15. maja pred (á). leti v bli/.ini svoje di^mač^e, star komaj 24 let. Hkrati so se poklonili spominu ustreljenih talcev Škal Maderjevo kratko življenjsko pot je orisal predsednik KS Skalo • Hrastovec I Jerman Arlič. .Ío?íj Povše, p^>dprcdscdnik Območne organizacije ZZB NOV Velenje pa je v svojem gca'oru poudaril, da je Oto Mader - Ris kot napreden in razgledan domačin i^e na začetku okupacije spt>znal, da bo ptMrebna t^borožena vstaja, če hočejo Slovenci osiati in preživeti tudi na lem kr^ku zemlje. »'Ki')t mnogi drugi jo tudi Oto Mader s svojim bt)jem želel ustvarili ugodnejše pogoje z.a Jtivljenje prepro- stih ljudi, ki so ob miloščini tujcev lud; v teh krajih i^otarili.« Jože F\>vše je Še opozoril, da ne moremo in ne smemo dovoliti, da se pred našimi, Še živečimi pričami, spreminjajo zgodovinska dejstva in rcsnice v korist ter opravičib tistih pripadnikov kvizlingw in okupatorjevih pomagačev, ki so naj- večkrat mnogo huje prizadeli slovenski narod, kot sam okupator. "Nal rod naj nikoli in nikdar ne pozabi sporočil, zapisanih na granitnih pomnikov, ki spominjajo na ljudi, ki so z ljubezni do svoje in naše skupne domovine žrtvovali svoja mlada in nedoživeta življenja /^to, da bi prihajajoči rodovi živeli srečni.« Priložnostni kulturni program so izvedli domači .šolarji, škalski i mešani pevski zbor, mčan<»v. S Iťm seje mesto pridni/.ilo K8 slovenskim občinam, ki so jih uKianc»vile v preteklih Ilirih letih. Na poilr(»4^jii Policijske uprave Celje delujejo v deset ih ohčinah, .statistični podatki o njihovem deli»vimju pa tia so hoy kot ne ustanovnem le nu papirju. V Velenju predsednik sosveta, poslanccv državnem zboru in podžupiui Velenja Bojan Kon-tie zagotavlja, da sosveta niso usUinovili zyio. da ga imamo, m da hodo zagi'ilovo »pokvari- li« negativne statistične podii-ike. O lem, zakaj v mesiu tovrsten sosvet sploh potrehiijcmo, so prejSnji lorck sprcgtworili na posebni liskovni konferenci, kjer smo slišali, da občani zaradi hrupa, nemira in na-rai^čajoiega vandali/nia razmišljajo eelo o tem, Ja bi se sami organizirali in poskrbeli za varnost. To pa je po besedah Jupana SrcCka Meha nedopusino. Pobudnik ustanovitve i)mcnjc-nega sosveta v MO Velenje je bil novi komandir Polieijske postaje Velenje Božidar Pcz-devšek- Znano je namreč, da na postaji primanjkuje policistov, ki bi ssvojo večkratno pri- sotnostjo na me.stnih ulicah zagotovo poskrbeli za večji red. Komandir PP Velenje je prepričan, du policija sama ne more odpraviti vzrokw kriminalnih dejanj, vsekakor pa ima najboljši pregled nad lovrstnim dogajanjem. Ima tudi vsa pooblastila za ukrepanje, pri čemer si želi, da bi ji občani zaupali v čim večji meri. Na naSe vprašanje, kako (ne)vamo mesto je Velenje, je odgovoril: »Će gledamo na varnostno situacijo v mestu na podlagi statističnih podatkov, lahko ugotcwimo, da se število kaznivih dejanj iz leta v leto povečuje. Varnostna problematika se torej slabša. Cc Na tiskovni konferenci so idejo in bodoče delovanje sosveta za izboijsanje varnosti občarwv prećstaviH Srečko Meti, Božidar PezdevŠek in Bojan HontiČ. Savinjsko - šaleška območna gospodarska zbornica Velenje ••••••••••••• »Energetika« skrila dobiček industriie in trgovine Člani Upravnega inihoni ,Ssi-vinjsko* i^ale^ke gospodarske /hnmice in ^iipiini c»t>èin Vele* nj«. ŠoAtanj in Šmartno oh Pa* ki so v /xičetku prejšnjega ledna na seji sprepivorili o lanskih rezultatih poslovanja gospodar* siva v tej rei*yi. Oh tej príloí.niK sti Jih je dr/iivna sekretarka na minislrslvu /a ^osptKlarsIvo ma^. Maleja Mešl se/nanila s pn»gnimom dr/jivnih ukrepov pospeševanje iMxIjetni^tva in konkurenčne sposobnosti podjely do leta 200 odstotkov v gradbeništvu. Skupaj so prigosp(îdarili 66,226 milijarde tolarjev izgube, kar bi bilo zaskrbljujoče, če ne bi Slo predvsem za posledice čisčenja premoženjske bilance vdri^avnih podjetjih, kar je lani zahtevala vlada. Bre^ novega knji:?enja pa je lukajžnje gospodarstvo lani p<^lovalo bolje kot leto prej. Ustvarilo je 2,735 milijarde tolarjev dobička ali 320 milijonov SIT več kol Icla 200U. /animiv je.se podatek, daje regija s 4,4, odstotke zaposlenih ustvarila v državnem merilu 4 i^dstolke dodane vrednasti. 1,8 ^îdstotka dobička, a tudi i 1,4 odstotka slovenskih izgub. Priîduktivniisi na zaposlenega je za osem indeks-nili \očk zaostajala /a slovenskim p<'>vprečjem, sini^kj dela na zaposlenega pa so bili za štiri indeksne točke nižji. V razpravi so udcIeženci menili, da so lanski rezuhali poslovanja podjetij v regiji v primerjavi sskwenskim povprečjem in nekiiterimi izjemami relativno dobri, nikakor pa ta ocena ne velja za k("»nkurenci> po posameznih hranžah. Opozorili so na previsokcî inflacijo, predrag kapital, preobsežne in drage .socialne pravice, previsoke davke. na pomanjkanje pravih kadrov. Konkurenca jim na Irgu znižuje ccnc, cenovni pritiski pa se prenašajo na pc^ddobaviicljc. Zalo je bila gospodarska kriza bolj i^ilna zla.sii v malih in srednjih podjetjih- (řaspodarslvcni-kl se zavedajo, daje olwladova-nje ekonomskega položaja in umna organizirano.si podjetij njihova naloga, glasno pa so opozorili tudi, kaj pričakujejo od države: prijaznejše finiinčno okolje («riroma ugodnejše vire financiranja in evropsko primer- ljive predpise. Program ukrepov za pospeševanje podjetništva in krepitev konkurenčne spasobnosti podjetij jc. po mnenju udeležencev seje, doi^er. Več kol ličitm^ pa je, da se bo moralo gospodarstvo tesneje povez.ati in združeno izvajati večji pritisk na državo. Aupani občin Velenje. SoStanj in Šmartno ob Paki pa so se ob tem zavzeli Ac za spremembe financiranja obČin.skih proračunih' in pristojmwti občin za razvoj, k^cr naj bi jasno opredelili ncwilce regionalnega razvtv ja, kar v sedanjem sistemu občine prav gotovo niso, ■ ep pa jo primerjamo z iVitalimi nam primerljivimi večjimi sh>ven.ski-mi me.sti, ugotavljamo, da ne izstopamo. Največ dela imamo zaradi vlomov v avtomobile, hiSe in pri prometni problema-liki.« Na vprašanje novinarjev, ali je v mestu kaj organiziranih kriminidnih združb ali skupin, je odgovoril, da na policiji nimajo podatkov o tem in da nolxna scKCska ne odstopil po nevar-ncvsti, ?.elijo si, da bi občani bolj sodelovali z njimi, trudijo pase tudif da bi plutah 5e bolj >Hxlpr-li« v komunikaciji z občani. O tem. da naj bi bili mlajši velenjski policisti povezani z domnevnim velenjskim podzemljem, o čemer se po mestu veliko govori po umoru Matjaža Volka, komandir ni vedel nič. Si'ïsvetje bil torej ustanwljen z namenom, da opravlja naloge, ki so usmerjene k zagotavljanju večje varnosti občanov, spodbujanju in vplivanju občanov na varnostno organiziranje, aktivnemu spremljanju, preprečevanju in odpravljanju različnih asocialnih pojavov. Velenjski ž-upan Srečko Meh je ob tem po- udaril, da je ustanovitev sosveta pomembna in piUrebna pmd-vsem zaradi v.sc večjega občutka ogroženosti občanov, kar se kaže v v.sc SlevilčnejSih klicih občanov na občino in policijo, pri čemer jih največkrat moli zbiranje mladih, glasna glasba in ptxlobno. Ideja o ustanwilvi sosveta je že dolgo visela v zraku, vendar je do lega prišlo i^le, ko s*) bile naloge s<3svela jasno izdelane. !^upan nam je ob tem povedal: ^Občina Ihi zagotavljala potrebna finančna sredstva /n delovanje síwveta. Znotraj uprave in izven nje bomo organizirali ljudi, ki bodo v sosvetu delali. Bistveno je, da se dogovorimo, kaj lahko socialna služba, lokalna skupnost, policija, 5oIe in drugi skupaj naredimo za večjo varnost. Največ dela bo na preventivnem področju, vzgoji ljudi in povečanju zaupanje v tiste, ki nas edini lahko varujejo - to pa je policija.« Ustanovili naj bi tudi odbore za varnost v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, vendar le lam, kjer bo zanje dovolj interesa. Nekaj denarja za delovanje bodo na MO Velenje zagotovili že lelos, kasneje pa računajo ludinaspon/orske prispevke. Predsednik sosveta Bojan Kont ič je povedal, da si bodo s pomočjo pristojnih organov prizadevali za večjo varnost občanov na različne načine. Ljudje bodo imeli možno,st, da informacije in vprašanja piv»reduje-jo na posebno leielbnsko .številko, v MOV pa bsvcia bodo dogovorili že v nekaj dneh. In kakosi Konlič zamišlja delovanje smo na moijc p^«lall toliko oirok, kolikor široka bsollnancirali kttwanjcz delnim plaCilom enega od treh (ibrukov ^siindvajselim olrc'kom. dva obroka odireli pasop.^rav-nali enaindvajsetim oirokt^m. Skrbi, da bi sredstva, zbrana v omenjeni akciji, namenili v druge namene. po be.scdaii sekretarke zveze Tince Kovač, ni! Toliko» ko[ prispevajo dobrotniki, ki se zavedajo» da nekateri otroci že dolga leta nisovidcii morja in sonca, lo-liko tudi namenijo (istim, ki so do le pomoči upravičeni. Kriteriji za Í7Í)or otrok so tuđile-iViS znani in preverljivi. Spisek oblikujejo s pomočjo vseli osniAnil) iU^IvSaleSki dolini in (?enlraza«>-cialno delo Velenje. Tako vsaka Sola na M/PM Velenje pc>í»ljc spisek 10 oiiok. ki najbolj upia- vičeni do brezplačnega letcivanja. Ce bi hoteli vsem tistim, ki jim družine resnično ne morejoomo-gočiti počitnic plačati le-te s pomočjo akcije »PcfineŽik soncu«, bi morali zbrati denar za vsaj ILlIl otrok- Tako pa p;')5ljejo le toliko otrok, kot je denarja in lo po vrstnem redu n;i spiskih. Letaš .si želijo, ds bibrci^lačne pt^ilnice omogočili vsaj 4() otrokom. In kako kaie? l'inca Kovač pravil »Veseli smo, da so se že na^li ljudje, ki želijo dobK> otK)-kom iz socialno šibkih drujn tolarjev, bi bilo dovolj, da pt'>ilje-mo naročilnice želenih 4i) otrok, rada pa bi se zahvalila vsem. ki so nam že nakazali sredstva. Tudi ki>ncen Mladega foruma ZLSD v Beli dvorani na predvečer nekdanjega dneva mladosti jc bil humanitaren, niso pa nam še .sporočili» koliko so zbrali z njim. Kot vemt>, pa je bil koncert ze-k> aspei^n. Veseli smo prav vsakega prispevka,^ hc^ljveseli ga bodo listiolii">ci, ki b^idc» s pomočjo akcije preživeli nepozabne počit- nice Bojana Špegei Žiro račun Prostovoljne prispevke /u akcijo >*Pomežik soncu« - odpri-mo p nakažete nii žiro rsičun.^r. 52800-67^-55221.sklic /aobčinoVelenje3IH-l»/^občino tanj 31K-2» za občino ^mailnoob Paki pa 318-3. Vpis v Icolonijo že teče Na MZPM Velenje v letošnjem poletju pripravljajo ludi tri zdravstvene kolonije ob morju. Prva izmena bo predšolska, na Punat na Krku bi radi poslali 60 otrok. Imajo dve koloniji za šolske oiroke: v mesccu juniju Piran» v juliju pa Savudrijo. Želijo si» da bi letos v kolonije odšlo vsaj ZSOolrokiz Šaleške dobne, /aenkratje vvseh izmen ali .še prostor, omogočajo pa tudi obročno plačilo, Naravno zdravilišče Terme Topolsica še več zunanjih bazenskih površin? Dobro leto je txí tejja» ko so v naravnem zdravilii>ču l^rme Topolsica predali svojemu namenil zunanje bazen.ske površine. Ce ík) vse po sreči« bodo prihodnje leto tovrstno ponudbo še <»bo^atili. Dober od/iv trga, predvsem pa skrb za dobro poeuLjc gastov sta jih namreč napeljala k razmišljanju o nadaljnji ureditvi zu-nanjili bazenskih površin. Člani nadzornega svela delniške družbe so to razvojno usmeritev že podprli, zalo Lidija Fijavž - Špeh, diicktoiica zdiavilu^Ča, pričakuje, da jo bodo na skupà:ini prihtxi-nji mcsec ttjdi lastniki. »Vodne vire imamo na voljo, možnosli za ureditev še približtio l()l)(l kvadratnih metrov zunanjih vodnih površin lud j. Koliko bodo stala vlaganja, bi težko napovedala, ker imamo za /daj pred .sabo idejne projekte. Po skupščini delniške družbe bodo zadeve žc bolj jasne In morda bomo lahko pokazali tudi že načrte. K uresničitvi samega projekta bomo najbrž pristopili prihodnje leto.« Po idejnem projektu naj bi dodaine bazenske zunanje površine navezali na žc obstoječe, za lo pa itaj bi izkoristili prostor pod vzpetino na ()ce|^k» ob desnem bregu To- pliee. Glede na predhodna vlaganja naložbi sami ne bodo koi, ampak naj bi jih v prizade-vatijih za popestritev tovrstne ponudbe podprli predvsem dosedanji partnerji. ■ rp Šmartno ob Pafil Dobrodelna prireditev Z roko v roki V dvorani kulturne}^» doma v Šmartnem oh Paki bo v soboto. 8. junija, ob 1D.30 uri dobrodelna prireditev. Ori^aniziral jo Ih> sklao pro-(laja na lisoře gospodinjskih aparatov. Je priSel prvi par te države: pndsetimk Í^emčije s soprogo. Joie Stanič je hil prav ponosen, ko jim jv poredaia, da si je tudi ona kupita njihov gospodinjski apa-rat. Seveda so tudi oh tem visokem ofiisku vetjati dokaj osiri var-nosini ukrepi, reda so se morali držali tudi novinarji. Za to pa v ghvnem /liso skrbeli delavci ustrezitih slnzh Gorenja, ampak ji imel glavno besedo Nemec. Odtočno.' Nemci, na niato ni^i ravni, so bili nekaj dni prej še na drugem koncu Saše, »' nekdanji Horenjevi tovarni Nazarjah. Obe družhi sta UsSpešni in vlečeta naprej gospo-darski voz zgornje savinjskega in šaleškega območja in dajeta temu gospodarski svetlejšo luč. Za razliko od državnih energetskih družb, ki to gospodarstvo v celoti zaradi različnih ukrepov potiskata pod vođo. Na meji med plus in minus je še nekaj družb in nekateri bi iahko poskušali igrati loto, saj je naslednji dobitek ie res visok. Vse ko (X}spraviii stanovanje in hkrati dobro spremljati dogajanje. Do živega sem čutila vse krivice, ki so se nam zgodile. K^e več - videla sem jih! "Skromni, majhni, a pošteni, to smo mi. " A kje naj Hlapec Jernej zdaj svojo pravico? Če bi bili v Natu, Cime ffHovo ne bi Jasal rumenega kartona. Ali pač? Moja pričakovanja so bila pred srečanjem s Španijo omejena no "ohranjanje ponosa". Kar pomeni, da .si naj ne hi privoščili ponižanja, kakršnega je morala doživeti Saiiám Arabija z Nemcu Ste se sploh vpíMŠaliy zakaj niso Nemci po 4:0 zadeve malce umirili? Z masakrom so popolnoma odločno nadaljevali Bizarno. Ohitten špon, ki nepozná prizanaš-anja. Kjer gre vrh vsega za nabiranje golov, da potem obveljaš za najMjšega strelca. Jasiu), takšen niz se v tekmi s Saudovo Arabijo splača. In denarci se smehljajo. Meg tega gre za veóio kakSno zoprno časovno razliko. Letos so nam sicer prihranjene večerne TV oddaje - a kdo hi jih [m nafxmtih tekmah sploh še gledal? V.številnih sitđbah je delovanje močno moteno zaivdi prižganih sprejemnik^n'. Breme go.spo-dinj, ki jiJi /u}gofnet ne zanima, je (ako nekoliko lazje^ Čeprav .se vedno znova .sprašujem, zakaj poplavi tistih žensK kijih nogomet ne za nim a in med S P nekako izvisijo, neponudijo neke alternative. Ker ima med SP daljinski upravljalnik vgrajen alarm, če.se mu približa ženska? Sicer pa - .stvar tržnega pristopu. Najbolj učinkovito je pač h gledanju pritegnili titdi ženske. Zato naš Zlatko med odmori (včasu^ ko imajo ženske dovoljenje približevanja sprejemniku s pijačo in prigrizki) tako seksi vleče Cocklo. In če mislite, do pretimvam. še tale informacija - velenjski .stadi/m je še nedavno piv mogel takle napis za nogometne tekme: v.stopnica odrasli XXX sit, ženske in otr(KÍ: prost vsiop. In ta nekontrolirana čustva, prosim lepo! Ta anli-maroška vročica, kije nedeljsko zagrenila Slovenijo, denimo. In .številne žrtve podivjanih nogometnih .stadionov. Sodobne gladiatorske igre torej. Čeprav .se nikoli ne ve, kdo bi jo pravzaprav moral skupiti. Vendar moraš gledati. Moraš. Vsaj z enim očesom. Ne gre drugače^ 6. junija 2002 ^HIAS V SREDISCU POZORNOSTI Sostanjčanov maja nI treslo tolikokrat kot marca Dogajanje spremlja tudi premogovnik Tresťnjť UH, pii ne samo to zadnje, šostunjsko. je nelo^j. kar v Premnsovniku Velenje spremljajo In beležijo že lela. S tem sty sv začeli ukvarjati konec osemdesetih let In v tem po^lu. se lahko tako Imenuje, niso več novinci. Že takrat so se p4)vezali i zavodom za seizmolo^ijo. ki je s svojimi in^ttrumentl izvajal meritve. Najprej jih Je zanimalo, ali se razsireyevanje v jami (danes je to zelo redko, včasih pa je hllo ziiradi proiz\odnei!a pro* cesa precej pogosto) ćuti na površini, (igotavljali so, da ne, Čeprav so )>a zelo občutljivi aparati zaznali, l'udi to Sostanjsko tresenje, o katerem je bilo v javnosti veliko zapi.vane}*a. so v Premogovniku Velenje vzeli zelo resno. Pa je od taknil, ko so nazadnje podali porodilo {luUi na /lx)ru krajantw v Šoštanju), dtj danes, 7nanega žc kaj već? 'lb je bilo osrednje vprašanje, s katerim smo so namenili k Marku Mavcu, vodji tehničnih slu^h in tehničnemu vodji pridobival nc^a prostora Prcnni-gwnika Velenje. # Kaj s s(alrimt sprer/djanjem ht raziskavami sphfI ufiiifay(ja' le? »Inien/ilelo tresenja in kako sc la manifcslira na površini. Trenutno merimo na dveh točkah (Irelja je v okvari), v ŠoŠl;mju in Pesju. Za le meril-ve obslajajo posebni standardi, mi upi^rabljami^ najstrožjega, nemški DIN, ki je precej oslrcjsi od sviearskih in avstrijskih siandardw in pri tem ugotavljamo. da tresenje, ki se pojavlja na tem obmo^'u. niti blizu ne dosega standarda za objekte, ki so zaščiteni s sp.« 0 /Udi v premog viiiht, k, ki računa, kje se ti dogodki pojavljajo: drugi pa Fakulteta /a naravoslovje, dr. Vrabec, ki je v preteklosti žc izvajal pri nas rega odkopavanja ni spremenila, je popolnoma enaka kol je bila. Tudi lokacija se ni spremenila. Nekoliko smo se oddaljili od Šoštanja, ampak gorim o sto metrih, ne nekaj ki- 1 omet rili.« 9 V.^^tanju, med ljudmi, se Je pttjavljal dvom, če res odkopa* vate tanii kjer trdile, da odko' pavate. Se da te stvari prikri-U? í^dvsem pa, sie jim o tem kak dokiimeni, nacrt, ie po-sredovali? »V torek (4. junija, op. avtorja) imamo sestanek s komisijo iz Stxslanja. Pripravili smo ji gradivo tudi o tem, kje premogovnik odkopava. Nobenega interesa nimamo, da bi skrivali svojo dejavnost in v torek bomo s to komisijo predebatira-li vsa vprašimja.« 0 Katera pa so tista ključva, ki jih postavlja komisija? »Kje premogovnik trenutno deluje, zanima jih plan bodoče proizvodnje ... Tu ni nobene možniisti skrivanja. Vsi dokumenti so potrjeni in nadzorovani sslrajii rudarske inspekcije. ki je prislojna /a nai>e področje. Naslednja stvar, ki jih je zanima, je nihanje podtalnice in vpliv prejnt^govnika na lo nilia-nje ter vrsta vprašanj v zvei'i s tem, kar beležimo z našimi se-izmografi. Med drugim so od nas pričakovali, da povemo, kje so koordinale. a mi žal, aparatur, ki bibile sposobne lo zaznavati, nimamo«. 9 ^ajhri so vas spra.^evali tndi v z^'ezi Z nasipom med Velenj» skhn in SoŠtanjskim jezjertmt? .mJe dovolj trden? »Pri tem ne gre za nasip, gre za zapc^lnjevanje ugreznine. Mi pixl tem območjem inicni'iv-no izkopavumiî premog. Naša odkopna metoda je narejena tako, da v odkopané prostore, ki nastanejo, masivi nad njim direktno zapirajo ta prostor. Zaradi lega prihaja na povi^ini do ugrezanj in ta ugrezanja je piMrebno sanirati. Ker imata Velenjsko iii So5lanjsko jezero majhno vi.sinsko ra/liko medse-Iwjûo gladine, lo ugreznino zasipavamo in preprečujemo, da bi se površina udrla pod nivo Velenjskega jezera in prelila proti Šoštanju. Za vršenje te sanacije imamo kar nekaj pro-jekuw: rudarske projekte potrjene s strani rudarskega organa. pridobljeno dovoljenje za lA'ajanjc ich del. hkrati pa je sestavni del lega projekta kar nekaj obsežnih študij, ki govorijo o stabilnosti objekla, o mo;^nih vplivih, med drugim tudi vpliva morebitnega pot resa. Prakiično je izključena vsaka možnost, da bi lahko tudi zelo močan potres povzročil pixlrtje kakšnega dela sanacija te ugreznijie.« 9 Nekaj aktivnosti, da bi doda^ h svoj delež k pojasnil vi doí^fl-Janj sle že omendi, kajpadru-ge/ '>Na kratko: beležimo vplive, povezani smo z Uradom zase-izmokigijo, izmenjujemo podatke in izkušnje, kajti kol sem že omenil, mi nismo geofiziki, smo rudarji. Uradza.seizmt>lo-gijoje institucija, kije usposobljena za spremljanje tovrstnih pojavíw, za kar imajo tudi aparature. Z njimi merijo lokacijo in intenzivnost pojava. Naše aparature pa so namenjene popolnoma drugi sKari, merjenju dopustnih vplivtw. Naslednja zadeva je proučevanje strukturnega modela, tekto-nike. Će pa se bodo odprla Se kakšna nova poglavja, bomt^ brez pomisleka skiu^ali zvedeli čim več tudi o njih.« ■ f^ifena Krstič - Planine Šmartno ob Pakl Dobrodelna prireditev Z roko v roki VdvonmI kullurnef^a doma v Smartnem Pakl 1)0 v soboto. 8. Junija, oh L9J0 uri dobrodelna prireditev Or^anizinil jo ho sklad Z roko v roki. ki so ^a ustan<»vili na osnovni šoM bratov l^etonja prvd dvema letoma zato, da hi z sredstvi sklada p4»ma^ali učencem i/ socialno silikih družin. Do sedaj je njejjovo pomoč pri nakupu učl>vnikov, pri plačilu i^ole v naravi prejelo 25 družin. L&tni so .sklad napolnili s prispevki sami učitelji i5ole, sobotna prireditevpa bo druga dobrodelna prireditev sklada. Popestrili jo bodo pevci in pevke otroškega ter mladinskega zbora, mladi luikaiji in gledaliSČniki sole. Organizatorji in nastopajoči pričakujejo, da bodo lahko z zbrano vstopnino znova napolnili sklad. ■ tp Priložnost! IB Eurocard - kartica za IjubHelja nogometa. Nova pnložncKlna karÍKS L9 Furoanl omcço^ prspro^to in vanu pla^anie tsf f>^i wwwnib.s O ljubljanska banka mm bMk>f£^ Uublfviě DMiijft V»lefl|e Ob tednu gozdov Podelili priznanja najboljšim gospodarjem Zadnji teden v maju postaja /C iradicionalni Slovenski le-r:i-vimo ra/licne dvjuvnosti poučnega in rekrealivnega xnacaja /a iíir.^o Javnost.Letošnjo osrednjo lenio (îozdar-stvo sk<»zi čas, smo j^o/darji Savinjske in Šaleške doline pričeli v torek. 28. maja. / razstavo Drevesa si zapomnijo, v muzeju ^o/darstvii in lesarst%a v Nazarjah, pole^ ogleda mu-v.ejA Vrl>(>vec smo na občnem /boru Savinjsko uo/darske}>a društva Na/iirje zji novei>a predsednik;] dru^tv» izvolili Damjana Jevšnika. V pcick, .H. maja, smo pri- pravili srcť^anje upokojenih gtv-diirjev iz niiSega ohmoOja, ki so del svojega življenja in ljubezni posvetili gozdu: zbralo .se je 35 upokojcnccv, najslareji^i med njimi je bil Bogomir Supin iz Lu^i,kije Se zmeraj prava korenina. V Nazarjah smo si ogledali muzej, nato smo sc podaJi v Logarsko dolino, kjer je bilo prijetno srcCanjc pri oicarski bajii. Prijelno jc bilo opazovali prisrčna srečanja nekdanjih sodelavcev in prisluhnili njihovim pogovorom inanckdoiam Na lo srečanje smo povabili tudi izbrane najboljše gospcv darje z gozdovi, ki so prejeli priznanja in praklične nagra- de: v Lučah so izbrali Jožela Moličnika, na Ljubnem Jožeta Rakuna: v C/omjem Cîradu Ivana Krivca: v Nazarjah Marka Pelrina in v So^Umju Silva Avberška. V soboto smo SoSlanjski gozdarji vodili kolesarski izlei po gozdnih ctísiah Lokovice in Velikega Vrha: ustavljali smo se nn zanimivih točkah (ra/gle-dii^ča. zanimiva drevesa. kaStc ... ) 22 udcicžcnccv jc bilo zadovoljnih, veseli smo h iii zlasti mladih kolc.sarjcv in seveda kolesark... razšli smo se s pozdravom na sMdcnjc drugo leio. ■ Mitan Pogoretčnfk Vodja območne enote Nazarje Toni Breznik, Jože Rakun, Jože MoilČnlk, Marko Petrin, Silvo Avberšek, Ivan Krivec In Andrej Kermavtyer, direktor Zavoda za gozdove Slovenije. GOSPODARSTVO 6. junija 2002 Pogovor z Matjažem Lenassljenif direktorjem BSH HIsnI aparati Nazarje Iz roba propada med zgledno uspešna podjetja Koisni(>žep4»roćali.sov pixl* jetju BSH Hišni a|)aniti Na/^ije pred n<*ílavním pripravili Tďt, ki sťga Je ud^^e/ilo već kot 1300 »tiiskovalec. Med njimi M) hilednj/ine/ap4)sienih delavcev, piislovni partnerji in tudi Zgornje Savinjske ter Šalei^ke doline. Oh tej pri* lo^.nostl s<) si »gledali delovno oki»IJe« v ksitenhje lani 630 /iipo-slenili (od tega več kot 4K0 v neposredni pn»i/>'odnJi) pnMi^ve-dio milijonov malih gospodi i\jsk i h aparatov. Kar odslolkov izdelkov podjetje, kije od leta 1993 dalje v 1(X) ixiilûtni la'itni koncema Bosch In Siemens, prt>Ua na luji, predvsem /ahcxJmx.'vrop.skI Irg.Diinodpr-lih vralso združiJi tudi z uradno podelitvijo okoljskcga ccrii fikala ISO 14{)()L Direktoiju družbe BSH Hišni aparati Na/arje Mat-Ja/ti Lenassiju ^mo Ziisiavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovoril: 0 Ijúiíí ste dejali, da Umte obilo dela. Temu primerni so hi/i najhri fudi poslovni reztdiaii. »Res je. /a nami jc uspcsno leio. Ustviiriii smo sl^ih 70 mi- 1 ijo nov evrcjv pri h odka, v prime r-javi z lelom 2000 moćno povedali dobiček, na Irgu smo pa'dslavi-ii šiiri nove aparate. Vsi so bili zelo dobro sprejeli, predvsem Bo,sc-hev o?emaInik, v katerem je 15 sveKwno zaSíiienih patentov. Ponosni pa smo tudi na proizvodnjo sesalcev, ki so - mnenju ljudi, ki imaj(î vpogled v le stvari - naj-MjŠivCvropi. Lani smo jih izdelali 250 ilsoé- Uvedba ic linije jc bila povezana sprcccjSnjimi vla- ganji. Lani smo za naložl>e na-nwnilive^kot 10 milijonov evrov. To je bil za nas velik korak. Ka?e pa ludi na zvrhano mero zaupanja koncema Bosch in Siemens v naše sposobnosti, saj je lo prvi projekt, ki Jc bil iz tovarne v Nemčiji prenesen v Slovenijo.« 9 Pred 8 leti se je podjetje zjuj.^ na rofjupr^veija, danes s€ uvrščale med \H*dilne v Stoveniji. »Pred 8 loti jc bilo podjetje v nezavidljivem p<")ložaju. Odpravljanje pni smo na lasten razvoj, na to, da smo mi odgovorni za kon-sirukeijski razvoj malih gospodinjskih aparalcA' na mi)tomi pogon v celem koncertu BSI I, kije zelo velik- Brez novih izdelkov ni razvoja in ne bodočncxsii.« mtp Poslovna šola Premogovnika Velenja nabor Izjemnih poslovnih Idej Okoli idej se svet vrti Štirje najbolj prodorni iz prve skupine Zamisel o prvi poslovni ^oli poslinTie^ia sistema pre-n)ogo>nikj Velenje, seje Izkazala za odlično. Ko Je vodstvo premogovnika pre« ^ledalo in ocenilo poslovne načrle, ki so Jih i/.le, lislega njenega dela, v katerem so se udelc/cnci ukvarjali z novimi idejami, je bil dr. Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani. tistega dela, v katerem so pripravljali poslovne načne pa dr. Min»slav Čja. Dvoriščni traktor Morda najboljši, vsaj karsc možnosti uresničilve tiče, je bil p\>slovni načrt z naslovom Gallus 2000, avtorja Ota Bi^leza. Osrednja zamisel jc razvoj dvoriščnega traktorja, ki bi ga kol novost ponudili slovenskemu tržišču. Avtorje pripravljen podjetniško idejo razvili sam. v premo-g(wniku pa mu bodo pomagali pri zagonu in razvoju podjetja, ki naj bi ga avior ludi sam vodil. Koncept razvoja TRC Jezero Avtor lega p<^slovncga načrta, ki jc izjemno kompleksen, in kot laksiun po sebi ne bi mogel bili izveden, je Matjaž Cernov^ek. Mestna občina Velenje in Premogovnik Velenje sta že uslanovila projektni svcl, ki bo proučil možnosti nadaljnjega razw)-ja območja od Sopote do Turna, ki ga ta poslovni načrt opredeljuje. Gre za prostor okoli vt>dnih pne\Yn niki-dih in kulture pripravil tudi zanimivo okroglo miz/J. V sodelovu-i\|u z GZ Slovenije Savlrýsko-Šaleť^ko olmiočno /tHimico Velenje so se na ^radti zbrali pred- stavniki večjih in manj.ših p(MlJe-tij iz regije in študentje. Po dveh urah dohre del>ate so si hi I i edini, da morajo tovrstna .srečar^a pripraviti večkrat, .saj Jehibi za* nimivu ol)e strani. Direktorica območne gosp> BiJojc pravo število pravih ljudi na eni in drugi strani, zato je bilo to srečanje v veliko zadovoljstvo vseh. Te- Okrogla miza gospodarstvenikov In študentov je dokazala, da si imajo kaj povedati In morda tudi tako preprečiti beg možganov iz Doline. ma, ki smo jo imeli na dnevnem redu, je izjemno široka. Predstavili smo razvojni program Savinj-sko-šale^kc regije; glavne poudarke, osredotočene na programe mladih. Na sirani podjeinikov so bili predstavniki (večinoma direktorji) iz BSIl-ja, ELkroja, Gorenja, Premi )gtvvnika. Forija, Vegrada, MO Velenje. Vsak je pokslenih s srednjo izobrazbo v smereh, ki jih gospodarstvo nc potrebuje. Zalo bo Ireba bolj promovirali iskane po-klice in naredili več, da se spremenijo vrednote. Nc samo pri olnKih, zlasti pri siaráih, pedagoških dclavcih in drugih, ki po osnovni šoli pomagajo pri poklicnem usmerjanju, Zalo žc imamo idejne projekte, ki žc tečejo, upamo pa. da nam bo finančno lu pomagala ludi dr/ava.« iTtcni Alenka Avberšck. NaslcdnjiČ ki^ .sc bodo srečali, bo temapiulobna Izjemno primerno bi bilo. da se pogovarjajo ne le o trendih podjetjih, dobičku, ampak tudi o tem, kaj pomeni biti maniidžcr. kakšen način življenja je to v službi in po njej... Mbš 6. junija 2002 »»^ČAS SREČANJE 75 let zgodovinarja prof. dr. Milana Zevarta Srečanje njegovih prijateljev in znancev V torek. 28. m^g^, seje zj^ociil v prostorih krOi^nice v Velenju po* memhen di^odek. Nesti»r velenjskega z;;ad(>vlnopisjH in muze-alstva, prof. dr. MIlan Ževart. je praznoval v letošnjem letu svoj 75«ti nijstnidan, v^ast katere^:) na pc)dri)Čju /gtxJovmopisja - kjer je eden najvidnejših sloven skill strokovnjakov za vprašanja nove)^ zgrciik na pixlroèju mu-zeoloških razprav o delovanju muzejev novejše zgodovine. Veliko je opravil iudi na pedagoškem področju, saj je kol dolgoletni predavatelj na Pedaga^ki ťakulieii v Mariboru opravil izjemno pomembno pedagoško delo na lej ustanovi. Pri podiplomskem študiju paje Še danes aktiven na lej oslan^wi in na Filozofski fakulieii Univerze v Ljubljani. O pomenu in delu slavljenea so spregovorili njegcwi sodclavci dr. Ferenc, dr. Sliplovšek, dr. Žnidarič in dr. Potočnik, skromno, a Še kako zasluženo zahvalo pa je prejel tudi iz rok župana mestne občine Velenje Srečka Meha iii direktorja Kullurnega centra Ivana Napol nika Vlada Vrbiča. Po tem se je razvilazani-miva in na irenuike ludi pole- šludentov. Večer je ob živahni razpravi za mnoge celo prehitro minil. Navzočim je preostal le Se najlepši del večera, slavljencu čestitali in se mu pridružiti ob kozarcu rujnega. Velenje in Šaleška dolina sla se tako na skromen način cxldoli^ila človeku, kije s svt>jim delom, tesno povezanim ludisproblemati-ko zgtxlovine Šaleške doline, postavil temelje raziskovalnemu zgixlovinopLsju na katerih bodo. upajmo, zmogle nadaljevali naslednje generacije. Velenjski muzealci moramo biti spoštovanemu pnifesorju še posebej hvaležni za njegovo podporo, ki nam jo je nudil in za s«e njegove nasvete, ki jihje/nalvednovpravem trenutku in na pravi, nevsiljivi način posredovali. Izkušnje, ki jih je prcjiašal na nas so vedno bile in bodo listo vodilo, ki nam bo kazalo pot naprej. ■ Tone Ravnikar Splošna in strokovna gimnazija ŠCV Velenje Gostiteljica zaključne prireditve Dan sonca V .Sloveniji smo ludi letos zaznamovali mednarodni Dan sonca, ki praznujejo po vsej Evropi /iito, da 1)1 príká/«iíí 1er ph)niovinili izko* rí.^čanje sončne eneruU^ na čim več načinov in zi\ čim širše občinstvo. Organizator teli atolvnosti v dr/^vi je hil Center ;&a varstvo ok4»lja E* net i/. LJubljane. Zaključ no slovesnost pa je pred nedavnim tokrat pripra* vila Splošna in sln»kovna gimnazija Šolskega centra Velet\je. Na njej .se je predstavilo 45 osnovnih in srednjih šol s skoraj 140 liic-rarnimi in likovnimi prispevki ler projekti, ki jih po pedagoškem priročniku Energija snujejo skupine učencev in dijakiw po vsej Sloveniji. Na zaključni slovesnosti so avtorjem najboljših del podelili priznanja in nagrade. Med nagrajenci projektih nalog je bila tudi raziskovalna naloga Sonce - vir energije 21. sioleija, dclodi-jakov Tomaža Rakovnika, Gregorja Globačnika in Danijela Šuperja (s Poklicne in tehniške eleklro in računalniške šole ŠC Velenje), njihova menlorja pa sla h i la Miroslav PaSkvan in mag. Simon Muha. Fotoliiub »Zrno« kr/vec za pok/#c Jurija Vlžintina »s fotoaparatom trenutkom podarjam večnost « Nagrajena skupina z OŠ Center Novo Mesto Je predstavila projekt Krušna peć (foto: bš) tp Sobotni većer. Spet eden tistih, ko sem vesela, da se Im v mojem mestu svojim prijateljem in znancem pred» stavit ^*ťdun od Številnih kreativnih Vclenjč-»nov. V velenjskem mladinskem centru od-p in mzstavo fotografij Jurij Vižinlin. Fant. ki je ).(• /davnaj prerasel meje ljubiteljskega fotografiranja in mesta \'elcnjc, čeprav je začel iz čiste najstniške radovednosti. lu 1)0 ved» nu njegov dom, pa č» eprav ve, da bo delo iskal drugie. Odloči! se je m tematsko razstavo, ki jo je poimenoval »Roc'k'nVolI«. Crno-bele fotografce — (udi mojem pov.sem laičnem mnenju od-lične-pa su hikle pn-v(k] v najin klepet. Sobotni večer jc bil njegov, saj so se vabilu na otvoritev razstave odzvali Številni prijatelji, zaio sva se dogovorila, da se dobiva kakšen d^n kasneje. Najprej posnetek v razšla vi5Č u (hudo je, ko slikaš odličnega fotografa, priznam, imela sem kar malo treme). Po» tem poslanem radijvcdna. Jurija, letnik Ž7l, poznam že dolga leta, srečujeva se skorajda pi")vsod, kjersc kaj zanimivega tîogaja. Največkrat na koncertih.plesnih predstavah ... In res ga ?e vsa leta najlx'lj zanima >»stage«, cxJer, gibanje. Sedaj sicer razmišlja tudi o drugačnih te-mali. Idej(i, da pripravi koledar, v katerem bi predstavi i obraze zanimivih ljudi iz kmečkega piKÍwželja. v različnili letnih časih in pokrajinali, bo zagotovo uresničil. A to je le ena od želja in idej. Odkarse je vrnil iz študija fotografije v Ameriki, ki se je nehole sprevrgei v Solo življenja, jih ima §e ogromno. Najprej se vrneva k začetkom. Vpetem razredu osnovne î>ole ga je prijatelj navdušil, da se je pridružil takrat v Jugoslovanskem merilu zelo močnemu Fotoklubu Zrno.« Najprej meje zasvojilo de lew labora tekiju, šele ka-sne-je tudi fotografiranje. Imel sem odlične mentorje, v najlepšem spominu imam Staneta Jeršiča in Vlada Vrbiča. Bili pa smo tudi odlična ekipa mladih »učencev«. Delali smo pridno, zagnano, danes se mi zdi. da mladim primanjkuje takšen zagnanosti. Karse je pozna-[o tudi na natečajih, kjer smo osvajali visoka priznanja. Sredi devetdesetih smo bili celo najboljši slovenski foloklub, celo pred foloklu-bom časopisa Delo.« .luxij je po končani osnovni 5oli obiskoval srednjo strojno v Velenju. »Bil sem premlad, da bi bolj razmislil, kaj si želim p;>Ceti v življenju. Rad sem »pošraufal« kakšen bicikel, pa sem se vpisal nastrojno. Kosem jo končal, jc ravno razpadala »Juga«, zato mi ni u.spck> nadaljevati Šolanja v Pragi, kjer sem ?eiel študirati fotografijiî. VpisaUem se na montanisii-ko in nekje v tretjem letniku Šmdij obesil na idin. lakrat sem namreč z^čel delali za časopis Mladina, pravzaprav za studio Maniana, pri folograllh Diegu Gomezu in Mihu Frasu.Ta-krai sem sptOTial, da laitkood fotografije žJvim in tako delam, kar si najbolj želim. Pri 26 letih sem se odločil, da odstužJm domovini, fxv tem pa sem se vrnil doraov, v Velenje. Leta l^W sem ponovno oživil skoraj preminul Foloklub Zrno, kjer nas je od starega jedra osta-k> aktivnih slabili deset»< Ponoven zagon je pomenil ludi pomlajevanje kluba, p^movno odprtje ra/^tavišča Mesnica na Cankarjevi in iskanje dela v Dolini. Našelga jev Studiu AV, kjer je íx>galíl tehnično znanje, nadgradilpaga je z delom v Italijanskem studiu IkonvUdinah. Tja st>ga povabiti, ko so videli njegove Ibiogra-ííje, ki jih je delal za podjetje Ciorenje. »Znanje sem siv.se bolj želel usmeriti v ari fashion, portrete - obrazi namreč ogromno povedos Jurij Vdintin v te/i dneh razstavija v Mfdďmskem centru Ve/e-nje, njegove fotografije pa so dosiej objavlii že mnogf slovenski časopisi. Zato sem so odločit da zberem denar za šiu-dij v Ameriki- Vpisal sem se na Porllblitxen-terv Atl«inli,kosem prišel tja>pa sem spoznal, da se izobraževanje začne 8 stvarmi, ki jih ob-vlaga presenetile. Zato je 10. septembra lani pripravit pťisiovilni žur za nove ameriške prijatelje, ki w bili navdušeni nad njeg(Wo poskwil-no večerjo - dunajskimi zrezki in resianim krt>mpirjem. IX septembra bi moral na letalo proti Evropi, vsi pa vemo, kaj se je zgodilo 11. septembra. »Nikamor nisem mogle, vsa letališča so bila zaprta. Zato sem prihranke, ki sem jih čuval za nov začetek doma, porabil za enomesečno potovanje po Karolini. In nikoli mi ni bilo žal.."«, Zelje? Vesel nasmeh, pogled v nebo in pričak<^vaE (»dgovor. »Rad bi še nadgradil, kar sem se naučil dosiej in čim več fotografiral. Rad bi ulrgal čim več trenutkov večnosti in jih ovekovečil. Rad bi se spe I délai v Italiji, kjer dogovori že tečejo. V Ameriki pa ne bi Ž-ivel. Ni mi všeč njihov način življenja, Tam se si ustvaril iaog ljudi.k hakterim se bi^m vedno rad vračal In to je vse. V Velenju žal ne morem delati in živeti, pa vendarle bo tu vedmj moj dom, kamor se tiom vračal...« Tudi zaradi folokliiba Zrno, kjer ima Jurij Še velike načrte- Je namreč človek, ki rad svoje znanje prenaša ludi na mlajše, če jih stvar vsaj približno toliko zanima, kot njega. Predvsem pa zaradi nekaterih ljudi, ki jih ima rad, pa tudi stare kmetije, ki jo jc podedoval na Galiciji. ■ Bojana Špegel 8 SREČANJE, OBJAVA •»^ČAS 6. junija 2002 Avtor prvonagrajene raziskovalne naloge Matjaž Verbič »Spoznal sem to, kar me je zanimalo« Tiikii kol veČina (»srK^vnosokť^ in (tijakov (udi MiUjaž VerhlC, dijak Splošne in otrokov* ne pmnazije Šolskega centra Velenje, željno priCakuje pt^Oitnice. Ko Im čez čas razmišljal o do^iodkih minulega šotskesiik teta, zane^Uivo ne Ih» mo^el mimo raziskovalne naloj^e Življe* nje šoslanjskili usnjarjev med I. in II. Svelo* vno vojno, ki Ji je vse od lanske jeseni do letošnjega aprila namenit veliko 6isa in truda. »Že od nekdaj me je zanimala zgodovina, temo zanjo pa sem našel v d(tmačem okolju. Z nalogo sem poskušal ohraniti spomin na nekdaj velikt» pcHijetje za predelavo usnja, naj-veije pred dri^t» svetovno vojno v nekdanji Jugoslaviji.« je povedat Matjaž. Rïd dmbnoglcdje V7el Ida, koje lovama usnja Sošlanj doživela največji razcvci. Zanima-]o pa gaje prcdN-som življenje njenih delavcev, od socialnega položaja, prehrano, obleke do pros lega Časa. Kolje povedal, je iHjkril,da niso živeli lako slabo. Presenetilo ga je, ker so imeli leta za 36 odslolkovvišjc plače kol dclavci v druph lovarnah. Lasinikjim jo nudil iiidi številne ugodmisli • organiziran izlei na zagrebški sejem, omogočal jim je nakup osnovnih Živil po ugíxlnih cenah na obročno plačilo, za bo^ičjc obdaroval oirokc usnjarjev,... Vsaj Jako so mu ob obiskih pripovedovali danes sc živeči nokaleri šošianjski usnjarji ali pa njihovi otroci. Za nalogo je prejel prvo nagrado. »Nisem sc obremenjeval / nagradami. Nisem je ludi pričakoval. Trudil sem se na leremi in ludi pri njeni izdelavi, kar so recenzemi i>či(no opazili. Ob leni bolj ra/mišljam o korislnosii gibanja za mlade in nenazadnje tukajšnje okolje v Matjaž Verbič, avtor prvonagrajene razis' kovatne natoge: » Delo na terenu mi }e vzelo vetiko 6asa. Tudi izdelava natoge in priprave na zagovor niso bile tako enostavne zadeve.ti prihodnje. Oboji lahko veliko pridobimo.« Matjaž je lokrai drugič sodeloval v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj ŠaleSke doline. Prihodnje soLsko Ido no bo med udoleî^enci. Zakaj ne? »Spoznal sem, kar me jo zanimalo in ne zdi se mi več lo lakšcn izliva. Ne bom pa trdil, da sem z raziskovalnim delom opravil. Morda bom posegel še na kakšno drugo področje,« je sklenil pogovor Matjaž Verbič. mrp Mladi raziskovalec Aljaž Zajamšek Izziv še za kdaj drugič Aljaž Zajamšek, učenec osme^^a ra/.reda o.sn<»vne ^ole bratov Letonja i/, !^marne^a ob Puki se v prostem času ukvarja s kar nekaj konjički. Ko seje v začetku le;>a šolske* leta odločil sodelovanje v letošnjem lu nju Mladi m/* iskovalci za raz>'<»j ^le.^ke doline, si ni niti v sanjah pred-st^ivljal. da jih bo za kar lep čas moral postaviti na stnmski tir. '>Nisem si predstavljal, da me ho raziskovalna nalo|sa »Domaća ol>rt voličini Smart-m i»b Paki v 20. stoletju« tako zaposlila. Bt)lj enoslavno sem vsi predstavljal vse skupaj. Nasmehnil .sem se, ko mi Jc meniorica Marija Vodosnik dejala: »Vsaj 3iK)urbopolrebnih Oh koncu som jih zbral je pripovedoval žKahen Aljai. leraa za i^alogo se jc Aljažu porodila ob razmišljanju, kak.^na je bila učna po\ starega ala, ki ga ljudje daleč naokrog poznajo kol odličnega mizarja. «Pri raziskcîvanju domače obrli v domačem okolju sem si zaslavU veČ vprašanj: zakaj in s kaki^no obrljo so se tukajšnji ljudje ukvaijali. ka- ái ism Aijaž Zajamšek, avtor prvo nagrajene raziskovalne naloge med osnovnošolci z mentorico Marijo Wodovnik lore so bile najlxilj razširjene, ali je domača obn vplivala na izl>iro poklica mlaji^ih družinskih članov.« In odgovori vprašanja? Najbolj razširjena obrl jo bila krojai^^lvo in l^ivilj-stvo, pa žganjokuha, pletenje kosar in košev. Pojavile so se nekalere nove i^brli {spomin-karsivo), nekatere siarejic (opekarsivo) pa je ugasnilo. Večina sc jih je ukvarjala z obrljo zaradi veselja, ne zaslužka. V začetku 2i).su>leljaje družinska obrtna iradieija se vplivala na izbiro p^ïklica, kasneje ne več. »Zanimivo pri Icm je bilo. da so bili na začetku ljudje zelo noziiupljivi, neiskreni. kol da bi se bali, da delaiti za davkarijo. Ko pa sem vzel na intervjuje s sabo siarcga očeta, je zadeva lažje slekla.« Prve nagrade, ki jo je prejel za nak>go, se ni nadejal. Vesel je jc bil. a kljub pridobljenijii dragtni preizkus hoje na 2 kilometra. Preizkus je organiziralo novo ustanovljeno iportno društvo Premogovnik Velenje v s<»deIova-nju z Zavodom za zdravstveno varstvr» Celje. Prci/kusastí je udcie^iloTOdciavcťvPremogovnika. ki so morali v hitri in odločni lioji in v cnakomomcm tempu prehodili 2 km. Pred preizkusom st^) jih slehlali. jim izmerili (elesno višino» krvni pritisk 1er kA'ni sladkor in holesterol. Po preizkusu so vsi dobili individualno poročilo o svoji maksimalni aerobni zmogljivosti s priporočili za primeren način gibanja in zdrave prehrane. Kol je povedala dr. NuŽa Konec Juričič, ki skrbi za preventivno sdo jeseni testiranje ponovili. ■ Diana Janežič Kruha in iger v prejšnji ZabjI perspektivi Ba^ijan Ku/-man kritično tx:enjuje icslival Dnevi mladih in kullure (v nadaljevanju DMK). Čeprav nc vidim razlogov, da se v vrsio njegovih ugotovitev ne bi strinjali, pa je vendarle treba opozoriti na nekaj pomembnih reći. Festival DMK seje rodil lako rekoč no s slovensko drŽavo in v.^aleSki kulturni prostor prinesel svežo sapico. Pred dobrim desetletjem je namreč vsakdanji mladinski utrip izgledal prcccj drugače kot danes. ( ie-ncracija študentov je z DMK-jcm poskušala zapolniti bolečo praznino na področju tiste kulturne ponudlxî, ki se ne omejujeo zgolj na posvečene prostore etabliranih kulturnih institucij, temveč je po .svoji vset^ini In Izrazu blizu i^ivljenjskemu utripu, ki ga vsakodnevno doživljajo mladi. Tako je bil festival od samih začetkov zasnwan kot pop-kultur-na prireditev, ki pav svoji popularni orientaciji v domači prostor vnaša ncwc kultumo-umctniškc vsebine in stile. Zalo so na DMK ves čas letele tudi kritike o elitnosti ipd. Vtliki Tixk konccrti se na DMK-ju niso pojavili /ato, ker bi bili »pač dovolj glasjii, da jih publika ne more preglasili«, lemvcč so imeli z not raj programske sheme festivala že od samih začetkov pc^membno me.sto, saj sodi rock med iKte kulturne prakse, ki so mladim najbližje. Sama usmeritev festivala se v vseh teh le-lili njegovega ol>stoja ni bistveno spremenila, se je pa zato občutno spremenilo okolje, v katerem DMK deluje. Ali je v novih razmerah preprosto ponavljanje stare matrice MNENJA IN ODMEVI še smiselno in učinkovito, bodo morale dodobra premisliti predvsem aktualne študentske generacije. A Če DMK v /adnjcm času preživlja krizo (ideniitcic), kije paslc-dica krize (smisla) Šaleškega .^ludcntskcga kluba, pa to še ne pomeni, da festival v našem prostoru ni Se zmeraj pomemben dogodek. Kritična publika, ki jo je DMK v tem debelem desetletju ustvaril, je v veliki meri odgw)ma za nastanek Mladlaskega centra, rojstvo Kunigunde in Še za marsikaj drugega. Da te kritične publike ni toliko, kot bi si želeli, se seveda strinjamo, a zaradi lega DMK-ja nik:ikor ne moremo zreducirati zgolj na .5e eno nabavno prireditev. Publike, ki seje oblikovala ob pomembnih vplivih DMK-ja, Mladinskega centra in Ku-ni^nde je namreč več, kot nemara izgleda na prvi pogled. Zal pa se bo nepogrešijivosi navedenih institucij boleče pokazala šele v trenutku, ko bo, bognedaj. katera i/med njih zamria. Zaiose mi ne zdi tako naivno, čeprav je včasih naporno in neskončno utrujajoče, vedno zntwa prepričevati dvomljivce vseh generacij o pomembnosti tovrstnih dejavnosti. Bošijan Ku/man se namreč bridko moli, Če misli, da so za dobro življenje mladih pota^bne zgolj perspektiv-ne službe, stanovanja In ugodna posojiht Še enkrat ponavljam, kar na ves glas poudarjamo žc vrsio let (tudi na samem DMK, kjer okrogla miza s predslavniki vodilnih podjetij ni ne vem kakšna novost, saj sla sc žc v letih 1999 In 201HI zgodili okrogli mbi o zaposlovanju mladih in o »begu maŽganov« i/ dolině): mladi, Še posebej listi najbolj perspektivni, ne živijo Zgolj od kruha. ■ Aies ČrniČ Obupana mati (2) v 19. št. NjiŠega časa smo v rubriki Mnenja In odmevi objavili pismo, ki se je nanašalo na ravnanje /. 2^>-letnim Branki:)m Al-brehlom iz Saleka. Poslala nam ga je njegova mama. V zvezi z njim smo dobili naslednji odgovor: 1 lospitalizacija g. Branka Albrehta Stališče sprejelo na strokovnem kolegiju: v dežurno ambulanto je bilo javljeno, da je sin vznemirjen, agresiven, da je vrgel mamo po Ueh (to je spon^čil eden i)d sosedov), da razbija, zalo se je dežurni zdravnik odločil, da gre na hL^ni obisk zekipo nujne medicinske pomoči in vspremstvu policije. Tudi situacija doma v stanovanju je bila taka, dase jc dežurna ekipa odločila za poskok, kakršen je bil in na kaierega se gospa pri-ložuje. Ocenjujemo, da seje dežurni zdravnik z ekipo pravilno odločil in s lom zaščitil bol-niica in družino, iskreno lahko rečemo, di\ razumemo bolečino ga. Albreht, a vdanem trenutku je bila situacija laka, daje dežurna ekipa lahko postopala samo lako, kol je. ■ Strokovni koiegij Zdravstvenega doma Velenje, zanj direktor Jože ZU' pančlt, dr. med., spec, spi, med. (^LADI D0PI5/N/IKr POROČAJO Čudovit dan pri rejcih malih živali v sredo, 29, maja, smo imeli učenci 1. razredov deveilctke OS Šalck naravoslovni dan. Obiskali smo rejce malih živali. Lastniki malih živali so nam pripravili bogato razstavo pasemskih živali. Razdeljeni v skupine so nas vodili po ogledih živali v njihovih bivalnih okoljih. Živali nismo le opazovali, ampak smo jih lahko vzeli v roke. Pěstovali smo jih, mladički so bili sUirl en teden, lepe in zanimive so bile tudi odriisle - starejse živali. Prav la osebni slik z živalmi, je na otrocih puslil globok vtis. O obisku smo se pogovarjali tudi všoli in oiroci so povedali: » Bilo mi jc lepo, ker sem videla toliko malih živali-ť» «Lahko sem prijela male zajčke.« »Ogledalismojih in Ix^žali za t o mi je bi lo lepo. « «Vesel sem bîï kužka, ki se je igral z nami z žogo.« Oircxi so ^ povedali: »Prvič sem hranil srajčke, lahko sem hranil zajčke« »Se nikoli nisem videla tako malih zajčkov.« »Vide) sem mnogo riizličnih vrst račk in gosk-« » ... in kdaj jih bomozopci obiskali?" Vsem rejcem domačih živali se ^ enkrat zahvaljujemo za čudovli in nepozalx'n dan z njihovimi živalmi, posebno pa za prijaznost in gostoljubje. Veselimo se ponovnega snidenja z njimi v pri-Inxlnjem letu in jim želimo mnogo veselja ob reji malih ljubljencev. ■ Učenci in učiteijhl X. r. devetietke iz OŠ Šaiek Kratka zgodba Kako bom soldat... /opci je nabila in onemela dvorana Glasbene. Ob pesmi Sem fanUč star Sele o.scmnajst let. VojaSka torej... Kako bom soldai, sem fantič premlad.,, .Sko-/A orosena očala so nezadrŽano silile «■>1^. P(^glcdani ievo in desno. Da kdo ne opazi moje solzavosti. Tisti julijski dan se naseli v srce. Kljub nabilo polni dvorani in žametnemu glasu itudtfnia, ki îUi vedno poje: "Sem fantič premlad, ne raorcm .^e pu.?ke držat." Kljub ritmični ubran<>sti zvokcw, prelivajočih sc v zlate posc^dice sirmečih in božajočih kol snidenč(uee curki razjva-no in utrujeno podobo razživcte teme. Kljub lepoti, kije vsa, kol Hipokrena, pk.sala in so se njeni koraki, nežno koi ^>blaki, sprcliajali v vereih. dosegali višine in se zopet pogrezali v mehko temo med ugla.^nc izbrance. Ne Štejem let. (3d julija dalje. Nekoč «sm prav julija ukradel čas Zanjo in ji prinesel rdeče obarvane breskve. Še veliko prej sem moral v tuji svcl... Saj sem pc^znal Anko, prvo ljubico. Tixla Anka ni bila mama. Ob njej ne uživaš le materialne slasti. Kiij Se: sprcjcmai> in pijeâ duhovno. sladko vino, To le c^ijani in oma-mnnse pretaka v tebi ludi potem, kote od nje loči tisoč kilometrov in več... Preblisk. Potujem iz Pari/ii v Ljubljano. Napačen peron, napačen vlak. Smer: Dijon In ne Milano. Odprem vrata brz-cain hc^'m iTskočiti. Za ramo me bi mlada franačka dama. "Ne, nikar!" njen pogted me asiavi in očara. Spomin na lo je le muha eni»dnevmca. Vreznine ob največjem slovesu so veliko globlje in líoleče. Tisti julij.skl dan.,. Študentu ni lahko, Pustili mora knjige. Okt^ se komaj zaznavno dotakne astrologije, In že rohnijo luja letala in pačijo nai^e nebo. In že hodijo pozivnicc, in ne izbirajo. Roka zadrhli, ko odpre modro ovojnico in mtxa zalo več kol listx^ kilometrov daleč, tja v Sudele. Oče je bil junaška duša. Tistega dne zjutraj, preden je odšel na delo. me jc samo p<.>lrcpljal po ramenih in pobc^žal z očmi ter dejal: "Saj bo vse dobro, saj se kmalu vidiva!" Na dvorišču, polnem visoke trave. In venčnih lisiov hruške, ostajava sama. z mamo. Dt) zadnje minute se motam v hlevu in drvarnici. Poskušam nacepili le nekaj p<3len. pomislhi na Anko in odmerili 5e nekaj minul net>ej^kemu soneu. ki se razliva čez vse dvori^e. Ibda, prav blizu Jće zajoče vlak, "Pohiti vendar. zamudlJ bc^l Pohiti!" de ona. Kovček, lak usnjen, že čaka. Pot do Savinje je vsa roznaia. Ščebei vrabcev se odseli. Pogledava si iz oči v oči. Stara ljubimca. "Rada bi, Ja zamudiis. Toda. pci-lem te bt>do poiskati in uklenili. Ne. rajSi ne. Pohilil" Stisnem njeno roko. izvijem se iz njenega objema. Zgrabim kovček in od-divjam. Po poti. mimo rumenega regrata in bujne (rave. Do poti ob Savinji, "lu, nav/dol. bi najraje zdrsnil, v njen objem. Ibda ne smem." Drugi, tožeči vrisk. Ozrem se. Da. na dv(íri§ču je, in njene roke se vijejo prchli meni. Njene oči se rosijo. Njen krik narašča: "Vinko. Vinko, ne! Vinko!" '/Ai se, da sen^ omoiICen in pijan teh ljubih klicev. Naj se vrnem v to liho zavetje. ki prekrije vsak vihar? /le sem na moslu čez Savinjo. Za njo borovci. Ob nemimi reki polka, pretkana s iLsoč spomini in solzami. Tretji řvižg vlaka in natotel^kosopcnje In brll2g in vstop In srečanje pijanih obrazov, i.^čoč i h re.-kiicanih: "O, zdaj gremo.,." Posku.sam se umiriti. Vse v meni je preletelo kol blisk na nebu. Zdramim se. In ploskam so onemoglosti, Študentu z žametnim glasom In pesmi, polni koroške nielanholije. Ploskajo vsi. Pravi viliarvveUki dvorani. "Kaj nI bilo lo najlepše f>d vsega?" priSepnem ob meni sedeči ženi. "Da. res Iqemno, " rai odgovori s toplimi očmi. Ploskanje do onemoglosti. "Še enkrat, prosimo, .Še enkrat!" kriči dvorana. Šopki rož in poklon in vrsta za vr^io izgineva v zakulisje. .laz pa - Se kar sedim In nemim. Velika CJenijeva ljubezen, je združila njegovo 2 mojo. Ali je sploh mogoče ocenili, kaj se je dogodilo mlademu Pesniku, ko so se zaprla vrata za njim zaradi svobodne odU'^iive. Kako je bolelo njegi)-vo in predvsem malerinosrce,.. V lju-be?ni.iej najbolj viharni in odkičilni Igri življenja, vedno trpiii! 'lehiam dvvjc ljubezni. Genije vo veliko in mojo. majhno, skrito. Trna, ki se je widel v meso čkiveka, ni lahko j7dA?-ti. ('e ga sploh izdere,^? Kajti rana ostane, -se sicer zaceli, loda brazgotina v večnosii trpljenja, ostane večno, je živ spomin. Luči n<\ odru ugašajo. Zadnji obiskovalci Prcj^rnovega praznika se poslavlja- jo. Odhajam pt>te.ien, OlepoUČen zvsem. kar sem doi^iveh Sedaj je že vendar čas, da obračunam s seboj. S .svojo iniimo. Zlagam mlade veje ir-te v kup. Tja na vrl. Zvečer- Zvezde se pn^.igajo. PoiSčem v delovnem plaSču šibice in prinesem papir. Pod gmolo dišečih vrlnic zaprasketa Šibica. Drobni rumeni plamenčki se obotavljajo. "Saj ne bo zagorelo!" pripomne z okna ?ena. Kot daje ne siižlm- "Mora. morajo, moja posebna strast, ogenj in plameni--" Zvezde plavajo visoko po modrini. Vsenaokoli tema. Črni kos liho prcleii prizori.ÍČe pod oknom. "Pi>g!e}te. uspel sem!" Zagore loje! Ki*)! bakla v tisoč oran?jiih pbmenih- Dim iz-pt>driva uničujoča giïrkota. Plamen oblice in posesa vsa azijska trupla. Plamen je posesal obleko, prepojeno s smrtnim znojem mojega očeta. Plamen - ogenj • je ukradel bt^govom Prometej in so mu zato orli, vsak dan zjiova jzkljuvali nje^wo notranjost- Ogenj! Cepim ob njem tako sam. topel in sproščen. Misli so kol iskre. Odhilijo kak meier dalje - in oncmijo. Kdo ve, kako dolgo bi želel čepeti ob ognju, dišečem po tratah, in razvozlavati življenje, lo nemimt> štreno vsega, kar biva. in ugasne - kol t^genj. Ne, ne morem se poslovili. Še dobro, da se ogenj ne pohisli tudi duha, večnega piUnika. skozi nikoli izmerjeni kozmos. Duh, da, ta ni nič. .le več! Je v/i rajanje, je ííz.ikalna moč,je do roba niča-veliko in nikoli potei>cno upanje. "Dovolj sanjarenja, poznava se, pridi," vabi žena. Pred m ano je v popolni temi k'upožar-jenega pepela, visoko nad mano utripajo zvezde. Glej jih. porednice... Kako se Igrajo! tz .svi>jih zlatih posod prclakajt> čisto srebrnino- Da zveni, da harmonija žametnega glasu in zbora zopcl kol mana ovije vsa čutenja življenja. Stopam v Uîplino doma. Sp(>min napravi dva koraka. Tja do oročenih očal v Glasbeni in spomina, ki je boleč v vseh stoletjih nai^ega časa. ■ ViŠ Mednarodni likovni simpozij v Logarski dolini Bo tu umetniška vas? v idilični Logarski dolini, v osriju Savinjskih Alp v dneh i^nil na no^t in postavil v vrste predokencd /.vplačili tiste> ki na i^jre na sre^o ne djju nič. Med n,iimi je hilo tudi precej naših kolegov. Med prvimi jc bilo v lorek lam opaziti loaskcga lehnika Maijana SUipnika. Vredno je ptwkusill, sijc rekel. Pred vra-li so počilnice in registracija avtomobila. Će bo zadeiek poln. bodo takoj po registraciji v /adrccki dolini začele rasli iri hiše. /a vsakega od otroka svoja. Bojana Spe^el sicer ne razlaga, da pogtJSlo stavi, vemopa»dasevzadnjih lednih kar precej giblje okoli loterije, Po čem to sklepamo? Ker vedno vc, kdaj je gneča in kdaj je ni In ker jc vedno pripravljena Se komu - mimogrede, ko greravnoviistosmer, vplačali kaj. Stane Vovk. urednik Našega časa, je neznanka, S iotoaparalom okoli vratu jc pogosto viden lam, irdi pa, da zalo, da ujame kak dober posnetek, morda celo bodočega milijonarja. Mi pa malo dvomimo v to. Sumimo, da blefira. Nina jug. propagand i sika tudi upa in vplačuje. Po listem, ko so ji upi v nedeljo splavali po vodi. jih jc preložila na to nedeljo. Mira Zsikošek, urednica Radia Velenje, pa sc jc v začetku tedna zbudila bogatejša za 200 milijonov. Potem pa listka ni na^la! In takih, kol so lile, je pri nas 5e veliko. Le tu in tam kiika izjema, ki na to (za to) ne da nič. In ker je takih kot so pri nas, po^'sod po Sloveniji 5e inše... Ampak,če dobi kak naš, bomo vedeli že v ponedeljek/julraj. Ne boznai skrili, Toliko se poznamo. ■ mkp NAKRATKO ADI SMOLAŘ Koroški kantavtor in mojster rim je pred kratkim za svoj deseti album z naslovom »Ne se bat« od založbe Nika prejel prestižna priznanje »zlata plošča«. 43. JAZZ FESTIVAL Med 27. in 29. junijem bo v ljubljanskih Križan-kah potekal tradicionalni, že 43. mednarodni jazzov-ski festival, ki ga pripravlja Cankarjev dom. BILLY'S PRIVATE PARKING Novi bend Sergeja Pobe-gajla bo izid svojega prvenca »Modra pravljica« dočakal v drugi polovici poletja, natančneje 20.8. Album bo izšel pri založbi Hipersound. ŠANK ROCK V soboto si bo moč v oddaji Sobotna noč na TVS 2 ogledati dokumetnarec Ml< roslava Akrapoviča o skupini Šank rock. Sicer pa je njihova turneja v polnem teku. V naši bližini bodo spel 22. junija, ko bodo nastopili v Celju. SEBASTIAN Konec maja je končno izšel njegov drugi album z naslovm »Ti si ta«. Tega so vesele oboževalke in njegova založba. Prvi album je namreč dosegel platinasto naklado. RAMMSTEIN 10. junija bodo v Ljubljani s svojim glasbeno - pirotehničnim šovom nastopili nemški industrialcl Rammstein. Pred njihovim nastopom bo občinstvo ogrevala Siddharta. ii^t 1 ^ v ^ řř T> Ji Madonna spet mama? Ameri.^ka pevka Madonna znova pričakuje oiroka, je v Sutton's Ba vu v ameriški zvezni dn?avi Michigan polrdii pevkin oče 'ibny Ciceone. Sama je nedavno zanikala vesli o tem, da pričakuje ireljega oiroka, čeprav ssoprogom, britanskim režiserjem Guyem Rlichiejem nLsîa zavrnila možnosli, da si želila še kak.cije je i^e prvi dan na prodajne poliee šlo več kol dva milijona izvodov Moby-jevcga novega albuma z naslovom >» 18«. Trenutno jc Moby na prvem mestu leslvic kar v dvanajstih različnih državah (med njimi Avstralija, Kanada in velik del cvrojwkih držav), med prvih pel pa se je uvrstil še v osmih Med slednjimi so ludi ZDA. Pr- /^oqOSI [^me^oG - GScDOotecg^si Mlajšim poslušalcem (pa ne lisiim najmlajšim) se zdi, daje Anja Rupel na slovenski glasbeni sceni že od vekočili 2 omejenimi možnostmi slovenske csirade. A na slovenski trgseje Anja usmerilaže prej, ko se je po razpadu legendarnih Videoscxov odločila za samostojno kariero. Za raitliko od inovaiivnega pristopa k popu v osemdeset ih, sc je v začel- \ 4 ku develde.selih Anja íxIIoČíIh za bolj konzervativno .smer, ki pa j i je na slovenskem pop pri-zorii^u prinesla velik uspeh in jo usloličilaza kraljico slovenske pop glashe. Več kol pjelnajslleina kariera je Anji Rupel prinesla tudi pravico do izdaje pK>ščka s svojimi največjimi uspehi- Pred kratkim je »Kolekcija«, kot je posrečeno izbran naslov kompilacije z največjimi u-spe-hi, končno prišla na police trgovin. Prinaša zbirko njenih največjih Uspešnic, ki jih .seveda ni malo. saj je v času svoje samostojne kariere izdahi kar nekaj albumov. Skupaj z njenim življenjskim sopotnikom in soav-torjem skladb. Alešoni Klinar-jem, sta aspela najii pravo formulo uspeha in slovenskemu občinstvu ponuditi preiz-ka^no varianto popa. là se na daleč izogne predvidljivim in najenostavnejšim pop šablonam najbolj skomer-eiali/iranega dela slovenske zabavne glasbe, a hkrati ponuja inačico večno simpatičnega, brezčasnega in poslusljive-ga popa, ki ne podlega trendom in ostaja hvalei^na rešilev gla-sbenih opremljevalcev radijskih postaj z mainstream glasbo. ■ Míč riba in da z medicinskega stališča ni nobenega vzroka, da ne bi poletel med zvezde. Lance namreč upa, da bo i')klobra 2002 z rusko raketo Soyuz odpolíwal v vesolje in s tem postal prvi zvezdniški vesoljski turist. Pred njim sta se v vesolje podala bo- gataša Dennis Tilo in Mark Shuttlcworth. 23-Ielni Bass se za polet pripravlja že nekaj mesecev, čeprav mu ruska vesoljska agencija poleta še vedno ni odobrila. ■ M/Ć vi veliki koncerti po letu 2000 bodo v Evropi predvidoma novembra. Pevec 'N Sync v vesolje Lance Bass, pevec fantovske skupine 'N Sync, ki si zelo želi poletetiv vesolje, seje s-vojemu cilju približal še za korak. Opravljen zdravniški pregled je namreč pokazal, da je zdrav kol ^tiv". PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE I lá)or poielfl vsako soboto ob 9.35 irl. Zmagovalno sKadt» pa lahte) sllSfte v prooi?- ^ nui RadáVelenje dvaíoal dnevno: po poroCllIh ob 9.30 In po pt^lllh ob 16.30. ^ 1. VESNA PISAROVIČ-Everylhing I WanI ^ 2. MARIE N-l Wanna ^ 3. SAHLENE-Runaway ^ V tokratnem sobotnem izboru pesmi tedna sle (hirali med tremi skladbami z letošnjega evrovizljske-ga finala v Talllnu. Za razliko od evropskih glasovalcev, ste največ glasov podelili Vesni Pi-sarović in njeni skladbi »Sasvim sigurna« v angleški izvedbi, medtem ko se je siceršnja evro-vizijska zmagovalka, Latvijka Mahe N, tokrat morala zadovoljiti z drugim mestom. I r r»"^ > r I I I I I L LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedelio ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 02.06.2002: 1.FPAJKINCLARl: Kaj si moreš dragi člov^ 9 glasov 2.ŠALEŠKI: Milka 8 glasov 3.GRM: Prijatelj se ženi 8 glasov 4.SLAPOVI: Včeraj sem vince pil 4 glasovi 5.IGOR + IZ: Moji ženki lep pozdrav 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 09.06.2002: lALFl; Špilai stari 2.G0LIČN1K: Moj prijaielj krokodil 3.MLA0I DOLENJCI: Nocoj je druga rekla mi 4.VRISK: Cviček ni navaden striček 5.ZAJC: Na dopust 1 I I \ I I Vúi Grabner Sdi mo, mil&j šn TELI os M pvc okna, vrata zimski vrtovi senčila rolete, žaluzije lamelne žaluzije markize garažna vrata steklene fasade ©ěph Branko Cepin s.p. 27ÛA/?S7VO IZDELAVA STROJNIH SSmiHOV INOUSmUSKIH TiAXOV HIDRO IN TOPLOTNE IZOLAOUE Zadobrova 88,3211 Škofja vas Tel.: 03 425 59 00, GSM 041 630 976 PREDNOSTI A OKEN: •Miivoiia IntiplitiaMcija -varbiist irl nnliettrglje -elporaosliaatiiislerstevillve 'tvrsil stilllDi II odmnliiaterlill 'iresroslQ (ISenje •vsentiieolllkeliirellliiiitl -veCmdnliscll lesa 'lioialspMfiriurv ZIVASNAREOIMOTUDI: •ziiBSIil vrt -veioliv •ired^lne laHwrani^ stene -zasieklllev kalkaaovlittrss - mlete, laluzile^seaCllfl 'ike8s)[eiiollce»Wenallt« -larahavrala Human ^ RAlMA3t RiUMUlD^JlÉel8||l.bi«4$.}26IKHIE Tel:m8-9ND5.fiSH:U1/UI'499 Fii:U/IO-ll-4ai,wwwjT-ieUini/nhD Vsem, ki se v teh toplih dneh pripravljate, da boste svoj dom tako ali drugače polepšali ali posodobili, bo pri' loga, ki smo Jo pripravili tokrat, gotovo dobrodošla. V njej smo nanizali nekaj uporabnih nasvetov, z delom svoje ponudbe pa se vam predstavljajo tudi nekate-^ ra uspešna podyet/d. Upamo, da vam bo tudi zato od' ločitev o/ay$ana, vaš izbor pred začetkom del pa bo tako bolj popoln. Izkoristite ponudnike! Pokličite, povprašajte ali jih obiščite. Povsod vas bodo veseli. prevent TEKSTILNI« USNJENI IN PLASTIČNI DELI ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO, ZAŠČITNA OBLAČILA IN ROKAVICE, REZALNO ORODJE, VRATA IN IVERNE PLOŠČE» GRADBENIŠTVO. PREVENT d.d. Kidričeva ulica 6, Sl-2380 Slovenj Gradec, Telefon: {0)2 6623 000, Fax: {0)2 8823 010 Foitova 2, 3320 Tel.: 03/ 897-58 Fax: 03/ 897-58 GSM: 041/ 624 Velenje -í3 775, 031/624-775 Podjetje Bremis je v našem okolju že dobo poznano, saj se je od svojega nastanka v letu 1994 na področju poslovanja z nepremičninami zelo uveljavilo. Sedež podjetja Imajo na Foitovi 2 v Velenju, poslujejo pa na območju šaleške doline In v bližnji okolici, močno pa so prisotni tudi na območju Savinjske doline. Podjetje nudi vse storitve, ki so povezane s poslovanjem z nepremičninati. Tako opravijo lahko le posredovanje pri prometu z nepremičninami (prodaji, nakupu in najemu stanovanj, hiš, kmetij, kmetijskih In stavbnih zemljišč, poslovnih prostorov...), poskrbijo za celotno poslovanje z nepremičninami (sem sodijo nakup, prodaja in oddaja lastnih nepremičnin). Opravijo lahko seveda tudi zgolj svetovanje pri nakupu ali prodaji, ali pa izvedejo vse potrebne postopke (sestava kupoprodajnih pogodb, urejanje postopkov na davčni upravi, upravni enoti, notarju...)« Za vas naredijo vpis nepremičnin v zemljiško knjigo, vključno z organizacijo vpisa etažne lastnine. Seveda se lahko odločite tudi za druge oblike sodelovanja, kot so organizacija in izvedba postopkov pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo (priglasitv del, gradbena dovoljenja, tehnični pregledi objektov) ali gradbeni inženiring (organizacija izvedbe gradbeno obrtnih del, nadzor nad gradnjo). Sedež podjetja Bremis, Foitova 2, Velenje V podjetju Bremis vam na kratko uredijo vse potrebno za nemoten nakup, prodajo ali oddajo kakršne koli nepremičnine, kakor tudi ostale spremljajoče aktivnosti pri adaptaciji ali sanaciji že obstoječih objektov. Vse podkrepijo z znanjemjem in izkušnjami tako z gradbenega, kot tudi pravnega vidika! Obratujejo vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Kritino Decra uporabljamo pri pokrivanju novih hiš in obnovi starih streh. Večinoma streho lahko obnovimo, ne da bi odstranili staro kritino, s čimer dodatno zmanjšamo stroške. Naravne barve kritine Decra omogočajo harmonično prilagoditev okolju. DOMOS I d.0.0. /f/epa^^ Prelska 48 a, 3320 Velenje Tel.: 03/ 5890 252, tel./fax: 03/ WO 255 Gsm: 041/693 349, 628 685 TRAJNA REŠITEV ZA VAŠ "izl^^gradnje urejanje^kolja 50 LET GARANCUA d.o.o. nizke gradnje urejanje okolja andrejc d.o.o., nizke gradnje in urejanje okolja c. Lole Ribarja 10, 3325 Šoštanj, slovenija 0 3 8 9 7 4 3 9 9 tel, 0 3 8 9 7 4 3 9 8 fax 041 625 514 gsm, www.andrejc.si ERA Standard ZAKLADNICA IZDELKOV ZA VAS DOM sakpredstc^ljen t ^ sakpfedstc^ljen izdelek na svojevrsten n^činpripoveduje zgodbo, ki jo s kančkom v svojem domu dopol-njt^teusak dan tudi Vi sami. %(}lekcije keramičnih, porcelanskih in ko-^^^"ďanih izdelkov niso namenjene samo pripravi, serviranju in uživanju hrane, oblikovane so v sodobni obliki, da Vas izpopolnjujejo v Vaši kulinarični avanturi in uživanju v življenju. Večino izdelkov so izdelale spretne roke ustvarjalcev in so plod domiselnih zamisli umetnikov. JyzeJm^si č^, t^o kot si ga vzamete za djuž^đe s pmatelji. Z izbiro pri nas boste ^o^K n^rajeni, saj Vas bodo v Vašem (^Ku i^elki vedno znova napolnili s prije-wíft^bčutkom miru. sreče in zadovo- Ne spreglejte tudi bogate ponudbe pohištvenega programa: otroške sobe, predsobe, spalnice, sedežne garniture, regali ter vrtno opremo v salonih pohištva skupine ERA, v Velenju (VIS-a-VIS, Kidričeva 53), Mozirju, Slovenskih Konjicah in Zagorju. Notranje talne obloge Notranji tlak v odvisnost/ od njegovega mesta v objektu (klet, pritličje, med* etaža, podstrešje) najpogosteje sestavljajo nasted-nji sloji: ' hidroizolacija ali parna zapora (prepreCujcia vstop vlagi ali pari v oslale sloje llaka) ' toplotna izolacija (preprečuje izgubo loploie iz pfoslora sko7Í ila in s icin olû'Ulck, cia so ila ''hladna") - zvočna izolacija (preprečuje Širjenje zvoka po lla- kih j/ enega prostora v Uru- • ob pravilni i/biri materalov, lahko sloj zvf>čne in l oplotnc izolacije združimo v enega) zaščita toplotne in zv'očnc i/o-lacijc (Ščiti pred vlago in mehanskimi poškodbami pri vgrajevanju naslednjih slojev I la kov) - nosilni sloj tlakov, ki ga najpogosteje predstavljajo različni lipi esirihov (nnsilni sloj zaključne lalne obloge) - izravnalni sloj (v prineru» da je nosilni sloj /a izhrano talm^ blogo preveč neraven) • zaključna talna obloga, ki sc nu nasilni sloj polaga prosto, točkovno pritrjuje ali lepi po celi píwríini Poglejmo si sedaj itckoliko podrobneje zaključne lalnc i^bk^ge pri notranjih tlakih. Ostalih slojev tlakov nikakor ne smemo zanemarjati, vendar so bolj domena pravilnega projektiranja in izvedbe, medtem ko predstavljajo talne obloge že del opreme in-teriera, kjer želi naročnik objekta imeti že nekaj več vpliva. Talne obloge predstavljajo najbolj izpostavljen del tlakov. Zaradi različne namembnosti posameznih bivalnih prostorov so izpostavljene ra/ličnim vplivom in obremenitvam in bi kol take morale kar najbolj za-doSčaii naslednjim zahtevam: - odpornost na obrabo in udarce - odporn^xit na vlago v prosi o-ru - enostavnost za vzdr/evanje - neškodljivost za zdravje - sposobnost duiU;nja zvoka - odpornost no ogenj Kljub zelo bogati izbiri na tri:iščLi večina talnih oblog optimalno izpolnjuje le katero od zgoraj naštetih zahtev, medlem ko ostale le delno. Zato je priporočljivo i/brati take lalne obloge. ki glede na namembnost prostora in z njo povezanimi zahtevami, kar najbolj ustreza tem zahtevam. Notranje talne oblc^ge, ki nam jih danes ponuja trg. bi glede na vrsto materialov lahko razdelili v naslednjih pet osnovnih skupin: Talne obloge Iz lesa In lesnih materialov (ladijski pod, parketi • Ma* srćm« lamelni, paneini in laminatni, pluta) Obloge iz lesa in lesnih materialov Imajo/clo dolgo zgodovino uporabe. Les je topel material ter da prostoru občutek domačnosti, obeiitni pa je zelo ti-pežen, 1er ga je mogf'ičc obnavljati. Dajih zaščitimo pred vlago i/ zanidi enostavnejšega čiSč-enja ga danes vvečini primerov dodatno zaščitimo z različnimi sintetičnimi laki ali voski, no-vcjSi izdelki iz lesni.i materialov pa so tudi pl a.s til ici rani- Talne obloge iz umetnih in naravnih mas (PVC obloge, obloge f7s/n* tetrčne in naravne gume, linolej) Obkige iz umetnih in naravnih mas so zelo odporne na udarce in obrabo, enostavne za vzdrževanje in koi take primerne za uporabo v prt«t<'>rih z veliko frekve nt nosijo in velikimi obremenitvam Q'avni prostori) in priTStorih kjer se izvaja delo z vodo in drugimi tekočinami. Tekstilne talne obloge Iz umetnih In naravnih vlaken Tekstilne talne obloge so dober dui>ilec zvoka, so mehke, ela- rnísmm slične in cslclske icr ustvarjajo prijeien amhieni v pnwiorih. Zadržijo pa v sobi veliko ncíis-Inče, so zalo /clo zahlcvne za ćL^Cenje in kol take ludi zdravstveno bolj oporečne. Naravni in umetni kamen, iiti beton Talne obloge i/ naravnega in umetnega kamna sodijo med plemenite obloge, So izredno trpežne, odporne na obrabo in udaree in vlago 1er cnt)siavnc za v/dt7evanje. ]*nmeme so za sprcjcmniec, predsobe, hodnike 1er ťjsiale prosiore, ki so bolj 1'rekvenini a^a: obenem v njih ne zadržujemo dalj éasa. Zaradi oW^uika hlHdjn>sli lalne obloge ix naravnega m umetnega kamna redkeje vgrajujemo vbi\'alnih prosiorih (k. jih kombiniramo s talnim i^grevanjem. Keramika Keramične obloge so v zadnjih desetletjih z intenzivnim razvojem pri izbolj.^avi materiala in leltnike izdelave poslalo zelo razširjena oblika laLnih oblog. Upt^rabljajo sc v prosiorih z enakimi zahtevami kot kamnite obloge (predsobah, hodnikih, terasah in "mokrih pr<.>s-torih", kot so kopalnico, kuhinje, WC Íd utiliiy). So zelo ir-pe^ne in lahke za vzdrževanje. Ponudbe razliCnih dimenzij keramičnih plo^ie, barv in vzorcev je zelo pest ra, prav tako lu-di pripadajočih fugirnih mas. Kakor za kamen pa ludi kera- vsem v kombinaciji s talnim miCne obloge veljajo za "hlad- gretjem, ne" in so v bivalnih prostorih redkeje uporabljajo oz. pred- ©KORUN Stavbno in pohištveno mizaivtvo Šentrupert 36, 3303 Gomilsko, tel. 705-60-23, tax 5-726-390 * Izdelava vseh vrst termoizolaciiskib ("TERMOPAN") stekel * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) * Izdelava notranje opreme CENE SO IZJEMNO UGODNE! ( TOPLINA LESA' LEPiJENE KdšĆE IZ BUKOVEGA USA ABk«]iteta250 * 60KZ5-2.7 é.3CtOSITAc» Dínenzije po rwo&kj 6.400STAđs eClcwlítóO250*60x3,5-2.7 5.475SITAos Oirr»eni)jç fo rvoi^hj 7.400 HTfiri pIp u — Le*a0lndiMn]sdfr0, Waa)« S Rnboukoeettin, •J âSn VBtooffr SfBenQo » "M-. II» E-od: loto^l^rtf I wwwxViL^jp stasu 1806(01 100*32x3,5-3,0 80 X 30 K 3,5-3, B 2.500 SfTto 2.000 srr/tos Dimenzije po rwočfu 8.600 iïTfrrt INFORMACIJE: Milena Krofi, t^.: 03/8981356, GSM: 031 320 062 Danilo Vodovi^ik. tel.; 03/898 1358. GSM; 031 320 061 VSAK DELOVNI DAN MED 7. IN 14. URO VADIMO VAS. DA NAS OBIŠČITE V POSLOVNIH PROSTORIH NA PARTIZANSKI 78 V VElENJUl ) Vins Vinstor d.o.o. Velenje 'rodajni center Selo Velenje Tel.: 5-861-411 or www.vínstor.s/ Stekleni zidokî - nemška kakovost JáJeno strpno kritino s posipom ALUCINK Strpno okna- koljeno steklo STREŠNA OKNA FAKRO* Lesene in aluminijaste podstrešne stopnice NOVO: ogrevanje, vodovod /n še več/ gorenje gorenjeKuhinJe Partizanska 12 3320 Velenje Tel.: (03)898 51 10 Fax; (03) 898 51 13 gorenjeKqoafri/ce Primorska 6/b 3325 ŠoSanj Tel.; (03) 898 S3 10 Fait (03) 898 53 13 gcraijeKeram/te r« Gorenje ^/>3 3327 Šmartno ob Pski Tel.; (03)89661 10 Fax; (03) 896 61 13 Cd O ^ cd DEUiVEC» PISAR ANTDM NANUT mtru JtVCNVO rux-^mORO vsa «O* O NAJHUJ STOPNJA ZAORAL. {med.) ORAJSKI LIPRAVl- TÏU. 08)(R8NIK M fMUM. muika invootlu ihDusa hftast torino CVLfČCK. I2VARSK onftta âûMKA NlitfA O A N N PISATELJ TRIOUKE «m Ml •CKRL «.MIC naK--JS— A AEKAV SfttUl OTTO taube OBir%AL£C, OBiftAL< NK SETÇU, SEJANJE Cljite najkasneje do ponedeljka, 17. junija, na naslov: NaS Čas, do.o.. KidriCe%'a 2 a, 3320 Velenje, s pripisom: nagradna križanka podjetja PRIZMA. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: IM2 pokrov za toplo gredo 2. nagradit; 1 zalivalni sistem za dva korila 3. nagrada: samozallvalnik za ionCnice "HOBY" OMABE Z DRSNIMI VRATI Popoln izkopistek garderobnega, pisarniškega, kopalniškega... prostora! Izdelane po vasili željait. Od stene do stene, od stroga do tal! W 1 T -À . _l ^^ k i i 1 Vélíkfl izbira mstsriâlov in barv Brezplačno svstovttije« pravu m montazs Cen» - ItA^ Molnost doda|anjs oprema Popoln izkoristek prostora Notranja oprema omara ùslori niso prijetni, če so slabo osvetljeni. Svetlobo v mansardi iahko dovajamo na dva osnovna načina: skozi streho (Irčadc in strešna okna) alisko7Í steklene površne na čelnih stenah objekta. Vse več ljudi icli imeli velike steklene površine za izobilje svetlobe in razgled- Tem zahtevam sledi tudi vedno boljima lopioina izolativnosl stekel. Minili so časi, ko so bile steklene površine velik »izgubar« toplotne energije. V Ri^nčnih zintskih dneh d<^bimo v prostore, z veliko steklene površine, veliko več energije kol jo izgubimo v hladnih n^'JČeh. Torej steklene površine na Č-elih hlic postajajo vse večje, vendar zadíwoljivo (osvetljujejo le prostore ob oknih. Zalo je za ureditev prijetnih bivalnih prostorov nujno potrebna awoilitev Že sama konstrukcija frčade (kukerta) Je precej draga. Na koncu pa moramo kupiti tudi okno, ki pa zaradi konstrukcije osvetu prostor do 30% manj, skozi sireho. V nekaterih primerih jc to tudi edina možnost i-ïsvctlitve. Pri icm pridemo do dileme: frčada ali strežno okno? Frčade so tradicionalen element saj v pre tekli'ist i drugega nLsopo/na- Časi, ko so bila strešna okna le majtine line nekje pod stropom so minili. Z vgradnjo več strešnih oken v skupino dobimo svetle In prijetne bivalne prostore v mansardi li. Frčade razgibajo streho z zunanje strani in so pravzaprav unikaten izdelek, ker jih mojstri izdelajo na vsakem t^bjekiu posebej. 'A notranje strani jc iVčadii zelo uporabna, ko želimo poviSali prostor. Kljub enaki funkeiji kol frčada pašo strelna okna čisto nekaj drugega, /.zunanje strani ne posegajo veliko v izgled strehe saj so vgrajena v ravnino strehe in Uiko ohranjajo njene čiste linije. Z ntUranj^)-Sli sieer ne podobi m o na volumnu prostora, pridobimo pa zelo veliko na osvetlitvi. Slrc^io okno z cnko stekleno povrSino kol vertikalno okno v Trčadi nudi tudi do 30% boljSo asvetlilev. ('e smo prej rekli, da je frčada zelo uporabna, ko želimo povišali praetor, moramo biti pri odločiivi za izdelavo frčade pre-vldini. Prost or povSa in poveča le ustrezno velika Irčada. Pri izbiri strešno okno ali frčada ni zanemarljiv ludi stroškovni vidik: sirešna okna so veliko eç-nejša. Za izdelavo frčade poleg okna potrebujemo tudi: leseno konstrukcijo, slreSnike. izolacijo, materialza notranjo dodelavo, žloto... Se eno dejstvo je pomembno pri strašnih oknih: tehnološki napredek in serijska izdelava st>pripeljali do tega. daje strešna okna mogoče združevati v skupine kar pomeni, da si ludi v mansardi lahko naredimo zimski vrt. Podtelfi It aprwlfufe ii v^flmni« «tanmw^Uli ti poslovnih prottow M. A tan 03 BdT 45 46. IH.: 03 NT 46 47, GSM: 041 623-389 Det. Ên: otf 7.90, de 14. vn, vuk t», razen oh tob. h ned. Pokličite nas, poskrbeli bomo za: - obnovo vodovodnih, toplovodnih in elektro instalacij in poskrbeli tirdi bolj smotrno koriščenja • izvedbo zaključnih dal /pleskanje, polaganja talnih oblog.../ « ureditev okolice - čiščenje, vzdrževanje objektov in hišniška dela - sanacije teras, obnove streh - urejanje vpisa etažne lastnine Ukvarjamo se tudi s prodajo nepremičnin in cenrtvami. Oglasite se pri nas, prepričajte se, da naša ponudba storitev zajema celovit servis in vzdrževanje stanovanjskih objektov. Okna ledom ALEIA PVC OKNA ZA PRIJETEN DOM aluminij montai, d.d. kom8n129a.6223 komen tel. 05/7399919 PREDSTAVNIŠTVO Celje: 03 / 425 4338,041 / 345 378 S strešnimi okni dobimo veiiko več svetlobe, kot z enako velikimi okni v frčadi. Če pa so okna vgrajena 90 do 100 cm od tal zagotovimo tudi pogled na okolico, kar da prostoru v mansardi še dodatno vrednost Kultura bivanja se je preeej spremenila in pustila pečat tudi na man.sardl. Nc le, da so mansarde vedno bolj moderne ludi prostori v mansiirdi sledijo iren-dom. Namesto majhnih in z vra-ti povezanih sob je v niansardi mogoče narediti odprte praslo-re. Z izkoristkom celoinega volumna, ki gaje zaradi poSevnine preeej, si lahko v mansadi izdelamo tudi galerijo oz. prostore v dveh nivojih. Vsekakor vam sveiujemc\ da sc pred urejanjem podstrci>ja obrnete na strc^kovnjake: arhitekte, krovce in tesiirje 1er nenazadnje ludi na proizvajalce izdelkov za urejanje mansarde; skratka na le, ki imajo s tem izka^nje. TRGOVINA TN ZAKUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU d.o.o. SI ' 3000 Celje « Uvb 9« • telefon: 03/ 425-70-10 * telefkx: 03/ 425-70-11 Vaš partner pri ureditvi mansardnih prostorov z izdelki VELUX. VELUX« SnEŠNAOKNA Bodoni irvi)iu. |proi7.v<)(lnjn. htoritvo Stari trg 26. 3:i2i) VVK-njt» T<>l.: m/ «97-1.9.80 Delovni čas: 9ii- t2li in I tii - IHli sobota: 9h - 12Íi KOMUNALNO PODJETjr Vii^HJE 0.0.0. Uporabnike Komunalnih širitev obvešt^mo, da inorebitne reuamaclje glede oskiDe sporočajo tJežuml službi Komunalnega podjeQa na telefone: ENERGETIKA: 03/696-12-56 VODOVOD: 03/889-14-20 KANALtZACIlA: 03/669-14-00 V prlmenj rsklamaE^je glede Dbrai^una pokličite: - za individualne hiše: Ûd/6d6*11-50 ali 696'11-52 • za blokovno gradnjo: 03/896*11-46 aH 896-11-48 • za industrijo: 03/896-11-44. PBGRSHA SLIi^: 03/ B91'9}-S3,041/ 390-138.031/ 390-13B PtitlUjil s DfP NK Rudar Marjanovíč ie zavihal rokave N<»gomc1aM Rudu rja m> mod pr» vinii zoCcfj pripmve nn novo nogometno lekmovHlnc) sezxmn. itS^čťlď se bi> v nedelji», 14. jiiiya, zanje pa morda žť dan pn;j, pačiKlviMiood tvga» iiN bodo v prvem krogu (so^ti-(clji ali }*osCjv. Ajdi v prihodnje bodo numreć tekme igrali ob soIhi-uih. Na prvem ir^ininguvp^^nodcljck dopnidiic se jv zbraU>kar 26 nogo-nictaScv, saj je Hiwa trojka (glavni trener Marjan Maijanoviv, njegov ponu)Cnlk iVanc Oblak in ircner vratarjkiv Roman Knmovsťk. ki je bil v tej v){îgi/e vprcji^nji í^ízonmi) v priprave niojiva \'klju<îilij zncwa nekaj mladih igraleev. Prvega sestanka prctl novo sezono so se udeležili ludi Klemen Lavric. Davorin Zrniê in Komun Vlesec. s katerimi pa se bodo najverjelnejc razJli. Lavrić je povedal, da ieli viujim>, siecr pa je za klub tudi preclrag, enako Plu.sec, >aj ni sprejel nove ponudb, kije zanj denarno sloHa od precjSnje. Prišla sla ludi dva luj-ea. 2^lelni tlrvai Josip Ribit (na-paditlce).ki je pred dnevi podpisal dveletno pogíXÍbo z Rudarjem. Ker iSćcjo ŠQ igralca za sredino, so v priprave vključili (udi 2l-lelnega dosedanjega igjalca Drine iz Zvor-nika (BiKna) Sanela Biiljubašica (bil jti mladinski reprezenlani). v torek pa se jc šc prikljuCil Še igra-Ico iz Republike Srbske, 30-letni Drajjan Míýslí. Oba naj bi Iri ledno oslala na preizkušnji, naio pa sc bo trener tídk>íil, ali bo koga izmed njiju zadržal. Po Maijaiîoviécvili bescdaJi b(Xio v «urideselili dncli opravili kar Sesidesel akiivnosîi. Na^irtujejo pa igranje osem do desel pripravljal-niJi tekem. TrvanaSa naloga bo, da sc leleno čim bolj pripavimo, saj tu le vidim kar precej rezerv," pravi. Finančne težave Pred nedavnim so v klubu sklicali ludi i/',ree sicer nismo astvarili, sajsoz-a-radi zelo slabih iger ob koncu prvenstva v zadnjem mesccu igralci di^jbili le 7il-odstolno plaćo." Arličje omenil se naslednje: 'V klubu iman>o od osmega do osem-najstegii leia starosii 220 igralcev. Za njibiWii dcliwanjc moramo za-gottwiti približno 27 milí;<ínov. Preko §por(ne zveze nam občina za-g^îtavlja samo 2.5 milijona, prav lo-likostai si, kar jc skupaj samo pet milijonov, preostal^ek. 22 inilijo-nov. moramo zagotwiti s ptimo^o svojih pokroviteljev." Premalo igrišč Drugo pereče vprašanje so po njihovem mnenju igralne povriinc. Trenutno ima Rudar v Velenju iri in eno v najemu v Mozirju. V klubu je osem mlajših sckcij. v kaiere je vključen približnodvesto otrok. "Bilobi jihic vtfć. a jih ne moremo sprejeti, ker ni travnatih površin." je pojasnil Arlič. Kot dnigi klubi tutliVelenjćani glavno igrišče čuvajo za igraiïjc tekcin, prvi") moštvo pa na njem vadi k ob lepem vremenu, ob sliibecn sc vozijo v Moziije (kar povzn^Ca dodate težave, prevozi Tako imcntwano gornje travnato igriSčc je po nekajdnevnem slabem vremenu neuporabno, poleg tega jc tudi ncuslrczno za registracijo (premajhno, nad njim je daljntwod ..,), vadba na slabem igriščuvMtTziijupa je piwezana tudi stroški, ki nastajajo v zvozi s prevozi. Prav zato so se cxihičili, da bodo peščeno igrišče prekrili / umetno iravo. 'loda kje dobili denar? Predsednik dodaja; "To nas bi slalo približno WJ mil ijonw SIT. Načrtovali smo. da bi 20 SH' prispevala MO Velenje, na.>«lednjih dvajsel milijonov bi dobili iz državnega fonda za šport, saj bi nas NZS pi>dprla kot edini klub letos, dvajsel milijonov pa bi zagotovil pre-nK^govnik. Na pogovračunu jc vodstVi) kluba prepriČiino, da bodo tudi v naslednji sezt)ni íinančno preživeli, pa tudi t»>čkovno,Čeprav bo v níoštvu še več di^mačih igralcev. kot jih je bilo v pretekli sezoni, S iwncijem načelu vjmjcverja-mej{> in upajo, da bo tako sesiavljc-nvî moštvo privabilo cb igrišče več gledalcev, kot jih je ob koncu minule sezone. naííaljevanjem naslan-janjana svc^e igralec pa ludi izpol-njejcjo njujejo zalitcvo' gledalcev, da jc treba dali priložnost čim večjemu številu v khibu vzgojenih igralcev. Prav zalo se bodo v prihodnje tesneje povezasli z Usnjarjem, Soštanjski ircljeligaš naj bi namreč postal odskočna deska za cnlade nadarjene jgraalce. Kljub vsemu pa strokovno vodstvo kluba vendarle ne bo smelo spregledati naslcnjcga dejsrva: kol vselej bodo gledalci najbrž tudi v nvJvisezx^ni zahtevali dobr«"> igro in čim večje Število ločk. Kajti na koncu ni (ne bo) pomembno, ali si mlad- star, tujce-domačiigralcc: najvažnejše je vendarle: ali si dober ali slab, ■ vos NK Era Šmartno Jutri konec odmora Nogometaši Ere budo pričvli prijtravv za novo !»ez km -v organizaciji TRC Jezero, Atletskega kluba Velenje in pod pi^kroviteljstvi^m Mestne občine Vele nje. v sredo. 12. junija. 17. uri. Slartnina}e400 tolarjev, v.sak udcle?,enec pa bo prejel majico. Ob 50'letnicl rokometa v Šaleški Dolini Velenje bo v soboto dihalo z rokometom Za ljubitelje rokometu Ih> v soboto praznični odo prvživt*ii v velenjski Rdeči dvorani. Oh 50-lc(nÍ€Í rokometa v Šaleški dolini \w numreć v njej (aki» imenovani 6. Dan jilo>i>n-skegu rokometa, ki Im vrhunec dosegel s pi»vrut-no kvalifikacijsko tekmo med moškima rcprc-zenlancuma Slovenije in Izrnela (ob 18, uri). Organi/.iic^o tega dneva Jv prevzel RK <>orvnJe. ki Jv v jubilejnem letu z o.svojenim Ireljim mesloni v državnem pr\'enstvu znovu (»»trdil^da sndivořji vrh slovenskega rokometu. Dan sc bo začel ob 9. uri s lekmo najbeh dr/av. V kadel.sko reprezentanco so uvrSčeni tudi trije kadeti Cîorenja • Sumo Rutar. Jure DolR'lšek. v mladinsko pa Vid ICiviičnik. Aljoša .Stefanič injure DolwlŠek. kipa je trenulno poškodovan in ne bo igral, na novinarski konferenci so predstavniki (rorenja izrazili prepričanje, da bodo te tekme prava predhodnica vrhuncu tega dneva, to je žc omenjeni člans^ki mednarodni tekmi. Zanimivo bo ludi med pt>sameznimi tekmami, ko bodo nastopale različne plesne skupine. Obenem organizator s<^botnega rokometnega dne, RK Gorenje.sporoči», da bt^do zaradi varnostnih razlogov pred glavno tekmic dvorano za nekaj časa izpraznili, nakar.se bodo gledalci lahko znova vrnili vanjo. Lubitelje rokometa prosijo za razumevanja. Vstopnice so v preprodaji še danes {TIC. Rdeča dvorana) po líMXI Sl i: na dan prireditve • 1500 Sl i: ogled tekem mladih 200 SI T Visoka zmaga nad Izraelci Slovenska mo.ška reprezentanca je v prvi kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu na Portugalskem leta 2U()3 v turski Antalyji premagala Izrael kar s 33 :24 ( D : <)). sijajni zmagi je bil nwi selektor Niko MariiJK vič nadvse zadovljen: "Naài rcprvz«ntantjc so hi-lo z«lo motivirani. Predvsem so izvrstno igruli v ohrunibi. Bili .ko zu ruzred lx>]Jsi od Izraela. Nekuj le/uv smo imcH le nu začelku srečanju. KoJv začcina nvrvozii minila. Je igru stekla. Za zmu)io so zaslužni vsi. Vesel sem« da vodim (akŠno moštvi). Bili so za razred boljši od Izraela.** Markovič napoveduje dopadljivo igro tudi v Rdeči dvorani: "Kyub visoki predno.sti homo nu povratni tekmi v Velenju igrali po nu^ih nujl>olJi>ih močeh. Prepričan sem. dn l)odo ljubitelji rokometa iižKall v igri mojih fantov." ■ vos ZNK Skale Mila Krško igrale bodo v Evropi V soboto. I. junija, .so sklenili državno pnensr>'o ludi v imenski nr^onietni ligi. ki je prineslo i7je-men uspeh nogometaš kam ŽNK ^kalc Mila Krško. Oh pokulnem naslovu so si priigrale Se državnega. Vendar nanj nisočaksikdo sobotne zadime Ickme. kkalsko-krski klub bo prvič zaig-riiJ v Evropi. "Ti^ ni uspelo [c\or niti Rudarju," je bilo slišali, ko so pile i^ampanjec iz pokala. V Sloveniji je ženski nogomet vse bolj popularen in tudi njegova kakovost je zlasti v preleklili dveh letih zelo nara.sla. Letos je l)iIo v žensko ligo vključenih devet ekip, klubcw pa je trenutno že štirinajst, njim pa je ircba priMeti še ekipe malega nogometa. V Skalah pri Velenju so že pred dvajsetimi leii asianiwiliženski mv gometni klub. njegov tvoa»c je Herman Ariič, pred desetimi pa so se vključili ludivl{g<\Lanise jc klub zaradi finančnih razlogov združil z /NK Kr>ko. naslovu pa pridal k ime glavnega pokrovitelja, znano mariborsko podjetje, Mila. d. o. o., tiçovina in zastopništvo, i'eprav st> igralke mc^rale usklajevali več vlogi nekaj je tudi ptmvenih), s*) uspele. Nagrada za njihov irxidje uvrstitev v Evropo, igrale bodo v pokalu državnih prvakinj {Irenut-no jc to edini tekmovanje v ženskem nogometu). Metana Skal-ska ekipa si je lo uvn»t iiev zaslužila. Zanimivo je. da tudi s pokrovitelji doslej nist> imele težav. In danes v Skalah zveseljem povedo, "Smo najbolj ženska n(^gomelna vas v državi, saj smo ludi zimske prvakinje ženskega malega ni^gometa." Sedaj bodo dekleta nestrpno čakala, kalero ekipo jim bo določil za nasprolnico žreb 23. junija v /uricliu. Po imenitnem uspehu so igralke povedale: Polona (iovek, najlx>lj§a igralka: "LeUîs bo Že deset let. odkar igram nt.igomel. Rada ga igram, zdaj ga bom še raje. Že od začetka sezone je bil naš cilj osvojitev dvojnega naslova. Na začetku je resda kazalo slabo, saj smo za naiimi največjimi konkurent kam i. ekipo Ilirije, zaostajale žc za šest ločk. Nato smosc pobrale in prepričljivih o.svojde državni naslov." Primož Pre.sečnik, trcnen "Ni bilo lahko, kajti igralke sí> iz različnih koncev Slcjvenije: Velenja, Murske St>bote. Krškega. Ljubljane. Luč. Doliča,.. Nazadnjih tekmah so igralke resnično blestele, saj so prvo mesto osvojile kar s sedmimi točkami prednosti pred Ilirijo, Zlata B(»kan. Zgornji Dolič: ''Ze približno šestnajst let sem članica .Skal. Diie smo Že pokalno prvakinje. državne smo prvič, in tudi prvič smo si priigrale ludi dvojni naslov. icprav je nogomet zelo naporna igra, se da z ljubeznijo do njega uskladitve vse vkige. ki jih imam^h koi ženske." Ankka Korpič, najl>olji^t strelkii, doma iz Šoli ncev: "Čeprav sem doma z O^mčkega. mi razdalja ni povzročala težav. Trenirala sem v Odrancih. nalo pa prihajala ie na nase skupnelrcningc.Na začetku prvenstva smo st rekle, da smo sptJ-sobne t>bvojiti oba naslova, nisem pa se obremenjevala, da bi poslala naj strelka. Moram se zahvalili soigralkam, da sem dobivala od njih dobre žoge. Potrudile sc bomo. da bi f^ v CvTopi pc^kazaie v čim boljSi luči." ■ vos Vrstni red: 1. iskale Mila Krško 44, 2. Ilirija37.3, Krka Vitaskin 30, 4. Jarše 26. Maribor 24 itd. Mlade tretje Uspeli članske ekipe do-pi'>bile njihove mlade igralke (do 15 loi), ki sov ligi Tsekip t>&vojile irelje me.sto za ekipama Murske SobtUc in Jar^ 'Gremo v Evropo,'' Ď. junija 2002 SPORT IN REKREACIJA, MODRO BELA KRONIKA 19 Mdtevz Lendrc/e - z u/trd/dAkfm ietaiom v 80 tfne/t oko// sveta «Poskušam preživeti na določen način!« Mak'vž Lenarčič i £ Ročice ob Savinji jv mož /.vcč]>oklid: jcdíplomimn bcolc^. od]i^*n frv U»}*raf. ulpinist, prvdv.scm pu drAcn avunturi^C. ki seJeodlotNI ^vdinshi'n p«)dvi^-ai pot okoli 7 uUmltfhkini lelutnm. ZktJii^a riskl vusi pri Slowrû Grudcu n:ij bi jo/ačc) minilo nťdeljo, a jc/4inulislahegH vremenu |H)' \ete\ cfo&odivščinnm in nevarnostim naproti sredi prej^rge&a tedna. Pred njim stí podolniopoi znCnalc iri odprave. vendar s spremljevalnimi ekipami in drugo podporo. Lenarćić pa ho z ultralahkim letalom vso pot kar sam. Preletói ho 13 dfžaven dan ka.sneje. Predvidoma naj bi se vrni) domw v začetku avgusta. MaievZ zase pravi, da ni nič posebnega. Je pać človek, ki poskuSa preživeti na določen način. Konkreino - .s fotografijo in popiîitîva-njem posvetu. Ko smoga dan predzačelkom poti pwprašali. kaj ga je f^pcidhudilo k temu. jetïdvmil, da poleg že omenjene fotografije in popolovanjaše veselje letenja. »Svet je samo eden ins takšnim letalom, ki leti nizko in počasi (približno 151) km na uro), ialiko vidim, kaj se doguja spodaj, kakáenje la svet.« Se vam ne zdi. da ob lem poslavljale na kt^c- JÍ Î Mdteù LenarČfÓ: »Če me Je strah? V bistvu me nt, sa) sem dovolj star fn prit)iižno vem, kaj tahko pričakujem.« ko svoje življenje? smo spraSevali naprej. »Mislim, da vsi postavljamo svoja življenja na kocko, saj je lahko nevaren vsak (renutek. Će je Človek pameten, dela po pameti, se lahko taksnemu tveganju bolj ali manj i/ogne. Na pol jesli precej občutljiva na vcier in lurbolence. >*Letalo ima meje svojih zmogljivosti, vendar je to lahko tudi čar. So pa dokaj zanesljiva, zato ne bi mc^gel reči, daje pt)l z njimi okoli sveta nevama. Bolj nevarna je tvoja nespo.si>bni>i;t predvidel i. kaj se bo dogajalo.« Kljub lemu. da ima vsa potrebna Utwoljenja tudi za Rusijo, kjer je bilo največ zapletov in je zaradi tega njičrtovani začetek poti nekoiiko prestavi], ga tudi skrbi, da bi naletel Se na kakine nove birokratske ovire. »Nimam namreč prakse, kako stvari izpeljati. Rasi.so mi dovoljenje dali, sedaj pa liočejo nenormalno vist^kevsoie deniiija za to in pi> gajanja glede tega me v Mo.skvi tc čakajo.« Največ v/nemirjenja in tudi nekoliko negiv tovosti pa v njem vzbuja odsek od Grenlandije do Islandije, kjer bo preletel nad morsko gladino 76(} kmín kdk<5 gledajo na njegovo avanturo najbližji in prijatelji? >»B> mojem so mi tisti, kincv sijcï v sebi željci po avanturi. nevoSčljivi. Drugi. ki se ne spoznajo na letala, pa si morda res mislijo, da je zadeva malo nora. Vendar ni. Če ječkwek pa meten,« je sklen i I ptigovor Matevž Lenarčič. mtp Športne Igre Gorenja znova lepo uspele Izredno veliko zanimanje Đni$t>o za i^ponno rckrcacijo Go-n:i\lu. ki vk^lučujc okruj* 451HI člaii(»v. je minutu M>l>uto, 25. ms^a. prirudi-lu športne Igre. poimenovane Gu-rvi^ada 2tH>2. ki scjih ji' udeležilo okro}2 650 tvkmovnice> l5ekipdb(> ra G<.>renjade 2002 Milan Puklic, ki je igre (xiprl in že v naprej napovedal. da »»smo zmagovalci vsi. ki snK^ prišli na (jotenjarfo«. Športna igri.íča pri osnovnih icAab in telovadnicah Šolskega centra v Velenju so oživela že zgodaj zjutraj, ljubitelji lenisa in kegljanja pa si^ tekmiTvanja začeli Že v pelek popoldne. Na igre so poveriti ludi planince in po) stolnijc p(^hodnikovsc je iz Šmartnega ob Paki txlpravilo preko Gore Oljke in se jxipc^ldne pridružilo udelcžcncem iger 5e na di'už.ibnem srečanju, kije s podelitvijo piîkalov najbcîljsim ekipam minilo v prijetnem razpoloženju. Nř^j-ženske ekipe v pos;tme?.Rih katcGorijah so bile; Mckom v streljanju z zračno puSko. PPA v namiznem lenisu. Kuhalni aparati v kegljanju, SllLL v lenisu, HZA v odbitki in smučanju, ki so ga prijsieii k skupni iKCni uspe?^niwii na igrah. Skupna uvrstitev ženskih ekip: 1-tZA točk. Skupne službe 51. S llLL 44. Kuhalni aparati 37. Noiranja oprema 36. Mekom 32 ... N^lmy^e mo^ke ekipe pn kiHc-goi^iih: STiU-v kegljanju in ixlboj-ki, Not ranj a < jprema v » relj anju. Cio-stinstvi^ v namiznem tenisu. fNDOP v tenisu, I (ZA v malem m^wnetuin smučanju. Skupna uvrstitev mt^ih ekip: IIZA S9. InAop 79. invc^Iicije in vz Paki terCINDl Slovence minulo soboto organizirali i^portno-rckrcativno prireditev Z fiibanjem řan. ki so preverjali svoje telesne /.mogijmv sli v hoji n» 2(HHl nt. Dragj» Ncžinah. prwlsainik društva, je pK^vedal, da so bili z odzivom zado volji^i. prav tako lulcležeiici akcije, preilsiavniki C INDl-ja i)ziroma Sp*">rl-ne unije Slovenije pa navdušeni nad organizacija Pl^nudiíísojimpoma; pri ÎA'-braècvaoju kadrw, dabi lahko akcijo v priliodnje člani druJTva izpeljali s;»mi, O ponudbi bodo ««jveda raz-mi.'ilili. saj so lutli društvo ustanovili pretivMiin Ziiio. da bi razgibali Življenje krajani w in p^wkrbcli za družjbništvo. ■ tP Košarka • po treh zmagah poraz KoiÇarkarji Ere konce ledna odigrali 4. krog pri drugoligašu v Lenartu. ekipi sta bili pt> ireh odigranih koliíi še brez poraza. V prvi pol<7vici tekme sobilitlomačini za spoznanje botjSi in si po dveh četrtinah priigrati ti ti>Čk. V zadnjih dveh četrtinah pa so gostje, tako kot v preteklih kolih, zaigrali le zavzeleje in uspeli znižati končno razliko na 7 točk. Največ lock sla dala Pungartnik (33) in (24), Irenulnosi^drugi na lestvici, takoj za Lenarloni. Kol tretje pa je moštvo Prebolda. 5. kri^ bcido odigrali lo sotxito na domačih tleh proti drugašu iz Prebolda. Tekma bo iib 18.00 uri v telovadnici ^alek. i.A;nan - Lra Velenje >«1:7307:13, 26:19. 21:2.^ 16 Namizni tenis -uspešni nastop Konec tedna Je bil v Marilioru 2. iidprti lumirSlovenije za člane, na katerem so nastopili vsi najboyi>i igralci Sli»venije. med njimi tudi I rije igralci velenjskega Vefirada: Damijan Voctusek in brala Jure in Ums Sla I in sek. Damijan Vcxluíckje i>KVojil drugih mesto v prcdtekmovalni skupini in sc ni uvrstil v nadaljeval^jc turnirja. Uros in .lure Slatinsek pa sta si na koncu turnirja bralskt^ razdelila tretjo mesto. Jure jev čcirlfina-lu premagal Kitajca Yanga s 4:3 in vpoîfinalu klonil proli Sašu Ignja-loviću z 2:4. Uro? pa je bil včetr-fjnalu lx)ijsi od Grega Komca s 4:1. za uvrstitev v finale pa je izgubil z na^im najboljšim igralccn) in kas-ncjiiim zmagovalccni turnirja Btv janom lokičem. Miha KJjajičje v soboto nastopil v Cerknici na 2, TOP lurniiju najboljših slovenskih kadetm in na koncu v prvi skupini osvojil osmo mcsUv Karate - Stojnic zadovoijen s sobotnim državnim ekipnim pnenstvom v soboto v Novi Gorici je Karate £veza Slovenije sklenila scz4ini» tekmovanj. Na tem lekmwanju je nastopil ludi Velenjčnn Mladen Stojnic, kije tekmoval za žal.'; k i klub. V ekipi Stojnič.Godfer in Paderje Slojničz izrednimi tehnikami, pred-v^m z nogami. preu)agal z velik<^ prednostjo vse svoje nasprotnike, vendar so zaradi slabših predstav drugih dveh tekmovalcev osvojiti le tretje mesto. S tem nastopom je StojniČ uspešno ktmčal sezono in w bo po kraj^cnî p 19.50, seje na regi sreča, v kateri se je resno poškodoval 24-letni Veler\jčan R. .Š. Vo/il je motorno kolo iz smeri Velenja proti Šoštanju. V bližini semaforizirane^a križišča za premogovnik in Uh kovico, je iz te smeri pn>ti Velenju z osebnim avtomobilom zavijal 50-letni S. E. iz Velenja. Ko jc bil voznik osebnega avtomobila že v lazi zavijanja, na semaforju pa je gorela rumena utripajoča luč» je v njegov zadnji levi del vozila trčil voznik motornega kolesa» padel po vozišču in se pri tem hudo telesno poškodoval, Voznik motornega kolesa je vtrziJ brez ustreznega vozniškega izpita, med vožnjo ni uporabljal predpisane varnostne čelade, vozil pa je pod vplivom alkohola. Pazite na kolesa! VELENJE, 30. maj - V četrtek je neznanec izpred vhoda na Slandrovi v Velenju odpe- IJal gorsko kolo znamke Scott. Za neznancem in kolesom po« lieisti še poizveočni klub 12.30 Tobačne vojne. 2/3 13,20 Tvprodaja 13.55 Tenis roland garros, p(eru>s 16.45 Saint Tfopez, 24/26 17.4S KafHtanova miza. sng. fiim 19.15 Videospotnice 20.00 Moć usode, glasbeni igrani film 20.55 Med ang. nogometnimi navijači 21.55 Powaqqatsi. amer. NIm 23.^ Praksa. 3. del 00.15 Novinka, 9/14 01.00 Tenis roland saros, po^etek 02.35 Videospotnice TV/' 09.10 Odpadnik, nan. 10.00 Močno me objemi, nad. 10.55 Tri sestre, nad 11 50 Esmerakja, nad 13.10 Lepo je biti miliionar 14.10 Dragon Bali. ris serija 14.35 Jekleni Max. rts.se nja 15.00 TV prodaja, nan. 15.30 Newyorška policija, nan. 16.25 Esmeralda, nad. 1720 Tri sestre, nad. 18.15 Močno me objemi, nad. 19.15 24 ur 20.00 Notrania lepota, amer. fiím 21.40 Bolnišnica upanja, nan. 22.30 Odpadnik, nan. 23.30 Prijatelji, nan. 00.00 24 ur, ponovitev •(■nall 3T 52 09.00 Lučka vočeh, posnetek 2. dela dobrodelne prireditve 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Odprtatema, POT., Učimo se učiti 11.20 Naispoldneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Repk)nalne novice 18.15 Mladinski program- Mladi upi 18.55 r^aj spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Srečanje tunstlčniti društvenih delavcev Slovenije, reportažni zapis 21.10 Regionalne novice 21.15 Naispotdneva 21.20 Vabimokogledu 21.30 Naj vi2d, oddaja z narodno-zabavno glasbo, gostje: ansambel Rosa 22.45 Videostrani SLOVENiJA 1 06.40 Dutiovni utrip 09.00 Kar je nekomu dragoceno, dmgim morda ni, 1/10 09.20 Zaplešimo, 22/26 09.35 NaQniji 10.10 Oddaja za otroke 10.50 Dosežki 11.10 Zvok, dokum. oddaja 11.40 O liudeti in živalih 12.05 Sylvia. 1/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jiAKj 15.05 Pivi in drugi 15.25 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 National geographic, 3/23 18.00 Mar1li»nsk9 bania cf. cf., Ijublf^na Divizija Velenje ISDN paket D DVA v enem! brezvrvm tefTOW^wc Eurit 525 - vrvični »lefbnskj-Bparat Eurlt 33 • vkHuâcev pdketa cena:48«900zDDV ' Hoàrnn fSON m CD a dottop de tnomvc» ob (|S02/m3 zraka, krfTiinavmdnosi 700mlkr>g S02/m3 zraka 6. junija 2QQ2 «"áíilíí OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI APARATI IN STDOJl GLASBENI STOLP SAMSUNG z dvcjnirr kasetofonom in CD piajer-jem ugodno prodam. GSM 041/250-202. ELEKTftO RA2ĐČLILEC PRODAM. Telefon 5871-589. DELO CEVUARSTVO TRGOVINA fRMAK MIRAN. s. p..Šoštani, zaposli 2 šívilíjí z izkušnjami. Int vsakdan od 7.do 15. ure na tel. 03/5881-007 ali 03/8911-200. IZGUBLJENO V PETEK. 31. S. 2002,je bila najdena zlata zapestnica z vgraviranim imenom na Jenkovi cesti. Kdor jo pogreša,naj pokliče na telefon 5874-632. KOLESA OTROŠKO KOLO SCHWINN Grarlin za slaros 4 • 8 fetin moško kolo Manner prodam. GSM 041/713-514. PODARIM-SPREJMEM PROSIM, te mi kdo lahko podari televizor v dobrem stanju. T^efon 5874-838. POSESTI KOMUNALNO OPREMUENO ZAZIDLJIVO parcelo 3 km izven mesta Velenja, na izredno lepi lokaciji, prodam. GSM 040/212-364 zvečer ali 5363-201. NA MIRNI LOKACUl takoj kupim zazdijivo parcelo ali bivalni vikend. Ponudbe pod šifro "gotovina takoj' ali sporočite na telefon 898-17-51. od 9, do 14.30 ure. RAZNO PRODAM PRODAM PREKUCNE VILE za bale in 4 m3 bukovih suhih desk, 40 mm. Telefon 5369-940. DIATONIČNO HARMONIKO MELO* DUA, BE, ES, AS, prodam. Telefon 5861-714 ali 041/326-420. OTROŠKI V02IĆEK Peg-perego. globok in športni, lansld model, prodam. GSM 041/404-733. LESENE PODPORNIKE za beton DEŽURSTVA Zdravstverii dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zmrovanke. spotto-vanzamovsnci. obveščamom. da je tel.: 112 rezervirana za siužůo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNiH PRmfílH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno taii Usar in govorniku Ivanu Pudgarju. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvalal ^lujoči rnoi Tow. hčerke Maf*da. Irena in Tatjana z dniiinami 1er sestre ťíujlca. Arrêta in Pavla Slitfjn S/alii> ju svuliiik va vt^l LDS v žoslunjslu^m ohćinskuTn sviilu. ki gu jo p(>'/.naKponilatli in polulj« rtnlku vulii-1i v mui^lu. IVide Ic loliko. clo proprića. kuj sc; dn^tija, niœr pa uživa oli morju, v '/jiUffii laAuni v Pnmču. Dopusla pa ima. kol upokojenoi;. dovolj. Ol) ninrju» pravi, se Ići/jit (Mha. Bi nrkli. ^oálunjčani su bili v /uclnpm (ismu kar nnkaikriil t>p<»;^cirj(^ni n«i lo> du t» umaknn)o v xupríe prosluň; ía no ^Íhljo|o na prošlom. Tuko jim svolujojo unidu /o okolje in prostor, kudu rume; konœn* Iracijo S()2 pm^oj^ajo mojno vnnlnosl 350 mikro^rdmcrv. ê Misa l.etonja [levo), klsu^a VelonjranI (loslo) po/.nalt kot ^uslîncu. boclu xduj lahko spo/navali lurli kol polilika. Ce xa poliliko sploh zanimajo? Kako uspowm ho v IhIi vodah? Na od)>ovor ho Iruha èt: čakati, saj je ^de pr^vzíd vodcnjo volonjsko^a dola )elin^i6^vo Slr>vonf>kf; na(Jona!no stranke. Ali »tslavlja listo 7.Q lokalno volitvo v mtifilnl svol in morda Iščo ludi kanclidala /a /.up a na. še ni znano. ()a bc» na Mnlni^kih volitvah podprl šefa /mn^a Jolim'ića- PlomoniU^a. pa nn^rc dvomili. 1 □ LET PRVA Začelo se je pred desetimi leti. B)la je prva slovenska. Mala mo^ra kartica. Z velikim A. S preprosto nalogo, plačevati račune. Počasi je rasla ona in njena dnižina. Activa, Activa-Maestro, Actf va - Eu roca rd/ M a ste rCa rd, Visa in Visa Electron, Bilo Jih je le za vzorec, danes skoraj mUijon. Hotela je naprej. In ostafd. Ostaía prva. Že tíeset let • Activa. A www. a cthra-ca rd.com Banks Celj«. Banha Kopw. Gorenjflka banka» Krekova banka» RlovD Kreditna banJis Meribor, Poétna banka SJovenije, Slovenska zadnûna hmatîjakfl banka Ma(jaž Cusar, novi predsednik ^oslanjsko^a U olioli^^ašu Ui«niar|a in liti-ner tirvin l'ohkv^ak, slast: /aduvoljnusmohljala oh koncu .si^ono. Kazli)-gc»v /a lo jo hI I a vef:: Kal ko Slevan6>vič je s^iet pokid in ho in napntj po* kol. saj so ol>»lali v ii;;i; Polován k. sam vfjasili mllifien l>raniloo< ji; bil vo-sol novotu prodsodoika. ki jo ohljuhil voó ovonka; novi pnnisodnik pu jn f)il vesirl. kor so usnjarji spol poslali zanimivi za voli>njskiï^a prvoligaša. FRKÁN JE Zdaj ie vidra Pf> mastodontu je Velenje vOcraj dtibilo 5c vidro, živni, ki simbolizira čísío vodo. 'íb naj hi pomenilo, da vohCini ie prccťj ztH>ljšall kakiwosi voda. /aJ ludl ne. tla v Velenju niličevgO Oť >'ril)ari v kalnemu. V beli grad Velcnj^ani Ixjdo tudi v prihodnje imd i mcr^a vvrhu ÎVi-rola. Nii le v I juhi janském. Alojz Kovaje bil imenovan kar/J direktorja Peirola v Be^ i>ynidu. lam se ne bn ukvarjal les prodajo, ludl2 i?akup^îm. K(M uveljavljen ckonomiM bo verjeino poskuSal čim ugodneje kupili BeiJi^mvl. Veterani in miadi Vsa čast vclcranom! leda slab(i jc za oi^anizacijo. ic se hvali z veC dobrimi veterani kol mlidimi. Prodajalna P Velenje naj bi dobilo posebne lržni«>. Na prostoru j^are nsjbipi^ijavili lako. da W na njej prt^dajali tudi pjirkirna mesta. Ne ie lepo Pri opremljanju velenjskega Scmčne^a parkaeaka liste, ki se bodo odločali za opremo, težko delo. Ne bodi> namreč mogli gledati Ic na uporabnreg{iva. Na lex'i in desni bieg. Slabo in dobro llidrometeorolo^* razmere so v Skweniji že i>d konca lanskega pt^lelja zelo neugodne, /a Teš je U) ugodno! Premajhen Šoétanj v ŠoStanju bo sreCanje sUv veaskih objezerskih krajev. Le kam bodo vse îe kraje dali! Za lastnike gozdov Pri nasSevednopripravljajo različne îveminarje/a lastnike gozdov. Cilede na la.sinStv<» hI jih lahko v /gornji Savinjski dt^ini (in še kje) pripravljali kar v cerkvah. Raztrgana srnjaka Čeprav lovci stalno o|)o/^rji\|o na put(;]>uske pse in na nevarnosti, kijih li s svojimi ni.*kon(roUmnim i »i/Jcti« po naravi |)ovzroi:y()..se/etupu^s(<» iq^odi. da pjii pokončajo m/Vninv divjadi. Velenjski (ovci so v minulih štirinajstih dneh naleteli kar na dva taka primera. Najprej v p4\ki pri Velenju. Tam sta dva psa do .smni obgrizîa dva enoletna srnjaka. Uwec Lovske družine Velenje JožvKvarli^. ki je psa pri divjem lovu zalotil, srnjakoma ni mogel već pomagati, saj so bile rane od pasjih ugrizov ja obe živali smrtne. Kvartić je oba klateska psa po-konCal. saj je bilo oOitno, da sta brez nadzora, jn da se večkrat odpravila na podoben lov. Nekaj dni zalem so lovci našli mrlvo smo tudi na območju Andriiža. Eden najstarej.iih in najizkuknejSih velenjskih lovcev, kije hkrati tudi prevzemnik divjadi, .lože Kvanti pravi, da so v lanskem letu potepuSki psi na obmo^u 1_D Velenje pc^konCali pel sm, letos pa ^e Sest, Konec maja in v /acetkujunija. ko srne polegajo miadiCe, je taprt)blemSeboljpereř. zalo lovci še enknil opozarjajo in hkrati tudi prošije^ vse lastnike psiw, da psov v narava ne spadajo brez nadzx>ra. ■ OK Jože Kvart/Č ob ra^rganih srnjakih in poginulem psu